Pisanje diplomske naloge, pisanje diplomske naloge Seznam forumov Pisanje diplomske naloge, pisanje diplomske naloge
Pisanje diplomske naloge, pisanje diplomske naloge, Pisanje diplomske naloge, pisanje diplomske naloge, Pisanje diplomske naloge, pisanje diplomske naloge,
 
 Pogosta vprašanjaPogosta vprašanja   IščiIšči   Seznam članovSeznam članov   Skupine uporabnikovSkupine uporabnikov   RSS Feed   Registriraj seRegistriraj se 
 Tvoj profilTvoj profil   Zasebna sporočilaZasebna sporočila   PrijavaPrijava 




Pravilnik o podiplomskem študiju academia

 
Objavi novo temo   Odgovori na to temo    Pisanje diplomske naloge, pisanje diplomske naloge Seznam forumov -> Pisanje diplomske naloge, Pisanje diplomske naloge, Pisanje diplomske naloge, Pisanje diplomske naloge, Pisanje diplomske naloge, Pisanje diplomske na
Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo  
Avtor Sporočilo
mojstudij
Administrator foruma


Pridružen/-a: 05.08. 2009, 06:15
Prispevkov: 884

PrispevekObjavljeno: 18 Apr 2011 05:48    Naslov sporočila: Pravilnik o podiplomskem študiju academia Odgovori s citatom

Pravilnik o podiplomskem študiju
Pogoji za vpis
1.člen
Na Akademiji za glasbo se izvajajo tri vrste podiplomskega študija: specializacija, magisterij in doktorat.
Splošni pogoji, ki jih morajo izpolnjevati kandidati za sprejem na podiplomski študij so končan univerzitetni dodiplomski študij s povprečno ocen najmanj prav dobro 8 in aktivno znanje najmanj enega svetovnega jezika.
Potek vpisa
2. člen
Kandidati za podiplomski študij pošljejo prijavo v roku, določenem z letnim razpisom, neposredno na tajništvo AG UL.
Prodekan za študijske zadeve AG na podlagi utemeljitve predstojnikov oddelkov lahko
 podaljša rok za prijavo, vendar največ za en mesec, če se je prijavilo premalo kandidatov,
 določi dodatni rok za predložitev dokazil o izpolnjevanju pogojev za vpis.
3. člen
Prodekan za študijske zadeve AG določi najmanj tričlansko komisijo za sprejem na magistrski in specialistični študij.
Za specializacijo mora biti v njej dekan, prodekan ali predstojnik posameznega oddelka in habilitirani učitelji s področij, na katera se nanaša specializacija. Komisija po pregledu pisne dokumentacije in sprejemnega preizkusa sklene o sprejemu kandidata na podiplomski študij.
Pri magisteriju mora biti v komisiji predstojnik posameznega oddelka in habilitirani visokošolski učitelji s področij, na katere se nanašajo magistrskih raziskovalnih del. Komisija po pregledu vpisne dokumentacije in opravljenem razgovoru s kandidatom sklene o sprejemu kandidata na podiplomski študij.
4. člen
Predstojnik posameznega oddelka seznani z rezultati sprejemnega postopka vodstvo AG in tajništvo, ki kandidatu posreduje pisni dokument o odobrenem/neodobrenem vpisu na podiplomski študij.
Vpis na podiplomski program se izvede v rokih, ki so določeni z razpisom za vpis oziroma drugim sklepom. Študenti so k vpisu povabljeni pisno najmanj teden dni pred vpisnim postopkom.
Študentom, ki se iz upravičenih razlogov niso mogli vpisati v rednih rokih, prodekan za študijske zadeve AG ob predložitvi dokazil lahko dovoli vpis tudi po preteku teh rokov.
5. člen
Kandidat, ki mu vpis ni odobren, ima pravico do pritožbe. Rok za pritožbo je tri dni od dneva, ko je bil kandidat obveščen o zavrnitvi vpisa. O pritožbi odloča univerzitetna komisija za pritožbe študentov UL. Odločba komisije je dokončna.
Specializacija
6.člen:
Na specialistični študij se lahko vpiše, kdor je zaključil univerzitetni študij ustreznega programa z oceno iz glavnega predmeta umetniške smeri z oceno odlično (10) in opravil sprejemni preizkus. V primeru, da kandidat podiplomski študij nadaljuje v roku do enega leta po opravljeni diplomi na Akademiji za glasbo v Ljubljani, se odlično opravljena diploma na umetniški smeri lahko prizna tudi kot sprejemni preizkus.
Na specialistični študij se lahko prijavi tudi kandidat, ki je opravil univerzitetno diplomo umetniške smeri iz glavnega predmeta z oceno prav dobro (9), vendar šele po najmanj dveletnem dokumentiranem umetniškem delovanju po opravljeni diplomi.
Prijava mora vsebovati:
- prošnjo za vpis v študij specializacije z navedbo pričakovanega mentorja
- življenjepis s podatki o dosedanjem šolanju
- dokumentacijo o umetniškem delovanju
- dokazila o izpolnjevanju pogojev iz 1. člena tega pravilnika
Mentorja pri specialističnem študiju določi oddelek, ki pri tem praviloma upošteva željo kandidata.
7. člen
Študent specialističnega študija mora v času študija opraviti vse s študijskim programom določene obveznosti.
Študent lahko praviloma samo enkrat opravlja vsak javni podiplomski nastop.
V primeru neuspešno opravljenega javnega podiplomskega nastopa Senat AG lahko študentu na prošnjo odobri ponavljanje nastopa po preteku najmanj enega leta. V tem primeru mora kandidatu na osnovi internega nastopa ponovni javni nastop odobriti 5 članska komisija, ki jo imenuje dekan.
Magisterij
8. člen
Na magistrski študij se lahko vpiše kdor je zaključil univerzitetni dodiplomski študij s povprečno oceno najmanj prav dobro 8 , aktivno obvlada najmanj en svetovni jezik ter opravi sprejemni preizkus, ki obsega predstavitev okvirnega koncepta teme, ki jo namerava raziskovati in razgovor, v katerem dokaže spremljanje stroke.
Prijava mora vsebovatI:
- življenjepis s podatki o dosedanjem šolanju
- pisno dispozicijo magistrskega raziskovalnega dela v obsegu 3 do 5 strani (okvirna opredelitev in utemeljitev problema ter predvidena znanstveno-raziskovalna metodologija, seznam temeljne literature)
- kandidatovo morebitno bibliografijo
- dokazila o izpolnjevanju pogojev iz 1. člena tega pravilnika. (Kandidati z drugih visokošolskih zavodov priložijo notarsko overjeno kopijo diplome in potrdilo o povprečni oceni dodiplomskega študija.)
- v primeru, da kandidat želi pisati magistrsko delo v tujem jeziku, prijavi predloži prošnjo za pisanje besedila v tujem jeziku.
Mentorja pri magisteriju določi oddelek, ki pri tem praviloma upošteva reference visokošolskega učitelja in željo kandidata
9. člen
Študent magistrskega študija mora ob koncu študija izdelati magistrsko delo.
Kandidat mora z njim dokazati, da obvlada področje, s katerega je tema njegovega dela, metode znanstvenoraziskovalnega dela in izvirnost lastnega prispevka kot doprinos k razvoju področja.
Magistrsko delo je lahko tudi rezultat dela več kandidatov oziroma raziskovalne skupine, pri čemer pa mora biti iz njega razviden prispevek posameznega kandidata.
10. člen
V primeru omejitve vpisa se kandidate razvršča glede na povprečno oceno iz vseh opravljenih predpisanih obveznosti pri dodiplomskem študiju.
Nadaljevanje študija po prekinitvi
11. člen
Študentje, ki so prekinili študij za več kot 2 leti, lahko na podlagi pozitivno rešene prošnje za dokončanje študija, naslovljene na komisijo za študijske zadeve, dokončajo študij po vpisanem programu in sicer v enem letu po odobritvi. V kolikor se program, ki so ga vpisali bistveno razlikuje od veljavnega programa, lahko študijska komisija določi za dokončanje študija tudi dodatne pogoje ( diferencialne izpite ).
Sklepe o nadaljevanju študija, vključno s pogoji za dokončanje študija izda prodekan za študijske zadeve AG na podlagi sklepa komisije za študijske zadeve.
Zaključek študija pri magisteriju
12. člen
Ko mentor kandidatu pisno potrdi, da je magistrsko delo primerno za zagovor, ga kandidat pripravi v štirih izvodih in odda v referat AG.
Mentor napiše pisno vlogo prodekanu za študijske zadeve AG, v katerem sporoči, da je magistrsko delo kandidata pripravljeno za zagovor. Prodekan s sklepom imenuje komisijo za zagovor, ki jo sestavljajo mentor in najmanj dva visokošolska učitelja ali znanstvena delavca z ustreznega znanstvenega področja. Predsednik te komisije določi datum in kraj zagovora ter pripravi končno poročilo.
Poročilo komisije naj vsebuje oceno raziskovalne in strokovne širine kandidatovega dela, oceno njegove poglobljenosti, opis ustreznosti uporabljenih znanstveno-raziskovalnih metod ter opredeli samostojne analize, sinteze in izpeljave kandidata.
O zagovoru magistrskega dela se piše zapisnik. V zapisniku se navedejo vprašanja, ki so bila postavljena kandidatu.
Z uspešno opravljenim javnim zagovorom magistrskega dela pridobi kandidat naslov magister znanosti.
Doktorat
13. Člen
Doktorat znanosti je najvišji znanstveni naslov, ki ga podeljuje univerza.
Znanstveni naslov doktorja znanosti lahko pridobi:
 kdor je uspešno končal podiplomski študij za pridobitev doktorata znanosti ter izdelal in uspešno zagovarjal doktorsko disertacijo;
 kdor je pridobil naslov magister znanosti oziroma umetnosti ter izdelal in uspešno zagovarjal doktorsko disertacijo.
Neposredni prehod na doktorski študij
14. Člen
Kandidatu, ki se je posebej izkazal pri magistrskem študiju in je v času svojega vpisa v magistrski študij opravil vse predpisane obveznosti razen izdelave magistrske naloge ter je pri tem izpolnil pogoje iz meril, ki jih sprejme senat univerze, lahko komisija za podiplomski študij, na predlog senata Akademije za glasbo, dovoli izdelavo doktorske disertacije (neposredni prehod na doktorski študij).
Senat Akademije za glasbo kandidatu iz prvega odstavka tega člena v skladu s študijskim programom določi naslednje obveznosti, ki morajo biti opravljene pred prijavo teme doktorske disertacije:
- Opravljene vse izpitne obveznosti magistrskega študija
- Podpis izjave, s katero kandidat in njegov mentor pri magistrskem študiju soglašata, da bo kandidat nadaljeval študij na doktorskem študiju
Kandidat iz prvega odstavka tega člena mora pred zagovorom doktorske disertacije objaviti članek s področja teme doktorske disertacije v mednarodno priznani publikaciji in je lahko smiselno vključen v disertacijo. Obveznost mentorja doktoranda je, da pred razpisom zagovora doktorske disertacije preveri, ali je kandidatov članek objavljen in da je dokazilo o objavi predloženo senatu članice.
15. člen
Kandidat, ki želi pridobiti doktorat znanosti, mora predložiti:
 prijavo z biografskimi podatki
 predlog teme in dispozicijo doktorske disertacije v obsegu 3 – 5 strani, ki naj vsebuje: predlog področja doktorske disertacije in naslov teme; pregled ožjega znanstvenega področja in opis vsebine, ki jo bo kandidat obravnaval; utemeljitev relevantnosti predlagane teme; predstavitev okvirnih hipotez; opis predvidene in uporabljene metodologije; opredelitev pričakovanih izvirnih prispevkov k razvoju znanstvenega področja; izbor temeljne literature
 dokazila o izpolnjevanju pogojev za prijavo doktorske disertacije v skladu z 13. členom tega pravilnika oziroma da je bila kandidatu dovoljena izdelava doktorske disertacije v skladu s 14. členom tega pravilnika
 svojo bibliografijo
 v primeru, da kandidat želi pisati doktorsko disertacijo v tujem jeziku, prijavi predloži prošnjo za pisanje besedila v tujem jeziku.
16. Člen
Senat članice imenuje v roku 30 dni tričlansko komisijo, ki ugotovi, ali kandidat izpolnjuje pogoje za pridobitev doktorata znanosti, in oceni ustreznost predlagane teme.
Komisija pripravi v nadaljnjih dveh mesecih poročilo in ga predloži senatu članice, ki o njem razpravlja na svoji prvi naslednji seji. Če je poročilo komisije pozitivno, predlaga komisija mentorja, ki naj spremlja kandidatovo delo pri izdelavi disertacije.
Mentor pri izdelavi doktorske disertacije je lahko oseba, ki ima naziv visokošolskega učitelja oziroma znanstvenega delavca, ki mu ga je podelila Univerza v Ljubljani, s področja teme doktorske disertacije.
Senat članice po obravnavi pozitivnega poročila komisije pošlje predlog teme doktorske disertacije, skupaj z gradivom in svojim mnenjem, senatu univerze. Pred obravnavo na senatu univerze obravnava gradivo komisija za podiplomski študij.
Senat univerze mora najkasneje v treh mesecih odločiti o predlogu.
17. Člen
Komisija za podiplomski študij lahko zahteva od kandidata, da v določenem roku dopolni ali spremeni temo disertacije, oziroma od članice, da v določenem roku predlaga drugega mentorja.
18. Člen
Kandidat za pridobitev doktorata znanosti mora najpozneje v štirih letih od dneva, ko je bila sprejeta tema disertacije, predložiti članici univerze izdelano doktorsko disertacijo.
Kandidat, ki doktorske disertacije ne more predložiti v roku iz prvega odstavka tega člena, lahko zaprosi za podaljšanje roka. O tem odloči senat članice, ki lahko podaljša rok za izdelavo doktorske disertacije največ za eno leto.
Če kandidat ne predloži doktorske disertacije v roku iz prvega odstavka tega člena in pred iztekom roka tudi ne zaprosi za podaljšanje roka, se šteje, da je odstopil od prijavljene teme in da je tema prosta.
19. Člen
Senat članice imenuje na svoji prvi seji po predložitvi izdelane doktorske disertacije najmanj tri poročevalce za oceno disertacije izmed učiteljev in znanstvenih delavcev, od katerih morata imeti dva doktorat znanosti z znanstvenega področja, s katerega želi kandidat pridobiti doktorat znanosti.
En poročevalec je praviloma učitelj druge članice ali druge univerze.
20. Člen
Poročevalec za oceno disertacije je dolžan v treh mesecih od svojega imenovanja pregledati disertacijo, podati pisno poročilo o oceni disertacije in jo s predlogom predložiti senatu članice. Pri neposrednem prehodu na doktorski študij naj posebej navede, da je bil doktorandov članek objavljen v mednarodno priznani publikaciji.
Senat članice na temelju predloženih poročil doktorsko disertacijo sprejme, zavrne, ali pa jo vrne kandidatu, da jo spremeni ali dopolni, in mu določi primeren rok. Poročevalec dopolnjeno ali popravljeno disertacijo ponovno pregleda in predloži o njej novo poročilo. Če kandidat v postavljenem roku disertacije ne popravi, se disertacija zavrne.
Zavrnjene doktorske disertacije kandidat ne more ponovno predložiti.
21. Člen
Če je bila doktorska disertacija pozitivno ocenjena in sprejeta, določi senat članice komisijo za zagovor.
Od sprejema disertacije zagovora ne sme miniti več kot en mesec.
22. Člen
O zagovoru disertacije se piše zapisnik. V zapisniku se navedejo vprašanja, ki so bila postavljena kandidatu.
Z uspešno opravljenim javnim zagovorom disertacije pridobi kandidat znanstveni naslov »doktor znanosti«.
23. Člen
Na predlog članice, kjer je kandidat opravil uspešen zagovor doktorske disertacije, opravi rektor promocijo za doktorja znanosti.
Promocija za doktorja znanosti je javna in svečana. Postopek promocije se določi s posebnim pravilnikom.
24. Člen
Diploma o doktoratu znanosti nosi ime Univerze v Ljubljani in članice, na kateri je bil doktorat opravljen. V diplomi se označi ime in priimek doktoranda ter datum in kraj njegovega rojstva. Diploma o doktoratu znanosti vsebuje tudi naslov disertacije, mentorja in morebitne somentorje, poimensko sestavo komisije, pred katero jo je doktorand zagovarjal, in datum zagovora.
Diploma nosi datum uspešno opravljenega zagovora disertacije in promocije. Podpišeta jo rektor in dekan članice, na kateri je bil doktorat opravljen. V diplomo je vtisnjen pečat univerze.
25. Člen
Izpiti na podiplomskem študiju se opravljajo v rokih, ki niso nujno vezani na izpitna obdobja.
Študent podiplomskega študija opravlja izpit na dan, ki ga sporazumno določita izpraševalec in kandidat.
Izpitne komisije imenuje dekan ali prodekan za študijske zadeve.
Sprejel Senat AG na seji 1. 7. 2005
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo
Pokaži sporočila:   
Objavi novo temo   Odgovori na to temo    Pisanje diplomske naloge, pisanje diplomske naloge Seznam forumov -> Pisanje diplomske naloge, Pisanje diplomske naloge, Pisanje diplomske naloge, Pisanje diplomske naloge, Pisanje diplomske naloge, Pisanje diplomske na Časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
Stran 1 od 1

 
Pojdi na:  
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu


MojForum.si - brezplačno gostovanje forumov. Powered by phpBB 2.