Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

mojstudij

1
Navodila za pisanje seminarske naloge pri Upravnem praktikumu
1. IZBIRA IN PRIJAVA TEME SEMINARSKE NALOGE
Študent izdela seminarsko nalogo po predhodni odobritvi mentorja. Nalogo predloži skupaj
s posebno prijavnico (obrazec UP) mentorju in nato osebno preveri, ali je seminarska
naloga uspešna oziroma ali jo je potrebno popraviti oziroma dopolniti.
Slika 1: Primer izpolnjenega obrazca-UP za Upravni praktikum I
2. TEHNIČNA NAVODILA ZA IZDELAVO SEMINARSKE NALOGE
VEZAVA SEMINARSKE NALOGE:
• Seminarska naloga je mehko vezana (vezava v spiralo).
STANDARD PAPIRJA:
• A4
FORMAT STRANI:
• Pokončen
2
ROBOVI:
• Zgoraj, spodaj in levo: 3 cm
• Desno 2 cm
PISAVA:
• Tip pisave: Priporočamo tip Tahoma (tudi Arial)
• Velikost znakov v besedilu: 12 točk pokončno (12 points, regular)
• Enojni razmak med vrsticami (single spacing oziroma 12 točk)
• Obojestranska poravnava besedila (od roba do roba; justify)
• Morebitno deljenje besed z mehkim vezajem (soft hyphen)
OŠTEVILČENJE:
• Besedilo mora biti zaporedno oštevilčeno od prve do zadnje strani (spodaj na
sredini, z arabskimi številkami (1, 2, 3,…).
• Na naslovni strani oštevilčenje ni izpisano.
Obseg besedila:
• Ena avtorska pola (30.000 znakov; približno 14-15 strani besedila, brez prilog)
3 STRUKTURA SEMINARSKE NALOGE
Konkretna zgradba seminarske naloge je razčlenjena na naslednje prvine:
• naslovna stran
• kazalo
• uvod
• obdelava teme
• zaključek
• literatura in viri (po potrebi)
• seznam slik in tabel (po potrebi)
• seznam uporabljenih kratic in okrajšav (po potrebi)
• slovar slovenskih prevodov tujih izrazov, ki so bili uporabljeni v besedilu po načelu tuj
izraz - slovenski prevod (po potrebi)
• priloge (če obstajajo).
4. OBLIKA SEMINARSKE NALOGE
3
Na naslovni strani seminarske naloge pri upravnem praktikumu je zgoraj, sredinsko
poravnano, z velikimi tiskanimi črkami napisano UNIVERZA V LJUBLJANI in pod tem
FAKULTETA ZA UPRAVO. Na sredini strani je z malimi tiskanimi črkami zapisano Seminarska
naloga in pod tem Upravni praktikum I (oziroma Upravni praktikum II). Sledi vrstica razmaka
in nato z velikimi tiskanimi črkami zapisan NASLOV TEME SEMINARSKE NALOGE.
Slika 2: Naslovna stran seminarske naloge
14 TOČK, VELIKE ČRKE, KREPKO
oziroma
UpravnipraktikumII
12 točk, male črke
14 TOČK, VELIKE ČRKE, KREPKO
12 točk, male črke
12 točk, male črke
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA UPRAVO
Seminarska naloga Upravni p raktikum I
NASLOV TEME SEMINARSKE NALOGE
Predmet: Naslov predmeta Mentor: Naziv, ime in priimek Študent: Ime in priimek Številka indeksa:
Ljubljana, mesec in leto
V spodnjem delu naslovne strani je (kot je navedeno v primeru) naveden predmet, pri
katerem je razpisana tema seminarske naloge upravnega praktikuma, ter naziv ter ime in
priimek mentorja. Sledi ime in priimek študenta ter v novi vrsti njegova matična številka
indeksa.
V spodnji vrsti je zapisano Ljubljana (obvezno!!) ter mesec in leto izdelave seminarske
naloge upravnega praktikuma.
4
KAZALO
1 UVOD ......................................................................................................2
2 PRVO POGLAVJE ................................................................................. 4
2.1 Vsebina..................................................................................................5
2.1.1 Podtema ................................................................................5
2.1.2 Podtema ................................................................................6
2.2 Drugo podpoglavje ............................................................................7
2.3 Tretje podpoglavje ..............................................................................9
itd.
:
:
7 ZAKLJUČEK ...........................................................................................14
LITERATURA ................................................................................................16
VIRI .........................................................................................................17
SEZNAM SLIK IN TABEL...............................................................................18
SEZNAM UPORABLJENIH KRATIC.............................................................19
SLOVAR TUJIH IZRAZOV............................................................................20
PRILOGE ...................................................................................................21
Priloga 1: Vprašalnik.................................................................................21
Priloga 2: Obrazec za prijavo .................................................................22
V kazalu so navedeni vsi naslovi poglavij in podpoglavij oziroma vsi deli seminarske naloge,
podobno, kot je to navedeno v naslednjem primeru.
Seminarsko nalogo sestavljajo trije osnovni deli: uvod, obdelava teme in zaključek (Zelenika,
1998, str. 460-467).
V uvodu na kratko predstavimo vsebino obravnavane teme. Tako opredelimo področje
raziskovanja, opišemo proučevan problem, opredelimo cilje in namen seminarske naloge,
predstavimo uporabljene metode dela, orišemo zgradbo seminarske naloge ter navedemo
5
morebitne omejitev oziroma težave s katerimi smo se srečali pri pisanju seminarske naloge.
Uvod naj obsega največ dve strani.
Obdelava teme predstavlja osrednji del seminarske naloge. V njem razvijamo, razlagamo
in obdelujemo temo seminarske naloge tako, da prikažemo najpomembnejše ugotovitve in
spoznanja. Poleg tega na strokovno utemeljen način razložimo rezultate, do katerih smo
prišli.
Obdelava teme praviloma obsega tri dele:
− teoretični (zgodovinsko-teoretični, retrospektivni ali eksplikativni) del, v katerem
predstavimo kratko zgodovino preučevanja predmeta, dosežke teoretske obdelave
predmeta in ugotavljamo pomembnost, aktualnost in uporabnost obravnavane teme,
− analitični (analitično-eksperimentalni) del, v katerem analitično in sintetično predstavimo
najpomembnejša lastna in tuja spoznanja, stališča, podatke in informacije,
− predlagane rešitve (perspektivni del), v katerem predlagamo konkretne rešitve aktivnosti
in ukrepe, ki jih je moč uporabiti v praksi oziroma pri izboljšavi tehnoloških postopkov.
Označevanje in zapis delov seminarske naloge; Označevanje delov seminarske naloge
temelji na dekadnem (decimalnem sistemu), pri čemer se poglavje lahko deli na najmanj
dve podpoglavji. Priporočamo, da poglavij ne členite preveč, saj to zmanjšuje preglednost
(priporočamo tri ravni, kot je to navedeno v spodnjem primeru).
Primer:
1 POGLAVJE, 14 TOČK, VELIKE ČRKE, POKONČNO, KREPKO
1.1 PRVO PODPOGLAVJE, 12 TOČK, VELIKE ČRKE, POKONČNO, KREPKO
1.1.1 Drugo podpoglavje, 12 točk, male črke, pokončno, krepko
1.1.1.1 Tretje in vsako naslednje podpoglavje, 12 točk, male črke, poševno,
krepko
Pri označevanju in zapisu delov seminarske naloge velja:
6
• Naslov (vsakega) poglavja je zapisan na vrhu nove strani
• Za naslovom poglavja sta dve vrstici prazni, nato sledi besedilo oziroma navedba
podpoglavja.
• Pred naslovom prvega in drugega podpoglavja sta dve vrstici prazni, pred
naslovom tretjega in vseh naslednjih podpoglavij je ena vrstica prazna.
• Za naslovom vsakega podpoglavja je ena vrstica prazna.
Poglavja oziroma podpoglavja (kakor tudi slike, tabele,…) so oštevilčena z arabskimi
številkami.
Priporočamo, da v naslovu teme seminarske naloge oziroma v naslovu poglavij in
podpoglavij ne navajate okrajšav in kratic.
Citiranje; V besedilu sta začetek in konec citata označena z narekovaji. Na koncu citata
mora biti natančno naveden vir (skladno z določili standardov ISO 690 in ISO 690-2). Tudi pri
povzemanju določene literature ali sklicevanju na določeno literaturo (brez dobesednega
citiranju) je treba na ustreznem mestu natančno navesti podatke o viru, kot je to prikazano
v nadaljevanju.
Načinov citiranja je več. Priporočamo, da citiranih virov ne navajate pod črto, oziroma da
pri citiranju uporabljate harvardski način citiranja.
• Pri harvardskem načinu citiranja se najprej navede avtor citata, nato sledi letnica
dela, iz katerega je vzet citat, in stran, na kateri je zapisan citat (Jerovšek, 1999, str.
37).
• Če sta avtorja dva, zapišemo oba (Ivanko in Brejc, 1995, str. 125). Pri besedilih z več
kot dvema avtorjema se navede le ime prvega avtorja in doda »et al.« (Jambrek et
al., 1997, str. 43).
• Pri sklicevanju na določeno idejo brez citiranja se vir označi na naslednji način (glej
Vlaj, 1998, str. 123).
• Citiramo lahko tudi ugotovitev določenega avtorja (npr. Šmidovnik), ki jo je v
svojem delu povzel drugi avtor (npr. Setnikar-Cankar). Gre za citiranje po
sekundarnem viru (ne po originalu). Označi se tako, da najprej navedemo avtorja
citata (original), nato se zapiše »v:« in navede priimek avtorja dela (Šmidovnik v:
Setnikar-Cankar, 1998, str. 20).
7
• Pri splošnem sklicevanju na določenega avtorja oziroma delo se navedeta le
priimek in letnica (Devjak, 1995). Takšno sklicevanje naj bo preje izjema kot pravilo.
• Pri povzemanju besedila drugega avtorja se besedilo navede brez navednic,
zraven pa se zapiše, da gre za povzeto besedilo (po Kocjančiču, 1998, str. 62)
• Če je citiranih več del istega avtorja z enako letnico, se dela znotraj letnice razvrstijo
na abecedni način tako, da se k letnici izdaje dela glede na vrstni red doda še
mala tiskana črka (Vintar, 1996a, str. 101).
• Če je v besedilu dela pri povzemanju citata že naveden avtor, se v oklepaju zapiše
samo letnica in stran vira (npr. … podobno meni tudi Virant (1998, str. 307), ki pravi,
da je ...).
• Pri navajanju zakonov, predpisov,… se v oklepaju navede kratica zakona
(predpisa,…) in citirani člen (ZLS, 34. člen).
• Pri navajanju anonimnih virov (npr. Statistični letopis) se v oklepaju navede kratica
ali oznaka vira, letnica in stran (SL, 1995, str. 57).
• Pri navedbi citata iz dela, ki je bilo objavljeno na internetu in je objavljen tudi v obliki
knjige (oziroma kot del knjige, članek,…), navedemo tako, kot da bi uporabili delo v
izvorni (knjižni) obliki.
Navajanje in označevanje slik; V besedilu seminarske naloge morajo biti slike označene z
zaporednimi številkami, naslovljene (npr. Slika 1: Certifikat) ter zapisane krepko. Postavljene
morajo biti na mesta, kamor vsebinsko sodijo. V besedilu morajo biti omenjene tako, da se
navede njihova številka (npr. kot je to prikazano na sliki 1).
Slike se ravnajo sredinsko. Vsaka slika mora imeti:
• zaporedno številko (npr. Slika 7:, Slika 8:, itd),
• naslov, ki je zapisan z malimi poudarjenimi črkami,
• jedro (slika s podatki oziroma informacijami),
• vir, na osnovi katerega je slika prirejena ali povzeta.
V kolikor je potrebno se za jedrom slike navedejo tudi opombe, kratice in simboli, ki
razlagajo, dopolnjujejo ali dodatno pojasnjujejo vsebino slike.
8
Primer:
Slika 3: Oblika certifikata
Certifikat
Vir: Lavrič (2003, str. 5)
Če je slika prevzeta iz literature, mora biti v naslovu slike naveden vir (glej primere citiranja),
celoten zapis vira pa naveden v spisku literature oziroma med viri.
Debelina črt na slikah naj bo najmanj 0,5 točke in velikost črk na slikah najmanj 10 točk
(oboje kot na zgornjem primeru)
Zgoraj zapisana določila, ki se nanašajo na slike se smiselno uporabljajo tudi za prikaz tabel,
s tem, da je v osrednjem delu tabele najprej zapisana glava in nato jedro tabele. V glavi,
gornjem delu, tabele je označena vsebina posameznih stolpcev. Zapisi v glavi naj bodo
poravnani sredinsko, v prvem stolpcu pa levo. Vrednosti v stolpcih so poravnane desno.
Primer:
Tabela 1: Udeleženci seminarjev v letu 2002, po področjih in glede na spol
ženske moški
jezikovni 36 23
organizacija 12 54
računalništvo 67 45
ekonomika 11 17
Vir: Kolenc (2003, str. 5)
V zaključku podamo vse odgovore na vprašanja, ki smo jih postavili v uvodu seminarske
naloge ter predstavimo najpomembnejše rešitve v uvodu postavljenih problemov.
9
Zaključek predstavlja sistematično, natančno strnjeno sintezo vseh pomembnejših spoznanj,
informacij, stališč, dejstev in ugotovitev iz analitičnega dela seminarske naloge. Zaključek
obsega največ 2 strani.
V zaključku ne predstavljamo novih spoznanj, dokazov, podatkov oziroma dejstev temveč
ga oblikujemo na temelju predstavljenih predhodnih spoznanj, dokazov,… V zaključku
seminarske naloge ne navajamo citatov in opomb pod črto.
Literatura; Pod naslovom »Literatura« se navedejo vsa uporabljena dela, ki jih je kandidat
uporabljal pri pisanju seminarske naloge. Če je bilo v seminarski nalogi uporabljenih več deli
istega avtorja, se dela navajajo po kronološkem zaporedju, od starejših k novejšim
objavam.
Viri; Med vire uvrščamo publikacije s področja normativne ureditve (zakoni, splošni akti,…),
statistične informacije, članke iz različnih publikacij (časopisi, interna glasila,…) pri katerih ni
navedenega avtorja (navedeni sta le začetnici imena oziroma niti to ne), interna gradiva in
druga gradiva, ki niso javno dostopna (podatki dobljeni v podjetjih, zavodih,…).
Navajanje literature in virov; Pri navajanju literature (virov) velja, da moramo vključiti vsa
dela, ki smo jih na kakršenkoli način uporabljali pri pisanju dela. V kolikor je del več kot 25,
jih je treba razporediti v skupine (knjige, članki v revijah, itd). Seznam uporabljenih del
znotraj posamezne skupine je oblikovan glede na abecedni vrsti red priimkov avtorjev. Če
ima posamezno delo več avtorjev, so v seznamu literature navedeni vsi avtorji (poleg
imena avtorja, ki je prvi naveden, se zapišejo imena ostalih avtorjev).
Primeri:
1. Samostojne publikacije
PRIIMEK, ime (lahko tudi začetnica imena). Naslov dela. Založba, Kraj, letnica.
SELJAK, Janko. Statistične metode. Visoka upravna šola, Ljubljana, 1995.
2. Članek v reviji
PRIIMEK, ime. Naslov članka. Naslov revije. leto, letnik izhajanja, številka revije, i
zdajatelj, kraj in leto, strani.
BREJC, Miha. Organizacijski pojmi in metode. Organizacija in kadri. 1990, let. 23, št.
5/6, str. 515-516.
10
3. Prispevek oziroma poglavje v knjigi, zborniku;
Če gre za prispevek v knjigi oziroma zborniku z več avtorji, se najprej navede priimek
in ime avtorja prispevka (poglavja) in naslov prispevka. Nato se zapiše »V:«, ime in
priimek tistega, ki je zbornik (knjigo) uredil ter v oklepaju (ur.): naslov dela, izdajatelj,
kraj, letnica, strani.
PEČAR, Zdravko. Pristopi in tehnike za reformo javne uprave. V: ABRAHAMSBERG,
Niko (ur.): Zbornik znanstvenih razprav 1997. Visoka upravna šola, Ljubljana, 1997, str.
221-244.
4. Zakoni
Naslov zakona. Objava, popravki.
Zakon o financiranju občin. Ur. list RS, št. 80/94, 45/97, 56/98.
5. Viri iz različnih publikacij (časopisi, informativna gradiva,..)
Viri pri katerih sta navedeni le začetnici imena in priimka avtorja:
Začetnici imena in priimka, naslov članka. Naslov publikacije, leto izdaje, številka
publikacije, stran(i)
Primer:
B.J. Izobraževanje uradnikov. Večer, 1995, št. 105, str. 3.
V kolikor avtor dela oziroma lastnik moralne avtorske pravice ni znan se na mestu
avtorja zapiše lastnika materialne avtorske pravice (podjetje, zavod,…):
Lastnik materialne avtorske pravice, naslov članka. Naslov publikacije, leto izdaje,
številka publikacije, stran(i)
Primer:
Delo. Koliko komu?. 1998, št. 34, str 22.
6. Viri z interneta
Dela, ki so objavljena samo na internetu navajamo tako, da namesto založbe, kraja
izdaje, letnice in strani navedemo ustrezni popolni naslov dokumenta - URL (Uniform
Resource Locator). Števila strani pri navajanju del z interneta ne navajamo. Če je na
dokumentu zapisan datum objave potem zapišemo navedeni datum. V kolikor na
dokumentu ni zapisanega datuma pa navedemo datum, ko smo dokument našli.
11
Primer:
Reinermann, H. Electronic Government - Anticipating the Tide of Change.
URL=«http://www.ocg.or.at/confpaper/tc/reinermann/paper.html;internal&sk=ROB
OT«. 6.8.1998.
V kolikor avtor dela oziroma lastnik moralne avtorske pravice ni znan se na mestu
avtorja zapiše lastnika materialne avtorske pravice (podjetje, zavod,…).
Primer:
OECD. Establishing professional and impartial administration. URL=«http:
//www.oecd.org/puma/sigmaweb/acts/act4.htm«. 25.11.1999.
7. Ostali (anonimni) viri
Pri ostalih (anonimnih) virih se navedba vira začne s kratico (označbo) vira in letnico
izdaje (oboje v oklepaju). Temu brez vejic sledi naslov vira. Npr.:
(SL, 1995) Statistični letopis 1995. Statistični urad Republike Slovenije, Ljubljana.
Reference in opombe; Reference in opombe se navajajo pod črto, velikost črk je 10 točk,
pokončno. Mesto v besedilu, na katero se nanaša opomba, in opomba pod črto se
označujeta s številko. Številčenje opomb je zaporedno od začetka do konca besedila.
Seznam slik (in tabel) je oblikovan tako, da so slike navedene zaporedno, glede na vrstni
red pojavljanja v besedilu. Za vsako posamezno sliko se navede številčna oznaka slike,
naslov slike in številka strani na kateri se slika pojavlja.
Seznam uporabljenih kratic in okrajšav; V seznamu se uporabljene kratice razvrstijo na
abecedni način. Poleg kratice se zapiše pomen kratice
Primer:
KM Kadrovski menedžment
regio. egionalizacija
SL Statistični letopis
ZAGA Zakon o arhivskem gradivu in arhivih
ZFO Zakon o financiranju občin
Seznam slovenskih prevodov tujih izrazov; Navedbi uporabljenega jezika sledi seznam
izrazov, po načelu tuj izraz – slovenski prevod. Navedejo se predvsem prevodi tistih tujih
izrazov, ki še niso v splošni uporabi.
12
Primer:
Prevodi iz angleškega jezika
ability test test sposobnosti
knowledge test test znanja
fleld experiment terenski eksperiment
fleld study terenska študija
Priloge; Če je priloga ena sama, potem ni oštevilčena, pač pa je navedeno le, da gre za
prilogo (Priloga: vprašalnik). Če je prilog več, so priloge naslovljene in oštevilčene (Priloga 1:
Naslovna stran diplomske naloge, Priloga 2: Naslovna stran seminarske naloge,…)
5. VPIS OCENE
Mentor vpiše oceno o uspešno izdelani seminarski nalogi ter naslov teme v indeks pod
rubriko »študijska praksa in druge študijske obveznosti« (stran 52). Poleg tega mentor zapiše
oceno seminarske naloge tudi v zapisnik (obrazec UP), ki ga predloži v referat.
6. SEZNAM TEM SEMINARSKIH NALOG UPRAVNEGA PRAKTIKUMA
Seznam razpisanih tem pri predmetih Upravni praktikum I in Upravni praktikum II je objavljen
na spletnih straneh Fakultete za upravo (http://www.fu.uni-lj.si/).
Viri
• International organisation for standardization. International standard ISO 690,
Second edition 1987-08-15. International organisation for standardization, Reference
number ISO 690 : 1987 (E).
• International organisation for standardization. International standard ISO 690-2, First
edition 1997-11-15. International organisation for standardization, Reference number
ISO 690-2: 1987(E).
• IVANKO, Štefan. Upravni praktikum I. Visoka upravna šola, Ljubljana, 1996.
• ZELENIKA, Ratko. Metodologija i tehnologija izrade znanstvenog i stručnog djela.
Ekonomski fakultet u Rijeci, Rijeka, 1998.

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli