| 
			 
				|  | Pisanje diplomske naloge, pisanje diplomske naloge Pisanje diplomske naloge, pisanje diplomske naloge, Pisanje diplomske naloge, pisanje diplomske naloge, Pisanje diplomske naloge, pisanje diplomske naloge,
 
 |  
 
 
 
 
	
		| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |  
		| Avtor | Sporočilo |   
		| mojstudij Administrator foruma
 
 
 Pridružen/-a: 05.08. 2009, 06:15
 Prispevkov: 884
 
 
 | 
			
				|  Objavljeno: 20 Apr 2011 05:33    Naslov sporočila: Navodila za pisanje seminarske naloge pri Upravnem praktikum |   |   
				| 
 |  
				| 1 Navodila za pisanje seminarske naloge pri Upravnem praktikumu
 1. IZBIRA IN PRIJAVA TEME SEMINARSKE NALOGE
 Študent izdela seminarsko nalogo po predhodni odobritvi mentorja. Nalogo predloži skupaj
 s posebno prijavnico (obrazec UP) mentorju in nato osebno preveri, ali je seminarska
 naloga uspešna oziroma ali jo je potrebno popraviti oziroma dopolniti.
 Slika 1: Primer izpolnjenega obrazca-UP za Upravni praktikum I
 2. TEHNIČNA NAVODILA ZA IZDELAVO SEMINARSKE NALOGE
 VEZAVA SEMINARSKE NALOGE:
 • Seminarska naloga je mehko vezana (vezava v spiralo).
 STANDARD PAPIRJA:
 • A4
 FORMAT STRANI:
 • Pokončen
 2
 ROBOVI:
 • Zgoraj, spodaj in levo: 3 cm
 • Desno 2 cm
 PISAVA:
 • Tip pisave: Priporočamo tip Tahoma (tudi Arial)
 • Velikost znakov v besedilu: 12 točk pokončno (12 points, regular)
 • Enojni razmak med vrsticami (single spacing oziroma 12 točk)
 • Obojestranska poravnava besedila (od roba do roba; justify)
 • Morebitno deljenje besed z mehkim vezajem (soft hyphen)
 OŠTEVILČENJE:
 • Besedilo mora biti zaporedno oštevilčeno od prve do zadnje strani (spodaj na
 sredini, z arabskimi številkami (1, 2, 3,…).
 • Na naslovni strani oštevilčenje ni izpisano.
 Obseg besedila:
 • Ena avtorska pola (30.000 znakov; približno 14-15 strani besedila, brez prilog)
 3 STRUKTURA SEMINARSKE NALOGE
 Konkretna zgradba seminarske naloge je razčlenjena na naslednje prvine:
 • naslovna stran
 • kazalo
 • uvod
 • obdelava teme
 • zaključek
 • literatura in viri (po potrebi)
 • seznam slik in tabel (po potrebi)
 • seznam uporabljenih kratic in okrajšav (po potrebi)
 • slovar slovenskih prevodov tujih izrazov, ki so bili uporabljeni v besedilu po načelu tuj
 izraz - slovenski prevod (po potrebi)
 • priloge (če obstajajo).
 4. OBLIKA SEMINARSKE NALOGE
 3
 Na naslovni strani seminarske naloge pri upravnem praktikumu je zgoraj, sredinsko
 poravnano, z velikimi tiskanimi črkami napisano UNIVERZA V LJUBLJANI in pod tem
 FAKULTETA ZA UPRAVO. Na sredini strani je z malimi tiskanimi črkami zapisano Seminarska
 naloga in pod tem Upravni praktikum I (oziroma Upravni praktikum II). Sledi vrstica razmaka
 in nato z velikimi tiskanimi črkami zapisan NASLOV TEME SEMINARSKE NALOGE.
 Slika 2: Naslovna stran seminarske naloge
 14 TOČK, VELIKE ČRKE, KREPKO
 oziroma
 UpravnipraktikumII
 12 točk, male črke
 14 TOČK, VELIKE ČRKE, KREPKO
 12 točk, male črke
 12 točk, male črke
 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA UPRAVO
 Seminarska naloga Upravni p raktikum I
 NASLOV TEME SEMINARSKE NALOGE
 Predmet: Naslov predmeta Mentor: Naziv, ime in priimek Študent: Ime in priimek Številka indeksa:
 Ljubljana, mesec in leto
 V spodnjem delu naslovne strani je (kot je navedeno v primeru) naveden predmet, pri
 katerem je razpisana tema seminarske naloge upravnega praktikuma, ter naziv ter ime in
 priimek mentorja. Sledi ime in priimek študenta ter v novi vrsti njegova matična številka
 indeksa.
 V spodnji vrsti je zapisano Ljubljana (obvezno!!) ter mesec in leto izdelave seminarske
 naloge upravnega praktikuma.
 4
 KAZALO
 1 UVOD ......................................................................................................2
 2 PRVO POGLAVJE ................................................................................. 4
 2.1 Vsebina..................................................................................................5
 2.1.1 Podtema ................................................................................5
 2.1.2 Podtema ................................................................................6
 2.2 Drugo podpoglavje ............................................................................7
 2.3 Tretje podpoglavje ..............................................................................9
 itd.
 :
 :
 7 ZAKLJUČEK ...........................................................................................14
 LITERATURA ................................................................................................16
 VIRI .........................................................................................................17
 SEZNAM SLIK IN TABEL...............................................................................18
 SEZNAM UPORABLJENIH KRATIC.............................................................19
 SLOVAR TUJIH IZRAZOV............................................................................20
 PRILOGE ...................................................................................................21
 Priloga 1: Vprašalnik.................................................................................21
 Priloga 2: Obrazec za prijavo .................................................................22
 V kazalu so navedeni vsi naslovi poglavij in podpoglavij oziroma vsi deli seminarske naloge,
 podobno, kot je to navedeno v naslednjem primeru.
 Seminarsko nalogo sestavljajo trije osnovni deli: uvod, obdelava teme in zaključek (Zelenika,
 1998, str. 460-467).
 V uvodu na kratko predstavimo vsebino obravnavane teme. Tako opredelimo področje
 raziskovanja, opišemo proučevan problem, opredelimo cilje in namen seminarske naloge,
 predstavimo uporabljene metode dela, orišemo zgradbo seminarske naloge ter navedemo
 5
 morebitne omejitev oziroma težave s katerimi smo se srečali pri pisanju seminarske naloge.
 Uvod naj obsega največ dve strani.
 Obdelava teme predstavlja osrednji del seminarske naloge. V njem razvijamo, razlagamo
 in obdelujemo temo seminarske naloge tako, da prikažemo najpomembnejše ugotovitve in
 spoznanja. Poleg tega na strokovno utemeljen način razložimo rezultate, do katerih smo
 prišli.
 Obdelava teme praviloma obsega tri dele:
 − teoretični (zgodovinsko-teoretični, retrospektivni ali eksplikativni) del, v katerem
 predstavimo kratko zgodovino preučevanja predmeta, dosežke teoretske obdelave
 predmeta in ugotavljamo pomembnost, aktualnost in uporabnost obravnavane teme,
 − analitični (analitično-eksperimentalni) del, v katerem analitično in sintetično predstavimo
 najpomembnejša lastna in tuja spoznanja, stališča, podatke in informacije,
 − predlagane rešitve (perspektivni del), v katerem predlagamo konkretne rešitve aktivnosti
 in ukrepe, ki jih je moč uporabiti v praksi oziroma pri izboljšavi tehnoloških postopkov.
 Označevanje in zapis delov seminarske naloge; Označevanje delov seminarske naloge
 temelji na dekadnem (decimalnem sistemu), pri čemer se poglavje lahko deli na najmanj
 dve podpoglavji. Priporočamo, da poglavij ne členite preveč, saj to zmanjšuje preglednost
 (priporočamo tri ravni, kot je to navedeno v spodnjem primeru).
 Primer:
 1 POGLAVJE, 14 TOČK, VELIKE ČRKE, POKONČNO, KREPKO
 1.1 PRVO PODPOGLAVJE, 12 TOČK, VELIKE ČRKE, POKONČNO, KREPKO
 1.1.1 Drugo podpoglavje, 12 točk, male črke, pokončno, krepko
 1.1.1.1 Tretje in vsako naslednje podpoglavje, 12 točk, male črke, poševno,
 krepko
 Pri označevanju in zapisu delov seminarske naloge velja:
 6
 • Naslov (vsakega) poglavja je zapisan na vrhu nove strani
 • Za naslovom poglavja sta dve vrstici prazni, nato sledi besedilo oziroma navedba
 podpoglavja.
 • Pred naslovom prvega in drugega podpoglavja sta dve vrstici prazni, pred
 naslovom tretjega in vseh naslednjih podpoglavij je ena vrstica prazna.
 • Za naslovom vsakega podpoglavja je ena vrstica prazna.
 Poglavja oziroma podpoglavja (kakor tudi slike, tabele,…) so oštevilčena z arabskimi
 številkami.
 Priporočamo, da v naslovu teme seminarske naloge oziroma v naslovu poglavij in
 podpoglavij ne navajate okrajšav in kratic.
 Citiranje; V besedilu sta začetek in konec citata označena z narekovaji. Na koncu citata
 mora biti natančno naveden vir (skladno z določili standardov ISO 690 in ISO 690-2). Tudi pri
 povzemanju določene literature ali sklicevanju na določeno literaturo (brez dobesednega
 citiranju) je treba na ustreznem mestu natančno navesti podatke o viru, kot je to prikazano
 v nadaljevanju.
 Načinov citiranja je več. Priporočamo, da citiranih virov ne navajate pod črto, oziroma da
 pri citiranju uporabljate harvardski način citiranja.
 • Pri harvardskem načinu citiranja se najprej navede avtor citata, nato sledi letnica
 dela, iz katerega je vzet citat, in stran, na kateri je zapisan citat (Jerovšek, 1999, str.
 37).
 • Če sta avtorja dva, zapišemo oba (Ivanko in Brejc, 1995, str. 125). Pri besedilih z več
 kot dvema avtorjema se navede le ime prvega avtorja in doda »et al.« (Jambrek et
 al., 1997, str. 43).
 • Pri sklicevanju na določeno idejo brez citiranja se vir označi na naslednji način (glej
 Vlaj, 1998, str. 123).
 • Citiramo lahko tudi ugotovitev določenega avtorja (npr. Šmidovnik), ki jo je v
 svojem delu povzel drugi avtor (npr. Setnikar-Cankar). Gre za citiranje po
 sekundarnem viru (ne po originalu). Označi se tako, da najprej navedemo avtorja
 citata (original), nato se zapiše »v:« in navede priimek avtorja dela (Šmidovnik v:
 Setnikar-Cankar, 1998, str. 20).
 7
 • Pri splošnem sklicevanju na določenega avtorja oziroma delo se navedeta le
 priimek in letnica (Devjak, 1995). Takšno sklicevanje naj bo preje izjema kot pravilo.
 • Pri povzemanju besedila drugega avtorja se besedilo navede brez navednic,
 zraven pa se zapiše, da gre za povzeto besedilo (po Kocjančiču, 1998, str. 62)
 • Če je citiranih več del istega avtorja z enako letnico, se dela znotraj letnice razvrstijo
 na abecedni način tako, da se k letnici izdaje dela glede na vrstni red doda še
 mala tiskana črka (Vintar, 1996a, str. 101).
 • Če je v besedilu dela pri povzemanju citata že naveden avtor, se v oklepaju zapiše
 samo letnica in stran vira (npr. … podobno meni tudi Virant (1998, str. 307), ki pravi,
 da je ...).
 • Pri navajanju zakonov, predpisov,… se v oklepaju navede kratica zakona
 (predpisa,…) in citirani člen (ZLS, 34. člen).
 • Pri navajanju anonimnih virov (npr. Statistični letopis) se v oklepaju navede kratica
 ali oznaka vira, letnica in stran (SL, 1995, str. 57).
 • Pri navedbi citata iz dela, ki je bilo objavljeno na internetu in je objavljen tudi v obliki
 knjige (oziroma kot del knjige, članek,…), navedemo tako, kot da bi uporabili delo v
 izvorni (knjižni) obliki.
 Navajanje in označevanje slik; V besedilu seminarske naloge morajo biti slike označene z
 zaporednimi številkami, naslovljene (npr. Slika 1: Certifikat) ter zapisane krepko. Postavljene
 morajo biti na mesta, kamor vsebinsko sodijo. V besedilu morajo biti omenjene tako, da se
 navede njihova številka (npr. kot je to prikazano na sliki 1).
 Slike se ravnajo sredinsko. Vsaka slika mora imeti:
 • zaporedno številko (npr. Slika 7:, Slika 8:, itd),
 • naslov, ki je zapisan z malimi poudarjenimi črkami,
 • jedro (slika s podatki oziroma informacijami),
 • vir, na osnovi katerega je slika prirejena ali povzeta.
 V kolikor je potrebno se za jedrom slike navedejo tudi opombe, kratice in simboli, ki
 razlagajo, dopolnjujejo ali dodatno pojasnjujejo vsebino slike.
 8
 Primer:
 Slika 3: Oblika certifikata
 Certifikat
 Vir: Lavrič (2003, str. 5)
 Če je slika prevzeta iz literature, mora biti v naslovu slike naveden vir (glej primere citiranja),
 celoten zapis vira pa naveden v spisku literature oziroma med viri.
 Debelina črt na slikah naj bo najmanj 0,5 točke in velikost črk na slikah najmanj 10 točk
 (oboje kot na zgornjem primeru)
 Zgoraj zapisana določila, ki se nanašajo na slike se smiselno uporabljajo tudi za prikaz tabel,
 s tem, da je v osrednjem delu tabele najprej zapisana glava in nato jedro tabele. V glavi,
 gornjem delu, tabele je označena vsebina posameznih stolpcev. Zapisi v glavi naj bodo
 poravnani sredinsko, v prvem stolpcu pa levo. Vrednosti v stolpcih so poravnane desno.
 Primer:
 Tabela 1: Udeleženci seminarjev v letu 2002, po področjih in glede na spol
 ženske moški
 jezikovni 36 23
 organizacija 12 54
 računalništvo 67 45
 ekonomika 11 17
 Vir: Kolenc (2003, str. 5)
 V zaključku podamo vse odgovore na vprašanja, ki smo jih postavili v uvodu seminarske
 naloge ter predstavimo najpomembnejše rešitve v uvodu postavljenih problemov.
 9
 Zaključek predstavlja sistematično, natančno strnjeno sintezo vseh pomembnejših spoznanj,
 informacij, stališč, dejstev in ugotovitev iz analitičnega dela seminarske naloge. Zaključek
 obsega največ 2 strani.
 V zaključku ne predstavljamo novih spoznanj, dokazov, podatkov oziroma dejstev temveč
 ga oblikujemo na temelju predstavljenih predhodnih spoznanj, dokazov,… V zaključku
 seminarske naloge ne navajamo citatov in opomb pod črto.
 Literatura; Pod naslovom »Literatura« se navedejo vsa uporabljena dela, ki jih je kandidat
 uporabljal pri pisanju seminarske naloge. Če je bilo v seminarski nalogi uporabljenih več deli
 istega avtorja, se dela navajajo po kronološkem zaporedju, od starejših k novejšim
 objavam.
 Viri; Med vire uvrščamo publikacije s področja normativne ureditve (zakoni, splošni akti,…),
 statistične informacije, članke iz različnih publikacij (časopisi, interna glasila,…) pri katerih ni
 navedenega avtorja (navedeni sta le začetnici imena oziroma niti to ne), interna gradiva in
 druga gradiva, ki niso javno dostopna (podatki dobljeni v podjetjih, zavodih,…).
 Navajanje literature in virov; Pri navajanju literature (virov) velja, da moramo vključiti vsa
 dela, ki smo jih na kakršenkoli način uporabljali pri pisanju dela. V kolikor je del več kot 25,
 jih je treba razporediti v skupine (knjige, članki v revijah, itd). Seznam uporabljenih del
 znotraj posamezne skupine je oblikovan glede na abecedni vrsti red priimkov avtorjev. Če
 ima posamezno delo več avtorjev, so v seznamu literature navedeni vsi avtorji (poleg
 imena avtorja, ki je prvi naveden, se zapišejo imena ostalih avtorjev).
 Primeri:
 1. Samostojne publikacije
 PRIIMEK, ime (lahko tudi začetnica imena). Naslov dela. Založba, Kraj, letnica.
 SELJAK, Janko. Statistične metode. Visoka upravna šola, Ljubljana, 1995.
 2. Članek v reviji
 PRIIMEK, ime. Naslov članka. Naslov revije. leto, letnik izhajanja, številka revije, i
 zdajatelj, kraj in leto, strani.
 BREJC, Miha. Organizacijski pojmi in metode. Organizacija in kadri. 1990, let. 23, št.
 5/6, str. 515-516.
 10
 3. Prispevek oziroma poglavje v knjigi, zborniku;
 Če gre za prispevek v knjigi oziroma zborniku z več avtorji, se najprej navede priimek
 in ime avtorja prispevka (poglavja) in naslov prispevka. Nato se zapiše »V:«, ime in
 priimek tistega, ki je zbornik (knjigo) uredil ter v oklepaju (ur.): naslov dela, izdajatelj,
 kraj, letnica, strani.
 PEČAR, Zdravko. Pristopi in tehnike za reformo javne uprave. V: ABRAHAMSBERG,
 Niko (ur.): Zbornik znanstvenih razprav 1997. Visoka upravna šola, Ljubljana, 1997, str.
 221-244.
 4. Zakoni
 Naslov zakona. Objava, popravki.
 Zakon o financiranju občin. Ur. list RS, št. 80/94, 45/97, 56/98.
 5. Viri iz različnih publikacij (časopisi, informativna gradiva,..)
 Viri pri katerih sta navedeni le začetnici imena in priimka avtorja:
 Začetnici imena in priimka, naslov članka. Naslov publikacije, leto izdaje, številka
 publikacije, stran(i)
 Primer:
 B.J. Izobraževanje uradnikov. Večer, 1995, št. 105, str. 3.
 V kolikor avtor dela oziroma lastnik moralne avtorske pravice ni znan se na mestu
 avtorja zapiše lastnika materialne avtorske pravice (podjetje, zavod,…):
 Lastnik materialne avtorske pravice, naslov članka. Naslov publikacije, leto izdaje,
 številka publikacije, stran(i)
 Primer:
 Delo. Koliko komu?. 1998, št. 34, str 22.
 6. Viri z interneta
 Dela, ki so objavljena samo na internetu navajamo tako, da namesto založbe, kraja
 izdaje, letnice in strani navedemo ustrezni popolni naslov dokumenta - URL (Uniform
 Resource Locator). Števila strani pri navajanju del z interneta ne navajamo. Če je na
 dokumentu zapisan datum objave potem zapišemo navedeni datum. V kolikor na
 dokumentu ni zapisanega datuma pa navedemo datum, ko smo dokument našli.
 11
 Primer:
 Reinermann, H. Electronic Government - Anticipating the Tide of Change.
 URL=«http://www.ocg.or.at/confpaper/tc/reinermann/paper.html;internal&sk=ROB
 OT«. 6.8.1998.
 V kolikor avtor dela oziroma lastnik moralne avtorske pravice ni znan se na mestu
 avtorja zapiše lastnika materialne avtorske pravice (podjetje, zavod,…).
 Primer:
 OECD. Establishing professional and impartial administration. URL=«http:
 //www.oecd.org/puma/sigmaweb/acts/act4.htm«. 25.11.1999.
 7. Ostali (anonimni) viri
 Pri ostalih (anonimnih) virih se navedba vira začne s kratico (označbo) vira in letnico
 izdaje (oboje v oklepaju). Temu brez vejic sledi naslov vira. Npr.:
 (SL, 1995) Statistični letopis 1995. Statistični urad Republike Slovenije, Ljubljana.
 Reference in opombe; Reference in opombe se navajajo pod črto, velikost črk je 10 točk,
 pokončno. Mesto v besedilu, na katero se nanaša opomba, in opomba pod črto se
 označujeta s številko. Številčenje opomb je zaporedno od začetka do konca besedila.
 Seznam slik (in tabel) je oblikovan tako, da so slike navedene zaporedno, glede na vrstni
 red pojavljanja v besedilu. Za vsako posamezno sliko se navede številčna oznaka slike,
 naslov slike in številka strani na kateri se slika pojavlja.
 Seznam uporabljenih kratic in okrajšav; V seznamu se uporabljene kratice razvrstijo na
 abecedni način. Poleg kratice se zapiše pomen kratice
 Primer:
 KM Kadrovski menedžment
 regio. egionalizacija
 SL Statistični letopis
 ZAGA Zakon o arhivskem gradivu in arhivih
 ZFO Zakon o financiranju občin
 Seznam slovenskih prevodov tujih izrazov; Navedbi uporabljenega jezika sledi seznam
 izrazov, po načelu tuj izraz – slovenski prevod. Navedejo se predvsem prevodi tistih tujih
 izrazov, ki še niso v splošni uporabi.
 12
 Primer:
 Prevodi iz angleškega jezika
 ability test test sposobnosti
 knowledge test test znanja
 fleld experiment terenski eksperiment
 fleld study terenska študija
 Priloge; Če je priloga ena sama, potem ni oštevilčena, pač pa je navedeno le, da gre za
 prilogo (Priloga: vprašalnik). Če je prilog več, so priloge naslovljene in oštevilčene (Priloga 1:
 Naslovna stran diplomske naloge, Priloga 2: Naslovna stran seminarske naloge,…)
 5. VPIS OCENE
 Mentor vpiše oceno o uspešno izdelani seminarski nalogi ter naslov teme v indeks pod
 rubriko »študijska praksa in druge študijske obveznosti« (stran 52). Poleg tega mentor zapiše
 oceno seminarske naloge tudi v zapisnik (obrazec UP), ki ga predloži v referat.
 6. SEZNAM TEM SEMINARSKIH NALOG UPRAVNEGA PRAKTIKUMA
 Seznam razpisanih tem pri predmetih Upravni praktikum I in Upravni praktikum II je objavljen
 na spletnih straneh Fakultete za upravo (http://www.fu.uni-lj.si/).
 Viri
 • International organisation for standardization. International standard ISO 690,
 Second edition 1987-08-15. International organisation for standardization, Reference
 number ISO 690 : 1987 (E).
 • International organisation for standardization. International standard ISO 690-2, First
 edition 1997-11-15. International organisation for standardization, Reference number
 ISO 690-2: 1987(E).
 • IVANKO, Štefan. Upravni praktikum I. Visoka upravna šola, Ljubljana, 1996.
 • ZELENIKA, Ratko. Metodologija i tehnologija izrade znanstvenog i stručnog djela.
 Ekonomski fakultet u Rijeci, Rijeka, 1998.
 |  |   
		| Nazaj na vrh |  |   
		|  |   
		|  |  
   
	| 
 
 | Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
 Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
 Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
 Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
 
 |  |