Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

mojstudij

1/19
NAVODILA ZA IZDELAVO ZAKLJUČNIH NALOG
Po sklepu Senata Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani z dne 10. decembra 2007 veljajo Navodila za
izdelavo zaključnih nalog za vse pisne izdelke študentov Ekonomske fakultete na vseh stopnjah in
programih študija (od prve seminarske naloge na dodiplomskem študiju pa do doktorske disertacije).
Pričujoča 1. revidirana verzija navodil nadomesti navodila z dne 10. marca 2008.
1. Tipologija zaključnih nalog
Med zaključne naloge uvrščamo zaključno strokovno nalogo VPŠ, diplomsko delo na dodiplomskih
študijskih programih Ekonomija in UPEŠ, specialistično delo, magistrsko delo ter doktorsko disertacijo.
Zaključna strokovna naloga je samostojna pisna obravnava konkretnega problema iz poslovne prakse s
podanim predlogom za njegovo rešitev. Z izdelavo zaključne strokovne naloge torej kandidat dokaže, da
je na osnovi znanja, pridobljenega na študijskem programu Visoke poslovne šole, na strokovni praksi ter s
poglobljenim samostojnim študijem problematike, obravnavane v zaključni strokovni nalogi, sposoben
tehtno obravnavati praktični strokovni problem.
Diplomsko delo je rezultat samostojnega dela kandidata, v katerem le-ta strokovno (vsebinsko in/ali
analitično-metodološko) obravnava določen ekonomski, poslovno-organizacijski ali informacijskoupravljalski
problem. Z izdelavo diplomskega dela in njegovim zagovorom kandidat dokaže, da je na
osnovi znanja, pridobljenega na univerzitetnem študijskem programu, ter s poglobljenim samostojnim
študijem problematike, obravnavane v diplomskem delu, sposoben pisno in ustno obravnavati zastavljeni
problem.
Specialistično delo je rezultat samostojnega strokovnega in/ali raziskovalnega dela kandidata, ki je
praviloma usmerjeno v kritično analizo vzrokov, posledic in možnih rešitev izbranega problema iz
poslovne prakse.
Magistrsko delo je rezultat samostojnega raziskovalnega dela kandidata, s katerim kandidat dokaže, da
obvlada tako raziskovalno področje kot tudi metode znanstveno-raziskovalnega dela. Zasnova dela mora
omogočiti doseganje visoke ravni strokovno-analitične obdelave izbranega strokovnega problema oziroma
jasen razvoj izvirnega znanstveno-raziskovalnega prispevka kandidata ob uporabi metod teoretičnega,
empiričnega ali kombiniranega teoretično-empiričnega raziskovanja.
Doktorska disertacija je pisno delo, ki pomeni samostojen in izviren prispevek na znanstvenem
področju, s katerega je tema disertacije. Doktorska disertacija je dokaz, da je kandidat sposoben aktivno
delovati kot samostojen raziskovalec na znanstvenem področju, za katerega pridobi doktorat znanosti.
Način prijave teme, administrativne korake v procesu izdelave ter zahteve, ki morajo biti izpolnjene ob
oddaji posamezne vrste zaključne naloge v oceno, urejajo posebni pravilniki, ki jih najdete na spletni strani
»Zaključne naloge« v okviru Študent-neta.
2. Oblikovanje besedila zaključne naloge
Velikost papirja in robovi besedila
Besedilo zaključne naloge natisnemo na bel papir velikosti A4 (210 x 297 mm). Zaradi upoštevanja potreb
vezave opredelimo robove takole:
− notranji rob znaša od 2,5 do 3 cm;
− zunanji rob znaša od 2 do 2,5 cm;
2/19
− zgornji rob (nad besedilom) znaša od 2 do 2,5 cm;
− spodnji rob (do oznake strani) znaša 2 cm.
Če imamo težave s pravilno poravnavo spodnjega roba, uporabimo naslednji ukaz:
File -> Page Setup -> zavihek Layout -> Footer: (vstavimo 2 cm)
Posamezne ravni naslovov v okviru besedila je smiselno poravnati levo (Alignment: Left), samo besedilo pa
enakomerno porazdeliti (Alignment: Justified; v slovenski različici urejevalnika Word to poravnavo dosežemo
z ukazom »porazdeli vsebino«).
Tako notranja naslovnica, kot tudi prva stran kazal, prva stran glavnega besedila ter prve strani prilog)
morajo biti lihe. Zaradi vezave pazite na to, da boste za posamezne vsebinsko zaokrožene dele naloge
(kazalo, če ima več kot dve strani; glavni tekst; priloge) vklopili opcijo zrcalni robovi (Mirror Margins).
Velikost črk osnovnega besedila
Osnovno besedilo (v urejevalniku besedila opredeljeno bodisi kot Normal bodisi kot Body Text) pišemo s
črkami črne barve in velikosti 12 pik.
Pri pisanju naslovov tabel in slik ter besedila v tabelah in slikah uporabljamo isti tip pisave. Velikost črk je
12 pik za naslove in 10 pik za navedbe virov. Vizualno ločimo naslove tabel in slik ter navedbe virov pod
tabelami in slikami z uporabo poševnega tiska (Italic) ter sredinske poravnave (Alignment: Centered).
Pravila v zvezi z razmiki
Med vrsticami praviloma v celotni nalogi uporabimo razmik 1,2. Če je zaključna naloga obsežna (npr.
doktorska disertacija z več kot 120 stranmi), so lahko razmiki med vrsticami tudi enojni (angl. single line
spacing).
Prve vrstice novih odstavkov niso zamaknjene, pač pa posamezne odstavke ločuje po ena prazna vrstica.
Naslov in podnaslov poglavja oziroma podpoglavja ločuje po ena prazna vrstica; enako velja tudi za
ločitev naslova oziroma podnaslova (pod)poglavja ter besedila.
Izbira tipa pisave
Pri računalniškem oblikovanju teksta ne uporabljamo grafično stiliziranih pisav. Za zaključne naloge je
najprimernejša uporaba pisave tipa Times New Roman.
Uporaba krepkega, poševnega in podčrtanega tiska v besedilu
Uporaba krepkega tiska je smiselna:
− kadar v besedilu prvič omenimo in opredelimo določen z vidika zaključne naloge zelo pomemben
pojem;
Ilustrativni primer
Poklic je opredeljen kot delo, ki ga oseba opravlja zato, da si pridobi sredstva za preživljanje (Statistični
letopis 2001, str. 83).
3/19
− kadar želimo poudariti kakšno posebej pomembno misel ali podrobnost;
Ilustrativni primer
Formalno je UMAR vladna služba, katere direktor je neposredno odgovoren predsedniku vlade. S
sklepom vlade o organizaciji in delovnem področju urada nam je zagotovljena strokovna neodvisnost pri
izbiri metodologije analiz in napovedovanja ter pri interpretaciji rezultatov.
− kadar želimo pri naštevanju in opisovanju vizuelno ločiti posamezne pomembne elemente besedila.
Ilustrativni primer
Podatka v števcu in imenovalcu indeksa se lahko razlikujeta glede na časovno, krajevno ali stvarno
opredelitev (Ograjenšek, 2007, str. 12):
− časovna opredelitev: podatek iz l. 2001 primerjamo s podatkom iz l. 1991. Tovrstne primerjave so v
praksi najpogostejše.
− krajevna opredelitev: podatek o ceni kvadratnega metra stanovanjske površine v Ljubljani
primerjamo s podatkom o ceni kvadratnega metra stanovanjske površine v MB, Celju, Novem mestu,
Novi Gorici itd.
− stvarna opredelitev: primerjamo povprečno mesečno plačo za gospodarstvo in negospodarstvo.
Če v besedilu uporabljamo besede iz tujih jezikov (kamor štejemo tudi latinščino, čeprav gre za mrtev
jezik), jih označimo s poševnim tiskom ali kurzivo (angl. italics).
Ilustrativni primer
Čeprav so programi zvestobe (angl. loyalty programmes ali loyalty schemes) tradicionalno zasnovani kot sredstvo
preprečevanja prebega kupcev h konkurenčnim podjetjem, postaja s hitrim razvojem informacijske in
telekomunikacijske tehnologije njihova glavna privlačnost vloga, ki jo igrajo v procesih zbiranja podatkov
kupcev in odkrivanja vzorcev njihovega nakupnega obnašanja (Ograjenšek, 2002, str. 1).
Uporabi podčrtanega tiska se v zaključnih nalogah izogibamo.
Splošne (nevsebinske) strani zaključne naloge
Med splošne (nevsebinske) strani zaključne naloge, ki sledijo naslovnici, uvrščamo:
− izjavo o avtorstvu zaključne naloge z imenom svetovalca in morebitnega sosvetovalca ter navedbo
morebitnih zadržkov glede javne dostopnosti diplomskega dela (vsi navedeni elementi se nahajajo na
hrbtnem delu notranje naslovne strani zaključne naloge);
− ločena kazala vsebine, tabel, slik in prilog.
Ostalih vrst splošnih strani zaključne naloge (npr. seznama popravkov, posvetil, izrekov, zahval, podatkov
o morebitnem štipenditorju, podatkov o sestavi Komisije za zagovor zaključne naloge, življenjepisa avtorja
itd.) pravilniki, ki se nanašajo na izdelavo posamezne vrste zaključnih nalog na Ekonomski fakulteti
Univerze v Ljubljani ne predvidevajo, zato jih ne vključujemo.
4/19
Številčenje strani
Strani v zaključni nalogi številčimo v spodnjem delu lista na sredini.
Številčenje začetnih splošnih strani pričnemo s kazali. Prva stran kazala vsebine je oštevilčena z rimsko
številko i, zaporedno pa z rimskimi številkami oštevilčimo tudi morebitna kazala tabel, slik in prilog.
Zaporedno številčenje strani z arabskimi številkami pričnemo na prvi strani poglavja »Uvod« in
končamo na zadnji strani pregleda uporabljenih virov. Z arabskimi številkami oštevilčimo tudi strani v
prilogi oziroma prilogah, pri čemer pričnemo številčenje od začetka (tj. od številke 1 dalje).
Pozor: V izogib nepotrebnim polpraznim stranem naj besedilo od uvoda do vključno sklepa poteka
neprekinjeno; zahtevano je tudi obojestransko kopiranje besedila ter prilog. Če je zaključna naloga obsežna
(npr. doktorska disertacija), se lahko posamezna poglavja pričnejo na novi strani, da je tudi oblikovno
zagotovljena ustrezna ločitev logično zaokroženih vsebinskih sklopov.
Številčenje poglavij
Uvoda in sklepa zaključne naloge ne številčimo; enako velja za seznam literature in virov.
Ilustrativni primer
Uvod
1. Teoretična izhodišča za obravnavo preučevanega pojava
2. Predstavitev podjetja
3. Zasnova empirčnega projekta
…
Sklep
Literatura in viri
Oblikovno morajo biti črke v napisih »Uvod« in »Sklep« biti skladne s črkami v naslovih poglavij (1. raven
naslovov).
Vsebinska poglavja in podpoglavja številčimo z arabskimi številkami po decimalnem sistemu (pozor: na
nobeni ravni naslova za zaporedno številko poglavja ni končne pike!). Zaradi povečanja preglednosti
uporabljamo za različne ravni naslovov različne velikosti črk (načeloma sicer ne večjih od 14 pik) ter
različne vrste tiska.
Ilustrativni primer
2 TIPOLOGIJA PROGRAMOV ZVESTOBE
2.1 Pregled obstoječih tipologij
2.1.1 Tipologija po Hopfu
2.1.1.1 Značilnosti tipologije po Hopfu
Pozor: Hierarhija naslovov in podnaslovov mora biti razvidna tudi iz oblike kazala!
5/19
Ravni naštevanja
V prid poenotenju videza strani, ki sestavljajo zaključno nalogo, je smiselno, da se že pred pričetkom
pisanja odločimo, koliko hierarhičnih ravni alinej bomo uporabljali (načeloma zelo redko potrebujemo več
kot dve) in na kakšen način jih bomo označevali.
Ne glede na to, kakšno kombinacijo izberemo (npr. številčenje za prvo raven in pomišljaje za drugo raven
ali znak ● za prvo ter znak – za drugo raven), pri njej dosledno vztrajamo v celotnem besedilu.
Uporaba številk v besedilu
V besedilu bodisi navajamo številke (npr. »v tem obdobju je imelo podjetje 1.000 zaposlenih, povprečna
letna stopnja rasti vrednostnega obsega proizvodnje pa je znašala 4%«) ali pa jih izpišemo (npr. »v tem
obdobju je imelo podjetje tisoč zaposlenih, povprečna letna stopnja rasti vrednostnega obsega proizvodnje
pa je znašala štiri odstotke«). Pravilo je zelo preprosto: odločimo se za en sistem uporabe številk v besedilu
in pri njem dosledno vztrajamo.
Uporaba tabel in slik v besedilu
Tabele in slike (med slike uvrščamo fotografije, skice, grafične prikaze in podobno) izdelamo sami
(skeniranje tabel in slik iz obstoječih gradiv ni dovoljeno) in jih v besedilo umestimo tako, da ne porušimo
njegovega logičnega toka. Navadno sledijo odstavku, v katerem se nanje sklicujemo, s čimer je ustvarjena
potrebna referenčna povezava.
Vse navedbe v glavi in čelu tabele se pričnejo z veliko začetnico. Pri številkah v vseh vrsticah pazimo na
logično (desno) poravnavo: tj. decimalne vejice v posameznih vrsticah istega stolpca naj bodo na istem
mestu; enako velja tudi za ločilo tisočic (tj. piko). Tabele in slike so glede na preostalo besedilo poravnane
sredinsko (Alignment: Center).
Ilustrativni primer
Iz Tabele 5 je razvidno gibanje stopnje anketne brezposelnosti v Sloveniji za 2. četrtletje (tako skupne kot
izračunane ločeno za moške in ženske) v obdobju 2002 - 2006.
Tabela 5: Stopnja anketne brezposelnosti* za 2. četrtletje v obdobju 2002 – 2006 v Sloveniji
Leto Stopnja anketne
brezposelnosti v %
Stopnja anketne
brezposelnosti v %
(moški)
Stopnja anketne
brezposelnosti v %
(ženske)
2002 5,9 5,7 6,3
2003 6,6 6,1 7,1
2004 6,1 5,7 6,4
2005 5,8 5,5 6,1
2006 5,9 5,1 6,8
Legenda: * Anketna stopnja brezposelnosti je izračunana po metodologiji ILO (www.ilo.org).
Vir: Statistični letopis Republike Slovenije 2007, tabela 12.13.
Če tabelo ali sliko oblikujemo na osnovi dveh virov, ju pri navedbi ločimo s podpičjem. Določilo smiselno
velja tudi za uporabo treh ali več virov.
6/19
Ilustrativni primer
Vir: Statistični letopis Republike Slovenije 2007, tabela 12.13; Statistični letopis Republike Slovenije 2008,
tabela 12.13.
Če je le mogoče, natisnemo posamezno tabelo na eni strani. Kadar se zaradi velikosti tabele ni mogoče
izogniti njeni razdrobljenosti na dve ali več strani, na koncu vsake strani desno spodaj napišemo »se
nadaljuje«, na naslednjo stran levo zgoraj pa »nadaljevanje«. Na vsaki strani obvezno ponovno natisnemo
celotno glavo tabele, v kateri po potrebi posamezne stolpce oštevilčimo.
Vsebinski naslov sodi nad tabelo oziroma sliko, pri čemer tako tabele kot tudi slike ločeno zaporedno
oštevilčimo.
Ilustrativna primera
Tabela 1: Spolna in starostna struktura slovenskih imetnikov klasične Visa kartice v letu 2003
Slika 1: Grafični prikaz spolne strukture slovenskih imetnikov klasične Visa kartice v letu 2003
Urejevalnik besedila MS Word podpira avtomatično zaporedno številčenje tabel in slik ter avtomatično
spreminjanje zaporedja številčenja tabel in slik v besedilu z uporabo dveh preprostih ukazov: Insert/Caption
ter Insert/Cross-reference.
Pod tabelo oziroma sliko sodita legenda (po potrebi – glej ilustrativni primer na prejšnji strani, iz katerega
je razvidno, da uporabljamo levo poravnavo – Alignment: Left) ter navedba vira podatkov (s sredinsko
poravnavo – Alignment: Center). Pri navedbi vira podatkov ni dovolj, da zapišemo samo priimek avtorja,
letnico in stran, pač pa je potrebno navesti tudi naslov dela. Pri spletnih virih organizacij navedemo naslov
spletne strani, kot smo ga uvrstili na seznam literature in virov, ter pripadajočo letnico (ki se nanaša na
datum, ko smo dokument našli).
Ilustrativni primeri
Vir: M. Bruhn, Qualitätsmanagement für Dienstleistungen, 2004, str. 177.
Vir: Statistični letopis Republike Slovenije 2001, str. 292, tabela 16.4.
Vir: Prebivalstvo po starostnih skupinah in spolu, statistične regije, Slovenija, letno.*
* Na seznam literature in virov bo v tem primeru za leto 2008 uvrščen naslednji zapis:
Prebivalstvo Slovenije po starostnih skupinah in spolu v letu 2008. Najdeno 16. maja 2009 na spletnem
naslovu http://www.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=0520300S&ti=Prebivalstvo+po+starostnih+
skupinah+in+spolu%2C+statisti%E8ne+regije%2C+Slovenija%2C+letno&path=../Database/Dem_soc
/05_prebivalstvo/02_05007_stev_strukt/01_05203_star_spol/&lang=2
Vir: M Kariera – zaposlitveni portal, 2009.**
** Na seznam literature in virov bo v tem primeru uvrščen naslednji zapis:
M Kariera – Zaposlitveni portal. Najdeno 15. maja 2009 na spletnem naslovu http://www.mercator.si/kariera
7/19
Če je tabela ali slika plod lastnega dela, vira ne navajamo.
Enačbe in obrazci
Enačbe in obrazce zapisujemo v poševnem tisku oziroma kurzivi izven besedila v samostojne vrstice.
Uporabimo sredinsko poravnavo (Alignment: Center) in posamezno enačbo oziroma obrazec zaporedno
oštevilčimo. V besedilu se na enačbe in obrazce sklicujemo s številko v oklepaju.
Ilustrativni primer
Indeks zaposlenih
Indeks industrijske proizvodnje
Indeks produktivnosti = (5)
Kot je razvidno iz enačbe (5), je mogoče indeks produktivnosti izračunati kot kvocient med indeksom
industrijske proizvodnje in indeksom zaposlenih.
Obseg zaključne naloge
V pravilnikih za posamezno vrsto zaključne naloge je predpisano dovoljeno število strani za posamezne
vrste zaključnih nalog (glej Tabelo 1).
Tabela 1: Dovoljeni obseg posamezne vrste zaključne naloge
Zaključna naloga Dovoljeno število strani
Zaključna naloga VPŠ 20-25
Diplomsko delo UPEŠ 20-25
Diplomsko delo študijskega programa Ekonomija 35-45
Zaključna naloga dodiplomskega študija, predložena na razpis
za Prešernovo nagrado študentom Univerze v Ljubljani
najmanj 45
Specialistično delo 50-70
Magistrsko delo bolonjskih študijskih programov 50-70
Znanstveno magistrsko delo 70-90
Doktorska disertacija 120 ali več
Dovoljeni obseg zaključne naloge je izjemoma mogoče tudi prekoračiti, vendar le ob pisni utemeljitvi
svetovalca.
Priprava prilog
Sestavni deli prilog so običajno:
− obsežnejši povzetek temeljnih spoznanj zaključne naloge v slovenskem jeziku (če je zaključna naloga
napisana v tujem jeziku);
− seznam pogosto uporabljenih kratic;
− terminološki slovar;
8/19
− obsežnejše tabele in slike;
− uporabljeni vprašalniki;
− izpisi računalniške obdelave podatkov;
− predmetna kazala;
− in podobno.
O smiselnosti, obsegu in obliki prilog se obvezno posvetujemo s svetovalcem, saj lahko sicer obseg
zaključne naloge naraste čez vsako razumno mejo.
Od preostalega teksta ločimo priloge s posebnim listom, na katerem je natisnjen naslov »Priloge«. Za njim
uvrstimo kazalo prilog. Vsako prilogo posebej oštevilčimo in ji dodelimo vsebinski naslov.
Ilustrativni primer
Priloga 1: Seznam kratic
Priloga 2: Organizacijska shema podjetja Merkur d.d.
Priloga 3: Rezultati obdelave podatkov kupcev z analitičnim programskim paketom SPSS
3. Priprava seznama literature in virov
Enotni seznam literature in virov je sestavni del vsake zaključne naloge. Od vsega začetka ga je smiselno
pripravljati vzporedno s pripravo besedila ter v skladu s pričujočimi navodili, ki temeljijo na APA sistemu
navajanja bibliografskih referenc.
Na seznam literature in virov uvrstimo vsa dela v slovenskem ali tujih jezikih, dostopna v tiskani ali spletni
obliki, ki jih v besedilu zaključne naloge bodisi dobesedno navajamo bodisi smiselno povzemamo s
svojimi besedami.
Del, ki smo jih sicer prebrali, vendar jih v besedilu zaključne naloge ne navajamo dobesedno oziroma ne
povzemamo smiselno s svojimi besedami, ne uvrščamo na seznam literature in virov.
Seznam literature in virov neposredno sledi sklepu zaključne naloge. Posamezna dela na seznamu
literature in virov zaporedno številčimo z arabskimi številkami.
Več del istega avtorja uredimo kronološko od najstarejšega do najnovejšega.
Če se isti avtor na seznamu enkrat pojavlja s samostojnim delom, drugič pa kot soavtor dela, najprej
navedemo njegovo samostojno delo, nato pa delo, ki ga je pripravil v soavtorstvu.
Če sta dve deli istega avtorja izdani v istem letu, pripišemo pri letnici izdaje prvega dela a (na primer:
1998a), pri letnici izdaje drugega dela pa b (na primer: 1998b).
Pri avtorjih s priimki kot npr. van Nuys, von Braun, de Malloy ipd. upoštevajte, da so predikati »von«,
»van« in »de« sestavni del priimka. Avtorja s priimkom van Nuys boste zato na seznamu literature in virov
uvrstili pod črko V; enako velja za avtorja s priimkom von Braun. Avtorja s priimkom de Malloy boste na
seznamu literature in virov uvrstili pod črko D.
Členov na začetku naslova dela, kakršna sta na primer »a« ali »the«, pri urejanju po abecednem vrstnem
redu ne upoštevamo. Pri naslovih del v tujih jezikih dosledno pazimo na pravilno uporabo velike
začetnice.
Naslove monografskih publikacij oziroma naslove časopisov, revij ali zbornikov, v katerih so izšli v
besedilu zaključne naloge navajani članki, dosledno pišemo v kurzivi (tj. v poševnem tisku).
9/19
Pri monografskih publikacijah (knjige, razprave, elaborati, brošure, učbeniki, skripta, doktorske
disertacije, magistrska in specialistična dela, diplomska dela in podobno) je načeloma potrebno navesti
naslednje bibliografske reference:
− priimek in prvo črko imena avtorja/avtorjev ali urednika/urednikov (če teh podatkov nimamo, po
abecednem vrstnem redu razvrstimo stvarni naslov dela);
− letnico izida (če v delu ni navedena, označimo to z okrajšavo b.l.);
− stvarni naslov dela (pišemo ga v kurzivi, tj. v poševnem tisku);
− izdajo (če je navedena);
− kraj izdaje kot je naveden v originalnem dokumentu; krajevnih imen torej ne prevajamo v slovenski
jezik; če je krajev več, navedemo samo prvega; če kraj ni naveden, označimo to z okrajšavo b.k. (»brez
kraja«);
− založba (če jih je več, samo prvo).
Pri člankih v časopisih, revijah in pri razpravah v zbornikih pa je potrebno navesti:
− priimek in prvo črko imena avtorja/avtorjev;
− letnico izida;
− stvarni naslov članka;
− naslov časopisa, revije ali zbornika, kjer je prispevek objavljen (pišemo ga v kurzivi, tj. v poševnem
tisku);
− pri zbornikih tudi kraj izida ter ime založnika oziroma imena založnikov;
− letnik, volumen (če je na publikaciji označen);
− številko (pri časopisih in revijah), pri časopisih (npr. Delo ali Večer) tudi datum;
− strani.
V nadaljevanju podajamo nabor izbranih osnovnih rešitev v APA sistemu navajanja bibliografskih
referenc, ki ga bomo glede na potrebe študentov tekoče dopolnjevali.
Monografija z enim avtorjem
Kotler, P. (1994). Marketing management (8th ed.). Englewood Cliffs: Prentice Hall.
Blanc, I. (2003). Ravnanje projektov uvajanja novih izdelkov s primerov podjetja Žito Gorenjka (magistrsko delo).
Ljubljana: Ekonomska fakulteta.
Monografija z dvema avtorjema
Ograjenšek, I., & Bavdaž, M. (2002). Primeri rešenih nalog iz ekonomske in poslovne statistike. Ljubljana:
Ekonomska fakulteta.
Monografija s tremi ali več avtorji
Lipičnik, B., Pučko, D., & Rozman, R. (1992). Ekonomika in organizacija podjetja. Ljubljana: Ekonomska
fakulteta.
10/19
Navajanje več del istega avtorja iz istega leta
Gregson, P. D. (2004a). Financial management. London: Consult.
Gregson, P. D. (2004b). Advanced financial management. London: Consult.
Poglavje v monografiji brez urednika
Capra, F. (1983). The systems view of life. V The turning point: science, society and the rising culture (str. 376-399).
London: Fontana Press.
Poglavje v monografiji z urednikom
Ograjenšek, I. (2008). Service quality. V S. Coleman, T. Greenfield, D. Stewardson & D.C. Mongomery
(ur.), Statistical practice in business and industry (str. 117-136). Chichester: Wiley.
Znanstven ali strokovni članek
Prašnikar, J., Cirman, A., & Domadenik, P. (2001). Investment activities of Slovenian companies in the
countries of former Yugoslavia. Economic and business review, 3(2), 137-154.
Opombi: Številka 3 se nanaša na volumen, številka 2 v oklepaju pa na številko revije. Ne prezrite, da tako
ime revije kot tudi podatek o volumnu napišemo s poševno pisavo.
Klančnik, R.V. (2008). Vinski turizem po svetu. Lipov list, 12(9/10), 38-39.
Opomba: Kot je razvidno iz oklepaja, je navedena številka revije Lipov list dvojna.
Črnigoj, M. & Mramor, D. (izide v letu 2009). Determinants of capital structure in emerging European
economies: Evidence from Slovenian firms. Emerging markets finance and trade, 45(1).
Opomba: Kot je razvidno iz navedbe, članek v času priprave zaključne naloge še ni izšel, je pa sprejet v
objavo.
Časopisni članek
Šoštarič, M. (2008, 22. januar). Slovenija prvič o kmetijstvu EU, doma pa težave s plačili. Delo, str. 1 in 3.
11/19
Članek v konferenčnem zborniku
Mramor, D. (1991). Vpliv uvedbe borze vrednostnih papirjev na strukturo naložb podjetij. Zbornik XXII.
Simpozija o sodobnih metodah v računovodstvu in poslovnih financah (str. 163-169). Portorož: Društvo ekonomistov
Slovenije in Zveza društev računovodskih in finančnih delavcev Slovenije.
Članek v spletni publikaciji
Ograjenšek, I. (2006, 10. oktober). Programi zvestobe in varstvo osebnih podatkov porabnikov. E-revir.
Najdeno 31. januarja 2008 na spletnem naslovu http://www.erevir.si/Moduli/Clanki/Clanek.aspx?
ModulID=1&KategorijaID=11&ClanekID=304
Spletni dokument z znanim avtorjem
Bush, G. (1989, 12. april). Principles of ethical conduct for government officers and employees. Executive
Order No. 12674. Pt. 1. Najdeno 18. novembra 1997 na spletnem naslovu
http://www.usoge.gov/exorders/eo12674.html
Publikacije organizacij (tiskane ali objavljene na spletnih straneh)
Komisija Evropskih skupnosti (2006, 8. februar). Poročilo o delovanju prehodnih ureditev, določenih v pristopni
pogodbi iz leta 2003 (obdobje od 1. maja 2004 do 30. aprila 2006). Sporočilo Komisije Svetu, Evropskemu
parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij. Bruselj: Komisija Evropskih
skupnosti, 2006.
Merkur d.d. (2007). Letno poročilo podjetja Merkur d.d. Kranj: Merkur d.d.
Statistični urad Republike Slovenije. (2007). Statistični letopis Republike Slovenije 2007. Ljubljana: Statistični
urad Republike Slovenije.
Statistični urad Republike Slovenije. (2008). Prebivalstvo, Slovenija, 30. junij 2007. Statistične informacije. (Št.
1, 9. januar 2008). Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije.
Statistični urad Republike Slovenije. (b.l.). Standardna klasifikacija dejavnosti 2002. Najdeno 29. avgusta
2008 na spletnem naslovu http://www.stat.si/klasje/tabela.aspx?cvn=1891
Opomba: Oznaka »b.l.« v zadnjem primeru pomeni »brez letnice«.
Spletne strani organizacij, društev, posameznikov …
M Kariera – Zaposlitveni portal. Najdeno 15. maja 2009 na spletnem naslovu http://www.mercator.si/kariera
Kdaj je uporaba avtorskih del prosta? Najdeno 22. oktobra 2008 na spletnem naslovu http://www.uilsipo.
si/uil/dodatno/koristni-viri/pogosta-vprasanja-in-odgovori/avtorska-pravica
12/19
Interna gradiva organizacij
Merkur d.d. (2008). Sistemizacija delovnih mest v podjetju Merkur d.d. (interno gradivo). Kranj: Merkur d.d.
Spletne baze, enciklopedije, slovarji in podobno
Economics. (b.l.) V Encyclopædia Britannica online. Najdeno 16. marca 2009 na spletni strani
http://student.britannica.com/comptons/article-9274118/economics
Poslovna aplikacija. (b.l.) V iSlovarju. Najdeno 12. januara 2009 na spletni strani
http://www.islovar.org/izpisclanka.asp?id=7980
Televizijska ali radijska oddaja
Šterbucl, S. (urednik). (2008, 31. januar). Dnevnik [televizijska oddaja]. Ljubljana: RTV Slovenija.
Opomba: APA sistem sicer zahteva navedbo priimka in prve začetnice imena producenta ali izvršnega
producenta. Ker so v Sloveniji dostopni samo podatki o uredniku ali odgovornem uredniku, smo to vodilo
ustrezno prilagodili.
Gradiva na zgoščenkah, videokasetah, avdiokasetah in podobno
Bergmann, P.G. (2006). Relativity. V Encyclopaedia Brittanica [zgoščenka]. Chicago: Encylopaedia Brittanica.
Lipičnik, B. (2004). Ravnanje z ljudmi pri delu. Skripta in vodnik po predmetu Človeški viri in ravnanje z njimi
[zgoščenka]. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.
Zakonodaja
Zakon o gospodarskih družbah. Uradni list RS št. 42/2006, 60/2006 popr., 26/2007-ZSDU-B, 33/2007-
ZSReg-B, 67/2007-ZTFI (100/2007 popr.), 10/2008, 68/2008, 23/2009; Odl. US: U-I-268/06-35.
Zakon o sodnem registru. Uradni list RS št. 54/2007-UPB2, 65/2008.
Obligacijski zakonik. Uradni list RS št. 97/2007-UPB1.
13/19
4. Jezik in slog pisanja
Temeljne zahteve in vodila
Zaključno nalogo običajno pišemo v 1. osebi ednine, lahko tudi v 1. osebi množine. Odločimo se bodisi za
en bodisi za drug način pisanja in ga dosledno uporabljamo v celotnem besedilu.
Pri pisanju upoštevamo slovnična in stilistična pravila, ki veljajo za slovenski jezik. Kjer je to mogoče, se
izogibamo uporabi tujk. Strokovne izraze smo pogosto primorani prevajati sami, še posebej v primerih, ko
imamo opravka z novim strokovnim in/ali znanstvenim področjem, ki v domači literaturi še ni ustrezno
obdelano. Vendar pa so za mnoga strokovna področja na voljo bodisi terminološki slovarji bodisi prevodi
t.i. temeljnih referenčnih del (podrobnejše informacije in spletne povezave najdete na spletni strani
»Zaključne naloge« v okviru Študent-neta).
V literarnih delih si pisci prizadevajo vtisniti pečat z iskanjem osebnega, neposnemljivega sloga pisanja. V
strokovnih tekstih se skušamo temu izogibati. Enako velja tudi za pretirane čustvene izlive ter empirično
neutemeljene vrednostne sodbe v stilu rumenega tiska. Ohraniti kaže trezno glavo in kritično distanco do
obravnavane problematike (poistovetenje s predmetom preučevanja nas lahko hitro zavede v
pristranskost) ter se izogibati besednih zvez »kot je znano«, »vsi se strinjajo«, »vsakdo ve« in podobno, pa
tudi rabe pasiva: »se sklepa«, »se analizira«, »se dobi«.
Tekst naloge načeloma dosledno pišemo v sedanjiku (»prikažem«, »preizkušam«, »avtorji prikazujejo«,
»avtorji opisujejo« in ne »sem prikazal«, »bo preizkusil« … ).
Za iste stvari uporabljamo v nalogi identične izraze (»podjetja« so »podjetja« in ne enkrat »podjetja«, drugič
»organizacije«, tretjič »gospodarske družbe«).
Neupoštevanje slovničnih in stilističnih pravil slovenskega knjižnega jezika lahko pripelje do težav pri
komuniciranju s svetovalcem ali celo do zavrnitve zaključne naloge (na vseh stopnjah študija imajo
ocenjevalci pravico, da zaradi tehničnih in jezikovnih pomanjkljivosti zahtevajo razvez naloge). Zato se
velja pred oddajo naloge v oceno temeljito posvetovati z lektorjem.
Temeljna vodila pri pisanju zaključne naloge so jasnost, razumljivost in jedrnatost. Nejasnost besedila je
največkrat odsev neurejenih misli v piščevi glavi. Zapletanje v predolga opisovanja (t.i. verbalizme) je
neracionalno in jemlje čas tako piscu kot bralcu, dodatno pa pogosto povsem zakrije temeljno sporočilo
zaključne naloge.
Uporaba kratic
Pri pripravi besedil s področja ekonomije in poslovnih ved se rabi kratic skoraj ni mogoče izogniti, čeprav
je s slogovnega vidika to dvorezni meč:
− Prepogosto pojavljanje kratic prispeva k nerazumljivosti besedila oziroma njegovi razumljivosti samo
za posvečene.
Ilustrativni primer
SURS, UMAR, BS in SKEP so le nekatere med inštitucijami, ki v RS redno objavljajo ocene letne stopnje
inflacije, izračunane na osnovi ICŽP.
14/19
− Opustitev uporabe kratic prispeva k nepreglednosti in razvlečenosti posameznih stavkov oziroma
celih odstavkov besedila.
Ilustrativni primer
Ocene letne stopnje inflacije na osnovi indeksa cen življenjskih potrebščin pripravljajo poleg Statističnega
urada Republike Slovenije še nekatere druge državne inštitucije, npr. Urad za makroekonomske analize in
razvoj ter Banka Slovenije. Urad za makroekonomske analize in razvoj tovrstne ocene navadno objavi v
Pomladanskem poročilu ter Jesenskem poročilu. Obe publikaciji sta v strokovni javnosti zelo cenjeni.
Poleg njiju izdaja Urad za makroekonomske analize in razvoj še vrsto drugih del. Njihov sistematičen
pregled najdemo na spletnih straneh Urada za makroekonomske analize in razvoj.
Pretiravanje v eno ali drugo smer je torej škodljivo; poiskati je potrebno pametno ravnovesje. Včasih je
mogoče kratice nadomestiti s smiselnim krajšanjem uradnega termina ali naziva.
Ilustrativni primer
Urad za makroekonomske analize in razvoj (v nadaljevanju Urad) izdaja dve v strokovni javnosti zelo
cenjeni publikaciji: Pomladno poročilo ter Jesensko poročilo.
Seveda pa to ni mogoče, kadar v istem stavku navedemo dve instituciji, za kateri bi lahko uporabili krajše
poimenovanje »Urad«.
Ilustrativni primer
Ocene letne stopnje inflacije pripravljajo poleg Statističnega urada Republike Slovenije še nekatere druge
državne inštitucije, npr. Urad za makroekonomske analize in razvoj.
V tem primeru je vsekakor smiselna uporaba kratic; za mnoge (MNZ, SURS in podobno) je mogoče
domnevati, da jih iz dnevnega tiska pozna tudi širša javnost.
Pri razlagi pomena kratic imamo dve možnosti:
− V besedilu razložimo pomen posamezne kratice na mestu, kjer se prvič pojavi.
Ilustrativni primer
Med publikacijami, ki jih redno objavlja Statistični urad Republike Slovenije (v nadaljevanju SURS),
najdemo Statistični letopis, Mesečni statistični pregled ter Statistične informacije.
− Pomen posamezne kratice razložimo v nanjo vezani opombi, ko se prvič pojavi v besedilu (tej
možnosti se skušamo v praksi priprave zaključne naloge na Ekonomski fakulteti izogibati).
Ilustrativni primer
Med publikacijami, ki jih redno objavlja SURS1, najdemo Statistični letopis, Mesečni statistični pregled ter
Statistične informacije.
___
1 SURS je kratica za Statistični urad Republike Slovenije.
Če v besedilu uporabljamo veliko število kratic, je smiselna priprava seznama kratic z ustreznimi
pojasnili, ki je lahko samostojna priloga zaključne naloge.
15/19
5. Citiranje in prepisovanje (plagiarizem)
Ločnica med citiranjem in plagiarizmom je v zaključnih nalogah pogosto zelo tanka, študentom na vseh
stopnjah študija pa včasih tudi zelo težko razumljiva. Namesto da bi kreativnost uporabili za izboljšanje
osebnega raziskovalnega prispevka, jo izkažejo pri iskanju (včasih celo kupovanju) že izdelanih, na matični
ali sorodnih institucijah že predloženih in ocenjenih seminarskih nalog ali celo zaključnih nalog višjih
stopenj študija. Za takšna dejanja opravičila ni. Enako velja tudi za dobesedno prepisovanje tujih del brez
navedbe vira: gre za povsem jasen primer plagiarizma, tj. kraje tuje intelektualne lastnine, za katero so po
določilih relevantnih pravilnikov za posamezno stopnjo študija določene ustrezne sankcije.
V zaključni nalogi je potrebno avtorsko besedilo (misel, spoznanje, idejo, podatke, ilustracije in podobno)
jasno in nedvoumno ločiti od tujega besedila, tujih spoznanj, podatkov, ilustracij itd.
Pri tem imamo na voljo dve možnosti:
1. Tuje besedilo, spoznanja, podatke, ilustracije itd. ob navedbi vira smiselno povzamemo s svojimi
besedami. Uporabimo lahko enega od naslednjih dveh načinov:
– Priimek avtorja dela omenimo v besedilu, v oklepaj pa vstavimo letnico in – zaradi lažje
sledljivosti – stran (navedba strani v sistemu APA sicer ni obvezna). Določilo velja tudi v primeru,
kadar je navedeno delo plod dveh avtorjev. Če navajamo delo treh, štirih ali petih avtorjev,
zapišemo ob prvi omembi dela v besedilu priimke vseh avtorjev, pri nadaljnjih omembah pa samo
priimek prvega, namesto naštevanja priimkov ostalih avtorjev pa uporabimo latinsko okrajšavo et
al. (et alii = in drugi). Če navajamo delo šestih ali več avtorjev, že pri prvi omembi v besedilu
zapišemo samo priimek prvega, namesto naštevanja priimkov ostalih avtorjev pa uporabimo
latinsko okrajšavo et al.
Ilustrativni primeri
Eco (2003, str. 46) je mnenja, da si v idealnem primeru tako nalogo kot tudi svetovalca izberemo proti
koncu drugega letnika študija, saj smo takrat že seznanjeni z vsebino posameznih strokovnih predmetov.
Ograjenšek in Bisgaard (1999, str. 2) menita, da je kakovost storitev za podjetja pomemben vir dolgoročne
konkurenčne prednosti.
Beauregard, Mikulak in Olson (1992, str. 9-13) podrobneje predstavljajo prispevke vodilnih avtorjev na
področju celovitega obvladovanja kakovosti. ... ... ... Navedeno trditev je torej mogoče utemeljiti z
razmišljanjem Beauregard et al. (1992, str. 35).
– Če imamo na seznamu literature več del istega avtorja (istih avtorjev) iz istega leta, jih
razporedimo po abecedi, za letnico pa dodamo tekočo črko. Naslednji ilustrativni primer se
nanaša na situacijo, ko imamo na seznamu literature tri dela Umberta Eca iz leta 2003, od katerih
je citirano delo po abecedi ravrščeno na drugo mesto.
Ilustrativni primer
Eco (2003b, str. 46) je mnenja, da si v idealnem primeru tako nalogo kot tudi svetovalca izberemo proti
koncu drugega letnika študija, saj smo takrat že seznanjeni z vsebino posameznih strokovnih predmetov.
– Kadar v tekstu povzemamo ugotovitve iz dveh ali več del istega avtorja, navedbe letnic v oklepaju
ločimo z vejico.
16/19
Ilustrativni primer
Kot ugotavlja Deshpande (1999, 2000), je razlogov za takšno stanje več.
– V primeru, da navajamo deli dveh avtorjev z enakim priimkom, zapišemo v besedilu tudi
začetnico/začetnici njunih imen.
Ilustrativni primer
J. Smith (2003) in F.W. Smith (2005) sta mnenja, da je proces pisanja zaključne naloge izjemno utrujajoč.
– Če avtorja v besedilu ne omenjamo, navedemo njegov priimek, letnico in stran v oklepaju na
koncu povzetega besedila. Določilo smiselno velja tudi za navajanje del dveh oziroma več kot
dveh avtorjev.
Ilustrativni primeri
V idealnem primeru tako nalogo kot tudi svetovalca izberemo proti koncu drugega letnika študija, saj smo
takrat že seznanjeni z vsebino posameznih strokovnih predmetov (Eco, 2003, str. 46).
Kakovost storitev je za podjetja pomemben vir dolgoročne konkurenčne prednosti (Ograjenšek &
Bisgaard, 1999, str. 2).
Cilji vsakega podjetja morajo biti razumevanje, nadzorovanje in zmanjševanje variabilnosti v proizvodih in
procesih (Beauregard et al., 1992, str. 35).
Opomba: Kadar navajamo priimka dveh soavtorjev v tekstu, ju povežemo z besedico »in«: Ograjenšek in
Bisgaard menita … Kadar pa njuna priimka navajamo v oklepaju, ju povežemo s simbolom »&«: kot v
zgornjem primeru. Določilo smiselno velja tudi za navajanje priimkov treh, štirih ali petih avtorjev, če so v
besedilu omenjeni samo enkrat (če so omenjeni večkrat, pri drugi in vseh nadaljnjih navedbah izpišemo –
kot že vemo – samo priimek prvega avtorja ter latinsko okrajšavo et al.).
− Če se v istem stavku ali odstavku sklicujemo na dve ali več različnih publikacij, navedemo relevantne
bibliografske reference v oklepaju na enak način, kot si sledijo na seznamu literature in virov, in jih
ločimo s podpičjem.
Ilustrativni primer
Nenehno učenje je tista gonilna sila, ki organizaciji v nemirnem in nestalnem poslovnem okolju omogoča,
da ostane prilagodljiva in fleksibilna (Sorenson, 2003; Tucker et al., 2007).
2. Če tuje besedilo navedemo dobesedno, je potrebno uporabiti navednice, pri čemer mora biti besedilo
povsem identično originalu, navedba strani pa je v tem primeru obvezna. Če je v originalu uporabljena
poševna pisava, jo moramo uporabiti tudi mi. Če pri prevzemanju besedila izpustimo nekaj besed ali
stavkov, moramo to tudi označiti s tremi pikami med oklepaji. Dobesednega navajanja seveda ne
uporabljamo v vsakem odstavku zaključne naloge, saj le-ta ne sme postati »kolaž« dobesednih navedb
iz različnih del.
Ilustrativni primer
Eco (2003, str. 46) pravi takole: »Po mojem je idealno, če si nalogo (in mentorja) izberete proti koncu drugega
letnika študija. Tedaj ste že seznanjeni z različnimi predmeti in […] s stanjem pri tistih predmetih, iz katerih
še niste naredili izpitov.«
17/19
Kadar imamo opravka z naštevanjem, omenimo ime avtorja v spremnem besedilu, ne pa pri zadnji alineji.
Določilo smiselno velja tudi za navajanje del dveh oziroma več kot dveh avtorjev.
Ilustrativni primer napačnega navajanja
Potočnik razlikuje med:
– iskano kakovostjo proizvoda, tj. lastnostmi, ki jih kupec lahko ovrednoti pred nakupom;
– izkustveno kakovostjo proizvoda, tj. lastnostmi, ki jih kupec lahko ovrednoti šele po nakupu oziroma
med uporabo (2000, str. 161).
Ilustrativni primer pravilnega navajanja
Potočnik (2000, str. 161) razlikuje med:
– iskano kakovostjo proizvoda, tj. lastnostmi, ki jih kupec lahko ovrednoti pred nakupom;
– izkustveno kakovostjo proizvoda, tj. lastnostmi, ki jih kupec lahko ovrednoti šele po nakupu oziroma
med uporabo.
Ali lahko v zaključnih nalogah kot referenčne navajamo zaključne naloge drugih avtorjev? Lahko, vendar
izključno v primeru, da navajamo originalna avtorska spoznanja kolegov (npr. rezultate empiričnih
raziskav). Nikakor pa nam njihove zaključne naloge ne smejo služiti kot osnova, na kateri bomo npr.
razdelali lasten kritični pregled literature.
In kako je z rabo t.i. sekundarnih referenc? Če je le mogoče, se njihovi rabi izognemo in skušamo
pridobiti primarno referenco, torej originalni prispevek navajanega avtorja. Če res ne gre drugače, pa se
zgledujemo po spodnjem ilustrativnem primeru (pri čemer opozarjamo na dejstvo, da je Kotlerjevo delo
tako splošno znano, da je v tem primeru uporaba sekundarne reference povsem nesprejemljiva).
Ilustrativni primer rabe sekundarne reference
Kotler (v Mohr, Webb in Harris, 2001, str. 47) opredeljuje družbeno odgovornost kot sistematično
delovanje institucije v smeri vzdrževanja in izboljševanja porabnikove ter splošne družbene dobrobiti.
Odgovor na vprašanje, kako je z navajanjem bibliografskih referenc v opombah, je podan v naslednji
točki. Na tem mestu velja ponovno poudariti, da se na Ekonomski fakulteti pisanju t.i. dokumentarnih
opomb, ki vsebujejo bibliografske reference, izogibamo.
Pri navajanju elektronskih del znanih avtorjev tako veljajo enaka pravila kot pri navajanju pisnih del. Ker
so strani v elektronskih knjigah in člankih navadno oštevilčene, je v besedilu mogoče tudi sklicevanje na
točno določeno stran.
In če je avtor organizacija? Problem t.i. korporacijskega avtorja se pojavlja tako pri rabi tiskanih
publikacij kot tudi pri navajanju elektronskih virov. Gre za:
− zakonodajne vire:
Ilustrativni primeri
1. Imamo uradno prečiščeno besedilo:
18/19
Čeprav je Zakon o sodnem registru doživel celo vrsto sprememb, se v tekstu nanj ne sklicujemo takole:
… Zakon o sodnem registru (Ur.l. RS, št. 13/1994, št. 91/2005, 111/2005 Odl.US: U-I-212-03-14,
114/2005-UPB1, 42/2006-ZGD-1 (60/2006 popr.), 33/2007, 54/2007-UPB2, 65/2008, v nadaljevanju
ZSReg) …
ampak takole:
… Zakon o sodnem registru (Ur.l. RS, št. 54/2007-UPB2, 65/2008, v nadaljevanju ZSReg) …
Izpustimo torej vse navedbe pred drugim uradno prečiščenim besedilom (UPB2):
Zakon o sodnem registru (Ur.l. RS, št. 54/2007-UPB2, 65/2008, v nadaljevanju ZSReg) v 4. členu določa
podatke, ki se vpisujejo v sodni register. V 16. členu ZSReg je določena prepoved revizije zoper
pravnomočno sklep o vpisu.
2. Uradno prečiščenega besedila še nimamo:
V tem primeru v tekstu navedemo vse relevantne dokumente, v katerih so vsebovane spremembe:
… Zakon o dohodnini (Ur.l. RS, št. 117/2006, št. 33/2007 Odl.US: U-I-198/05-12, 45/2007 Odl.US: U-I-
260/04-28, 90/2007, 10/2008, 78/2008, 92/2008, 125/2008, 20/2009, v nadaljevanju ZDoh-2) …
Če v tekstu razpravljamo samo o izbranih spremembah zakona, navajamo vse relevantne zakonodajne dokumente do
vključno tistega, ki vsebuje spremembo, o kateri razpravljamo.
− spletne strani dane organizacije:
Ilustrativni primeri
Pregled prodajnih mest je na voljo na spletni strani podjetja Mercator (Prodajna mesta, 2008).
Na spletni strani podjetja je mogoče dostopati tudi do Mercatorjevega zaposlitvenega portala (M Kariera –
Zaposlitveni portal, 2009).
In kako se v tekstu sklicevati na informacije, ki smo jih pridobili s pomočjo intervjujev in/ali anket? Tako
intervjuji kot ankete sodijo med metode zbiranja primarnih podatkov. V tekstu navajamo odgovore iz
intervjujev in anket bodisi dobesedno v navednicah bodisi smiselno povzete. Obširnejši povzetki ali celo
popolni transkripti (prepisi posnetkov) sodijo med priloge, njihovo vključevanje na seznam literature in
virov pa ni potrebno.
6. Pisanje opomb
Razlikujemo med naslednjimi vrstami opomb:
− dokumentarnimi, ki so bibliografske reference na vir, iz katerega je privzeto besedilo ali misel in se
jim na Ekonomski fakulteti dosledno izogibamo;
19/19
Ilustrativni primer
___
1 Umberto Eco, Kako napišemo diplomsko delo. Ljubljana : Vale-Novak, 2003. 266 str.
− pojasnjevalnimi, ki podajo opredelitev strokovnega termina, razlago kratice, napotilo na eno od
naslednjih poglavij dela in podobno;
Ilustrativni primeri
___
1 Hagan (1994, str. 21) opredeljuje trženjsko specifikacijo kot izhodišče za načrtovanje in razvoj novega
proizvoda ter pripravo proizvodne specifikacije.
2 SURS je kratica za Statistični urad Republike Slovenije.
3 O tej problematiki bo več govora v tretjem poglavju diplomskega dela.
− primerjalnimi, ki bralca napotijo na druge vire, v katerih je obravnavana povezana problematika.
Ilustrativni primer
V literaturi najdemo celo vrsto alternativnih pristopov k ocenjevanju in izbiranju dobaviteljev. S skupnim
imenom jih lahko poimenujemo rangirni modeli (angl. rating models). Z njihovo pomočjo združimo vrsto
različnih kazalcev izvajanja (angl. performance indicators) v eno oceno izvajanja (angl. performance score).1
___
1 Temeljni problem rangirnih modelih je subjektivnost tako pri izbiri kriterijev ocenjevanja kot tudi pri
samem ocenjevanju, zaradi česar se v literaturi (glej npr. v Roodhooft & Konings, 1997, str. 97-102)
pojavljajo predlogi objektivnejših načinov ocenjevanja dobavitevljev, vendar njihova podrobna obravnava
presega okvire tega magistrskega dela.
Čeprav omogočajo sodobni urejevalniki besedil enostavno vstavljanje opomb bodisi pod črto na
posamezni strani (angl. footnote) bodisi na koncu celotnega besedila (angl. endnote), se na Ekonomski
fakulteti pisanju opomb na koncu celotnega besedila izogibamo, pisanje opomb pod črto pa skušamo
zmanjšati na minimum. Nekateri visokošolski učitelji so celo mnenja, da so kakršnekoli opombe v delu
povsem nepotreben balast. Kar je pomembno, naj bi vključili neposredno v osnovno besedilo zaključne
naloge, nepomembne stvari pa izpustili.
Če se odločimo za pisanje opomb, jih pišemo pod črto v velikosti 10 pik, besedilo pa enakomerno
porazdelimo (Alignment: Justified).
7. Končno urejanje tiskane ter priprava elektronske verzije zaključne naloge
Pri končnem urejanju tiskane ter pripravi elektronske verzije zaključne naloge smiselno upoštevamo
določila relevantnega pravilnika, ki se nanašajo na pripravo zunanje in notranje naslovnice, način vezave
ter število izvodov zaključne naloge, ki jih je potrebno oddati v pristojnem referatu.
Vsa dodatna pojasnila in napotke najdete na spletni strani »Zaključne naloge«.
Pred pričetkom pisanja zaključne naloge ne pozabite prebrati določil relevantnega pravilnika!
Pripombe, predloge in morebitne dodatne ilustrativne primere, ki bi pripomogli k izboljšanju navodil,
pošljite na e-naslov zakljucne.naloge@ef.uni-lj.si

mojstudij

UNIVERZA V LJUBLJANI
VISOKA ŠOLA ZA ZDRAVSTVO
NAVODILA ZA PRIPRAVO SEMINARSKE NALOGE
IN DIPLOMSKEGA DELA
Ljubljana, 2007
1
Naslov
Navodila za pripravo seminarske naloge in diplomskega dela
3. izdaja
Avtorji
Silvestra Hoyer
Martin Bauer
Miroljub Jakovljević
Cecilija Lebar
Vesna Denona
Mojca Divjak
Nevenka Volavšek
Lektorica
Meta Brulec
Oblikovanje besedila
Saša Vilfan
Oblikovanje ovitka
Miroljub Jakovljević
Naklada
1000 izvodov
Založila
Univerza v Ljubljani Visoka šola za zdravstvo, Poljanska cesta 26 a, Ljubljana
© Univerza v Ljubljani Visoka šola za zdravstvo
CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 001.81:378.661(497.4 Ljubljana) NAVODILA za pripravo seminarske naloge in diplomskega dela / [avtorji Silvestra Hoyer ... et al.]. - 3. izd. - Ljubljana : Visoka šola za zdravstvo, 2007 ISBN 978-961-6063-82-1 1. Hoyer, Silvestra 228719360
Ljubljana, marec 2007
2
KAZALO
1 UVOD
1
2 PRIPRAVA SEMINARSKE NALOGE IN DIPLOMSKEGA DELA
2
2.1 Naslov
2
2.2 Zahvala
2
2.3 Izvleček
2
2.4 Kazala
4
2.5 Uvod
4
2.6 Namen
4
2.7 Metode dela
4
2.8 Rezultati
5
2.9 Razprava
5
2.10 Sklep
6
2.11 Literatura in viri
6
2.12 Priloge
6
3 NAVAJANJE LITERATURE
7
3.1 Kombinacija harvardskega in vancouvrskega načina citiranja
7
3.1.1 Elementi, ki sestavljajo citat članka
8
3.1.2 Elementi, ki sestavljajo citat knjige in drugih monografij
9
3.1.3 Elementi, ki sestavljajo citat literature, povzete po internetu
11
3.2 Seznam dokumentacijskih virov
11
4 OBLIKOVANJE DIPLOMSKEGA DELA
13
4.1 Platnica
13
4.2 Prvi in drugi list
13
4.3 Oblikovanje besedila
15
4.4 Slikovno gradivo in prikazovanje rezultatov
16
5 LITERATURA
17
6 PRILOGE
18
6.1 Izjava o avtorstvu
18
3
1 UVOD
Navodila so v pomoč študentom in diplomantom Visoke šole za zdravstvo Univerze v Ljubljani za poenoteno pripravo seminarske naloge in diplomskega dela. Namenjena so študentom naslednjih visokošolskih strokovnih študijskih programov:
• babištvo,
• delovna terapija,
• fizioterapija,
• ortopedska tehnika,
• radiologija,
• sanitarno inženirstvo,
• zdravstvena nega.
Seminarska naloga je krajše samostojno strokovno delo, v katerem študent prouči izbrano temo. Ob tem pridobi izkušnje znanstvenoraziskovalnega dela in spretnosti pisanja strokovnih del ter se pripravi za pisanje diplomskega dela.
Diplomsko delo je pisni izdelek, ki mora biti rezultat samostojnega kandidatovega dela, lahko pa tudi dela več avtorjev (če izhaja iz raziskovalnega dela), vendar mora biti jasno razviden prispevek vsakega posameznika.
Ko kandidat delo odda, mora predložiti pisno izjavo, da je njegov avtor oziroma soavtor.
V primeru objave oziroma predstavitve vsebin diplomskega dela je potrebno predhodno soglasje mentorja. Rezultati raziskav so lastnina Visoke šole za zdravstvo in projekta, v okviru katerega je raziskava potekala.
1
2 PRIPRAVA SEMINARSKE NALOGE IN DIPLOMSKEGA DELA
Za vse vrste uporabljenih raziskovalnih metodologij je struktura seminarske naloge in diplomskega dela enaka. V nadaljevanju so predstavljeni elementi seminarske naloge in diplomskega dela.
2.1 Naslov
Naslov je pomemben del izdelka. V njem poskušamo čim bolj jedrnato izraziti bistvo vsebine. Če je treba, dodamo podnaslov. Naslov skupaj s podnaslovom naj ne bo daljši od 120 znakov oziroma 10 besed. V naslovu ne uporabljamo kratic, kemijskih formul ali drugih simbolov. Naslov in podnaslov v slovenščini prevedemo v angleški jezik.
2.2 Zahvala
Zahvala naj bo kratka. Zahvalimo se vsem, ki so pomembno sodelovali pri nastanku dela, mentorjem, sodelavcem, preiskovancem, drugim strokovnjakom, lektorju in institucijam. Zahvalimo se tudi za morebitno finančno pomoč. Natančno napišemo, za kaj se zahvaljujemo. Osebam, ki jih omenimo v zahvali, to povemo in jim pokažemo besedilo.
2.3 Izvleček
V izvlečku kratko in jedrnato predstavimo vsebino izdelka. Biti mora strukturiran, kar pomeni, da ima naslednje obvezne dele: uvod, namen, metode dela, rezultate, razpravo in sklep (slika 1). Izvleček je dolg do 200 besed oziroma do 25 vrstic.
2
Izvleček moramo napisati v tretji osebi ednine ali množine oziroma v trpnem načinu, nikoli v prvi osebi ednine ali množine. V izvlečku ne pišemo podrobnosti in ničesar, kar ni omenjeno v delu.
Ključne besede napišemo v novem odstavku na koncu izvlečka. S tremi do štirimi ključnimi besedami predstavimo vsebino. To so tudi besede, s katerimi je delo predstavljeno v COBISS-u. Ključne besede so tiste, ki nosijo največ vsebine. Ko jih prikličemo, je, kot bi odklenile celotno vsebino. Povzetek in ključne besede morajo biti prevedeni v angleški jezik in zapisani na novi strani.
Slika 1: Primer strukturiranega izvlečka
IZVLEČEK
Uvod: S starostjo narašča število padcev. Potreben je ustrezen način, s katerim bi laže odkrivali starostnike, ki so ogroženi pred padci. Eden je vprašalnik Ocena tveganja padcev (Hollinger in Patterson, 1992), ki bi ga lahko uporabili tudi v domovih starejših občanov. Namen: Namen diplomskega dela je bil oceniti občutljivost in specifičnost vprašalnika Ocena tveganja padcev. Metode dela: V raziskavi o napovedovanju padcev je sodelovalo 83 stanovalcev domov starejših občanov, in sicer 68 žensk in 15 moških. Uporabljena je bila metoda neposrednega zbiranja podatkov v obliki pogovora ter izpolnjevanja vprašalnika. Preiskovanci so bili glede na dosežene rezultate razdeljeni v dve skupini, in sicer na tiste, ki so ogroženi (O), in na tiste, ki niso ogroženi (N) pred padci. Za analizo rezultatov je bila uporabljena opisna statistika, za razliko med skupinama Studentov test t in test χ2 (p ≤ 0,05). Za ugotavljanje občutljivosti in specifičnosti je bila uporabljena kontingenčna analiza 2 x 2 . Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 83 stanovalcev domov starejših občanov, od tega 68 žensk (81,9 %) in 15 moških (18,1 %). Stanovalci so bili stari povprečno 80,1 ± 6,7 leta (od 67 do 99 let). Povprečni čas bivanja v domovih je znašal 4,4 ± 3,5 leta (od enega tedna do 7 let). Pri hoji jih 49 (59,1 %) ni potrebovalo pripomočka, 34 (40,9 %) pa je pripomoček potrebovalo. V skupini O je bilo 32 preiskovancev (38,6 %), v skupini N pa 51 (61,4 %). Skupini se po spolni strukturi, izobrazbi, času bivanja v domu, po povprečnem ITM ter obsegu pasu in bokov nista statistično pomembno razlikovali. V obdobju treh mesecev so bili preiskovanci glede pojavnosti padcev razvrščeni v dve skupini, in sicer na tiste, ki so padli (P), in na tiste, ki niso padli (NP). Padlo je 18 (21,6 %) preiskovancev, 15 žensk in 3 moški, dva iz skupine N in 16 iz skupine O. Največ padcev se je zgodilo v sobi in po kosilu. Trimesečna incidenca je znašala 21,7 %, prevalenca pa 24,1 %. Občutljivost vprašalnika za napoved padcev je znašala 0,89 (IZ = 0,67−0,9 Cool

, specifičnost pa 0,46 (IZ = 0,40−0,49). Napovedna vrednost pozitivnega izida vprašalnika je znašala 0,31 (IZ = 0,24−0,35), negativnega pa 0,94 (IZ = 0,8−0,99). Izračunani so bili še relativno tveganje za pojavnost padcev in razmerje obetov. Statistično so imeli preiskovanci iz skupine O večjo verjetnost, da bodo padli. Razprava in sklep: Rezultati so pokazali, da je vprašalnik Ocena tveganja padcev primeren za napovedovanje in s tem tudi preprečevanje padcev. Poleg stanovalcev domov starejših občanov se njegova uporabnost lahko razširi na vsa območja, kjer živijo starostniki.
Ključne besede: staranje, padci pri starostnikih, napoved pojavnosti padcev.
3
Pomembno: Naslov diplomskega dela, ime avtorja, ime in nazive mentorja, zapis izvlečka v slovenskem in angleškem jeziku ter ključne besede kandidat shrani na zgoščenki za objavo na spletni strani Visoke šole za zdravstvo. Zgoščenko odda v referatu, skupaj z vezanimi izvodi diplomskega dela.
2.4 Kazala
Kazalo omogoča, da hitro najdemo neko poglavje. Z decimalnimi števili označimo poglavja in podpoglavja v besedilu. Primer označevanja z decimalnimi števili je razviden iz teh navodil.
Kazalu vsebine sledi kazalo slik, temu pa kazalo tabel.
2.5 Uvod
V uvodu povzamemo problem in predstavimo znane podatke iz literature.
2.6 Namen
V namenu dela povzamemo problem, ki ga želimo razrešiti. Iz tega izpeljemo namen in predstavimo raziskovalna vprašanja oziroma hipoteze.
2.7 Metode dela
To poglavje predstavlja metode, ki smo jih uporabili za zbiranje in obdelavo podatkov. Natančno opišemo raziskovano skupino ali posamezen primer, kje smo ga izbrali, na podlagi česa in kako. Instrumente in metode opisujemo v stavkih s podnaslovi, ki imajo enako zaporedje kot pozneje poglavja Rezultati in Razprava. Standardne statistične metode samo omenimo in jih ne opisujemo.
4
Priporočamo uporabo statističnih metod, ki so bile obravnavane med študijem.
Pri diplomskih delih, kjer je metoda pregled literature, je predmet raziskave literatura z določenega področja. Ker ni standardnih metod pregleda literature, uporabljeno metodo opišemo in navedemo vir, na katerega se v metodološkem smislu opiramo. Ravno tako metodološko utemeljimo uporabo kvalitativnih metod in jih opremimo z referencami.
2.8 Rezultati
V poglavju Rezultati jasno in natančno predstavimo pomembne ter reprezentativne rezultate. Predstavimo jih lahko z besedilom, s tabelami ali grafikoni, na katere se v besedilu le sklicujemo. Podatkov iz tabele ali grafikona v besedilu ne ponavljamo. V tem poglavju tudi ne razlagamo in ne navajamo primerjav. Lahko omenimo pomen posameznega rezultata, sicer pa sodi komentar v poglavje Razprava.
Poglavje pišemo v preteklem času po logičnem zaporedju, ki je omenjeno v podpoglavju 2.7.
2.9 Razprava
V omenjenem poglavju ocenimo vrednost rezultatov. To je pravzaprav vrhunec znanja in razmišljanja, ki pokaže kritičnost ter sposobnost primerjave in sinteze. Prikaže temeljit razmislek o lastnih in tujih rezultatih, oceni vrednost in pomen lastnih ugotovitev v primerjavi s tistimi, ki jih citiramo. Rezultatov ne ponavljamo, temveč o njih le razpravljamo in na koncu naredimo sklep razprave.
Pomembno je, da razpravljamo s posameznimi spremenljivkami v enakem vrstnem redu, kot smo jih predstavili v poglavju Rezultati.
5
2.10 Sklep
V sklepu na kratko opišemo temeljni okvir diplomskega dela, bistvene rezultate, ki so odgovor na postavljena vprašanja, in njihov pomen za stroko. Navedemo tudi nerešena vprašanja in zamisli ali predloge za njihovo rešitev pri nadaljnjih ocenah in raziskavah.
2.11 Literatura in viri
Navodila za navajanje literature in virov so opisana v 3. poglavju.
2.12 Priloge
Obvezna priloga diplomskega dela je izjava o avtorstvu, ki je priložena v »Navodilih«. Druge priloge diplomskega dela so lahko na primer anketni vprašalniki, odobritev medicinske etične komisije, pristanek organizacije za opravljanje raziskave, velike tabele, različne slike in podobno. Priloge navedemo v kazalu, strani prilog pa ne številčimo.
6
3 NAVAJANJE LITERATURE
Poznanih je več načinov citiranja literature. Najpogosteje se uporabljata harvardski in vancouvrski način. V zadnjem času se je v biomedicinskih krogih uveljavila kombinacija harvardskega in vancouvrskega načina citiranja, ki ga tudi predpisujemo.
3.1 Kombinacija harvardskega in vancouvrskega načina citiranja
V besedilu navajamo priimek avtorja in letnico objave, na primer (Hoyer, 2005). Kadar sta dva avtorja, navedemo oba (Kofjač in Mihelič, 1994). Če je avtorjev več, navedemo samo prvega in dodamo oznako »et al.«, kar je okrajšava za latinsko »et alii« in pomeni »in drugi«, oziroma pri slovenskem sklicevanju »in sod.«, kar pomeni »in sodelavci« (Jakovljević in sod., 2005). Če se ob kakšni misli sklicujemo na več del, navedke ločimo s podpičjem (Bauer in Lebar, 1999; Morra in Knobf, 1983). Kadar citiramo več del, ki jih je avtor ali skupina istih avtorjev objavila v enem letu, za letnicami navedemo zaporedne črke abecede »a«, »b« itd. Te morajo biti navedene tudi v seznamu literature (Marentič - Požarnik, 1991a). Kadar navajamo avtorja v stavku, zapišemo za priimkom v oklepaju še letnico objave »Elkind (1980) navaja, da je /…/«.
Osnovne podatke o delu pišemo v jeziku, v katerem je delo napisano, torej tako, kot je navedeno v izvirniku.
Citate vedno navajamo iz izvirnika. V primeru, da izvirnika nismo mogli dobiti, pripišemo vir, iz katerega smo citirali (Brajša, 1993, cit. po Hoyer, 1995).
Kadar citiramo delo, ki nima navedenih avtorjev, navedemo namesto priimka začetek naslova dela.
V seznamu literature so posamezna dela navedena po abecednem vrstnem redu priimkov avtorjev. Če je citiranih več del istega avtorja, upoštevamo časovno zaporedje objav. Če je v seznamu literature do vključno šest avtorjev, navedemo vse, če jih je več, navedemo prve tri in dodamo »et al.« ko citiramo tuje avtorje, oziroma »in sod.«, ko citiramo slovenske avtorje. Imena avtorjev in naslov navajamo v jeziku, v katerem je delo napisano. V angleških navedenkah (referencah) so vse besede, razen začetnih in lastnih imen, pisane z malo začetnico.
7
Naslove revij krajšamo tako, kot določa Index Medicus oziroma Journals Database v okviru sistema PubMed (http://www.ncbi.nlm.nih.gov/entrez/query.fcgi ?db=journals).
Povezava na to stran je urejena tudi na spletni strani Visoke šole za zdravstvo v meniju Knjižnica –> Iskanje gradiva po spletu –> Članki, revije, knjige –> Podatki o revijah –> Journals Database ali Index Medicus.
Pri člankih in revijah navajamo poleg letnice tudi volumen oziroma letnik in številko revije.
Pri navajanju obsega strani zapišemo prvo stran reference, pomišljaj in zadnjo stran reference, pri čemer zapišemo le tisti del oznake za zadnjo stran, kolikor se od prve razlikuje, na primer za strani 181−193 zapišemo le 181−93.
3.1.1 Elementi, ki sestavljajo citat članka
Avtor(-ji) (leto objave). Naslov članka. Uradni skrajšani naslov revije. Letnik (številka): prva−zadnja stran.
Primeri citiranja
Članek iz revije − en avtor:
Skočir AP (2005). Možnosti preprečevanja, odkrivanja in obravnave poporodne depresije – vloga babic in medicinskih sester. Obzor Zdr N 39 (3): 181−93.
Članek iz revije − več avtorjev:
Sevšek F, Gomišček G (2004). Shape determination of attached fluctuating phospholipid vesicles. Comput Methods Programs Biomed 73 (3): 189−94.
Članek iz revije − avtor je organizacija:
American College of Physicans (1989). Clinical ecology. Ann Int Med 111 (2): 168−78.
Članek iz suplementa revije:
Golbert JH (2005). Interprofessional learning and higher education structural barriers. J Interprof Care 19 (Suppl 1): 87−106.
8
Časopisni članek:
Branc T (2006). Odpadkov je vsako leto manj. Delo, 10. 4. 2006, 4.
Navajanje Uradnega lista in zakonov:
Zakon o visokem šolstvu (2004). Ur List RS 14 (100): 12005−21.
Članek brez avtorja:
Epidemiology for primary health care (1976). Int J Epidemiol 5: 224−5.
Poglavje iz knjige:
Foley ME (2003). A collective voice in the workplace. In: Zerwekh J, Claborn JC, eds. Nursing today. 4th ed. St. Louis: Saunders, 371−92.
Švigelj V (2006). Nezavest. V: Prva pomoč. 1.izd. Ljubljana: Rdeči križ Slovenije, 33−48.
Prispevek iz zbornika slovenskih referatov:
Kadivec S (2003). Organizacijski vidik sistema izboljšanja kakovosti v zdravstveni negi. V: Zbornik predavanj in posterjev 4. kongresa zdravstvene nege, Portorož, 1.–3. oktober 2003. Ljubljana: Zbornica zdravstvene nege Slovenije – Zveza društev medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije, 277−83.
Prispevek iz zbornika tujih referatov:
Ferfila N (2003). Impacts on organizational scheme of municipal waste management in Slovenia. In: 22nd International scientific conference on development of organizational sciences, Portorož, March 26−28, 2003. Kranj: Moderna organizacija, 303−7.
3.1.2 Elementi, ki sestavljajo citat knjige in drugih monografij
Avtor(-ji) (leto izdaje). Naslov knjige. Izdaja. Kraj izdaje: založba, začetna−končna stran.
Citirati je mogoče celotno monografijo ali le njen del; v slednjem primeru napišemo številke strani, na katere se sklicujemo.
9
Primeri citiranja
En avtor:
Hoyer S (2005). Pristopi in metode v zdravstveni vzgoji. Ljubljana: Visoka šola za zdravstvo, 206−11.
Več avtorjev:
Polit DF, Beck CT (2006). Essentials of nursing research. 6th ed. Philadelphia: Lippincott Williams & Wilkins, 34−51.
Navedeni so le uredniki:
Sweet RL, Wiesenfeld HC, eds. (2006). Pelvic inflammatory disease. London: Taylor & Francis, 121−30.
Magistrska naloga, doktorska disertacija, diplomsko delo:
Uršič B (2006). Pomen čustvene inteligentnosti na delovnem mestu fizioterapevta. Diplomsko delo. Ljubljana: Visoka šola za zdravstvo.
Lejko B (2005). Rentgenski film. Študentska Prešernova nagrada. Ljubljana: Visoka šola za zdravstvo.
Kvas A (2003). Razlike v odnosu do izobraževanja in zdravja, vrednot, etike in samopodobe medicinskih sester v Sloveniji. Magistrsko delo. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
Knjiga na zgoščenki:
Wood R, Shechter J (2003). Histology [CD-ROM]. Sunderland: Sinauer Associates.
1 0
3.1.3 Elementi, ki sestavljajo citat literature, povzete po internetu
Avtor(-ji) (leto objave). Naslov. Izdaja. Kraj objave: založnik. Elektronski naslov. <datum dostopa>
Elektronski naslov (URL) in datum, ko je bila informacija najdena na spletni strani sta obvezna podatka. Izdajo in založnika se navaja, če so ti podatki dostopni in preverljivi.
Primeri citiranja
Spletna stran in elektronska knjiga:
Holland M (2004). Guide to citing internet sources. Poole: Bournemouth University. http://www.bournemouth.ac.uk/library/using/guide_to_citing_internet_sourc.html. <13. 4. 2006>
Lah A (2002). Okoljski pojavi in pojmi. Ljubljana: Svet za varstvo okolja Republike Slovenije. http://www.gov.si/svo/. <13. 4. 2006>
BiomedCentral. http://www.biomedcentral.com/. <15.5.2006>
Članek iz elektronske revije:
Rožič - Hristovski A, Hristovski D (1997). Biomedicina Slovenica na www. Isis 6 (3): 31−2. http://www.mf.uni-lj.si/isis/isis97-3/html/bs.html. <13. 4. 2006>
3.2 Seznam dokumentacijskih virov
Pri pisanju diplomskega dela in seminarskih nalog kandidat pogosto uporabi tudi druge vire, kot so dokumentacija o varovancih, objektih, zapisniki o opravljenih ogledih, pregledih, atesti, izvidi, strokovne ocene in mnenja ter drugi dokumentacijski viri. Če je uporabil tako gradivo, je treba napisati poseben seznam, ki ga naslovimo Dokumentacijski viri. Posamezni viri so navedeni po abecednem vrstnem redu.
1 1
Primeri citiranja
Izvid mikrobiološke preiskave vzorca pitne vode vodnega zajetja Rakitna. Inštitut za varovanje zdravja Ljubljana, Trubarjeva 2 (št. izvida 1567 z dne 20. 3. 1999).
Načrt o izvajanju deratizacije mesta Ljubljane v letu 1998. Zavod za zdravstveno varstvo, Ljubljana, Zaloška 29 (št. načrta 1/98 z dne 6. 1. 1998).
Potrdilo o opravljeni dezinfekciji prehranskega obrata Žlička, Ljubljana, Cesta na Grad 10.
Strokovno mnenje o higienski neoporečnosti pitne vode na vodnem zajetju Rakitna. Inštitut za varovanje zdravja Ljubljana, Trubarjeva 2 (št. mnenja 260/98 z dne 30. 3. 1999).
Zapisnik o sanitarno higienskem pregledu vodnega zajetja Rakitna z dne 2. 3. 1999.
Zapisnik o sanitarno higienskem pregledu varstvenih pasov črpališča pitne vode Kleče z dne 5. 3. 1999.
Zapisnik o odvzemu vzorca pitne vode iz vodnega zajetja Rakitna. Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana, Zaloška 29, z dne 10. 3. 1999.
Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana, Zaloška 29, (št. potrdila 216/99 z dne 29. 3. 1999).
1 2
4 OBLIKOVANJE DIPLOMSKEGA DELA
Pri oblikovanju diplomskega dela najprej opazimo njegovo grafično obliko, zato v nadaljevanju namenjamo pozornost oblikovanju. Vezava diplomskega dela je broširana.
4.1 Platnica
Na sprednji strani platnice so naslednji podatki:
− zgoraj UNIVERZA V LJUBLJANI/VISOKA ŠOLA ZA ZDRAVSTVO,
− v sredini DIPLOMSKO DELO.
Platnica za diplomsko delo je standardizirana in jo lahko kupite na Visoki šoli za zdravstvo.
4.2 Prvi in drugi list
Prvi list naj bo prazen za morebitne uradne zaznamke.
Na drugem listu so naslednji podatki (slika 2):
− UNIVERZA V LJUBLJANI, VISOKA ŠOLA ZA ZDRAVSTVO in ODDELEK;
− NASLOV DIPLOMSKEGA DELA V SLOVENSKEM IN ANGLEŠKEM JEZIKU;
− Avtor(-ica). Ime mora biti izpisano v celoti. Če je avtorjev več, so napisani po abecednem vrstnem redu priimkov;
− Mentor(-ice/-ji) in Somentor(-ice/-ji). Imena morajo biti izpisana v celoti in z vsemi znanstvenimi in strokovnimi nazivi;
− spodaj v sredini Ljubljana in letnica.
1 3
Slika 2: Vzorec za notranjo naslovno stran
UNIVERZA V LJUBLJANI
VISOKA ŠOLA ZA ZDRAVSTVO
ODDELEK ZA…………………….
NASLOV DIPLOMSKEGA DELA
TITLE OF THE DIPLOMA WORK
Avtor(-ica):
Mentor(-ica):
Ljubljana, letnica
1 4
4.3 Oblikovanje besedila
Besedilo naj bo napisano na listih formata A4, enostransko. Robovi morajo biti široki 2,5 centimetra, razen notranjega, ki je zaradi izgube pri vezavi širok 3 centimetre. Velikost črk v besedilu je 12 pik. Priporočena pisava je Times New Roman. Razmik med vrsticami tipkopisa je 1,5. Besedilo je obojestransko poravnano. Strani označujemo z arabskimi številkami, od uvoda do vključno poglavja Literatura. Številke strani v poglavju so spodaj desno. Strani prilog ne številčimo.
Naslov diplomskega dela napišemo z velikimi pokončnimi krepkimi črkami, velikosti 18 pik, priporočena pisava je Arial. Vsako poglavje začnemo na novi strani. Naslove poglavij pišemo z velikimi pokončnimi krepkimi črkami, tudi v Arialu. Velikost črk v naslovu poglavja na prvi ravnini je 16 pik, na drugi in vseh naslednjih pa 14 pik. Pišemo z malimi pokončnimi krepkimi črkami.
Med naslovom in besedilom naj bo prazna ena vrstica, tako kot med odstavki. Med koncem poglavja ali podpoglavja in naslovom novega poglavja in podpoglavja naj bosta prazni dve vrstici. Vsakemu naslovu ali podnaslovu poglavja ali podpoglavja sledi besedilo.
Vezava je broširana, platnice študent kupi na šoli.
Izjavo o avtorstvu študent zveže kot obvezno prilogo v vse izvode diplomskega dela.
Diplomsko delo naj obsega največ 50 strani. Izjemoma je lahko tudi daljše, vendar po predhodnem dogovoru z mentorjem. Seminarska naloga lahko obsega največ 15 strani.
Pozorni moramo biti na logično razporeditev vsebine in pravilno uporabo strokovnih izrazov. Kratice lahko uporabljamo, ko smo jih razložili.
Avtor najprej sam kritično pregleda in oceni svoj izdelek, ga popravi in odda mentorju v pregled. Diplomsko delo mora biti pred oddajo recenzentu jezikovno pregledano. Predpisani deli, prevedeni v angleški jezik, morajo biti v pravilni angleščini.
1 5
4.4 Slikovno gradivo in prikazovanje rezultatov
K slikovnemu gradivu prištevamo tabele, razpredelnice, različne grafikone, sheme in slike (risbe, fotografije, rentgenograme …). S slikovnim gradivom lahko prikažemo rezultate, točne številke za primerjavo in prikaz njihovega medsebojnega odnosa, smer podatkov (predvsem grafikoni). Iste podatke oziroma rezultate prikažemo samo z eno grafično obliko, tisto, ki je za določen podatek najbolj primerna in nazorna.
Tabele in grafikoni naj bodo prikazani po statističnih merilih v biomedicini. Pomembno je, da ima vsako slikovno gradivo jasen in kratek naslov. Pri tabeli napišemo naslov nad tabelo, pri drugem slikovnem gradivu pa spodaj. Vedno dodamo tekočo številko, na primer: Tabela 1: naslov; Slika 1: naslov.
Slikovno gradivo umestimo v besedilo čim bliže mestu, kjer smo ga omenili. Slikovno gradivo mora biti tehnično dovršeno in dovolj kontrastno.
Zaradi zaščite avtorskih pravic avtorja je treba za objavo slikovnega gradiva pridobiti njegovo dovoljenje in ga citirati, razen če je avtor študent. Prav tako je treba v seznamu literature omeniti avtorja slikovnega gradiva.
1 6
5 LITERATURA
Za dodatne informacije priporočamo:
− Bajt D (1993). Pišem, torej sem. Maribor: Obzorja.
− Cenčič M (2002). Pisanje in predstavljanje rezultatov raziskovalnega dela. Ljubljana:
Pedagoška fakulteta.
− Jakovljević M (1997). Od izbire teme do zagovora diplomskega dela. Ljubljana: Visoka
šola za zdravstvo.
− Južnič S (1992). Diplomska naloga. Ljubljana: Amalietti.
− Kališnik M, Zabavnik - Piano J, Rožić A (2006). Temelji znanstvenoraziskovalne
metodologije v biomedicini. Ljubljana: Piano.
− Roš M (2005). Pišem! Ljubljana: GV založba.
1 7
6 PRILOGE
6.1 Izjava o avtorstvu
1 8
Univerza v Ljubljani
Visoka šola za zdravstvo
IZJAVA O AVTORSTVU
Podpisani/-a
diplomant/-ka študijskega programa
z vpisno številko
rojena
sem avtor/-ica diplomskega dela z naslovom
ki je nastalo ob pomoči mentorja/mentorice
Izjavljam, da sem diplomsko delo napisal/a samostojno, s korektnim navajanjem literature in ob pomoči mentorja/-rice, ter upoštevanju Navodil za pisanje seminarskih nalog in diplomskih del.
Zavedam se, da je plagiatorstvo v kakršnikoli obliki kršitev avtorskih pravic (veljavni zakon o avtorstvu in sorodnih pravicah) in poznam posledice, ki jih dokazano plagiatorstvo pomeni za moje diplomsko delo in moj status.
V Ljubljani, dne____________________ Podpis avtorja/-rice
1

mojstudij

EKONOMSKA ŠOLA MURSKA SOBOTA VIŠJA STROKOVNA ŠOLA NAVODILA ZA IZDELAVO DIPLOMSKE NALOGE IN OPRAVLJANJE DIPLOMSKEGA IZPITA
Murska Sobota, oktober 2008
I
KAZALO VSEBINE
1 DIPLOMSKI IZPIT .......................................................................................................... 2
2 DIPLOMSKA NALOGA .................................................................................................. 3
2.1 VRSTE DIPLOMSKIH NALOG.................................................................................. 3
2.2 IZBOR TEME IN NASLOV DIPLOMSKE NALOGE ............................................... 3
2.3 ODOBRITEV NASLOVA IN TEME DIPLOMSKE NALOGE ................................. 3
2.4 SESTAVNI DELI IN PISANJE DIPLOMSKE NALOGE .......................................... 3
2.5 PRIPRAVA POSAMEZNIH DELOV DIPLOMSKE NALOGE ................................ 4
2.5.1 Kazalo ..................................................................................................................... 4
2.5.2 Povzetek ................................................................................................................. 4
2.5.3 Uvod ....................................................................................................................... 4
2.5.4 Glavni del (jedro).................................................................................................... 4
2.5.5 Zaključek (sklep) .................................................................................................... 5
2.5.6 Literatura in viri ...................................................................................................... 5
2.5.7 Priloge ..................................................................................................................... 8
2.6 TEHNIČNA NAVODILA ............................................................................................ 9
2.6.1 Vezava in napis na platnici ..................................................................................... 9
2.6.2 Oblikovanje ponovljene naslovne strani ................................................................ 9
2.6.3 Število izvodov ....................................................................................................... 9
2.6.4 Obseg naloge .......................................................................................................... 9
2.6.5 Oblikovanje strani .................................................................................................. 9
2.6.6 Oblikovanje poglavij ............................................................................................ 10
2.6.7 Tabele v nalogi ..................................................................................................... 10
2.6.8 Grafikoni in slike .................................................................................................. 10
2.6.9 Opombe ................................................................................................................ 12
2.6.10 Štetje in številčenje strani ..................................................................................... 12
2.6.11 Lektoriranje naloge ............................................................................................... 12
3 ZAGOVOR DIPLOMSKE NALOGE ........................................................................... 13
3.1 PRIJAVA K ZAGOVORU DIPLOMSKE NALOGE ................................................ 13
3.2 POTEK ZAGOVORA DIPLOMSKE NALOGE ....................................................... 13
PRILOGE
2
1 DIPLOMSKI IZPIT
V skladu z izobraţevalnim programom za pridobitev višje strokovne izobrazbe v programih Komercialist, Računovodja, Poslovni sekretar in Ekonomist morajo študentje za dokončanje izobraţevanja in pridobitev izobrazbe poleg uspešno opravljenega izobraţevanja in vseh izpitov opraviti diplomski izpit. Diplomski izpit je sestavljen iz diplomske naloge in zagovora le-te. Diplomska naloga je samostojno strokovno delo, v katerem študent obdela odobreno temo po teh navodilih. Diplomsko nalogo diplomant praviloma izdela v organizaciji, kjer opravlja praktično izobraţevanje. Zagovor diplomske naloge, tudi zagovor praktične storitve, poteka pred diplomsko komisijo in je javen. Roki za opravljanje diplomskega izpita so določeni s Pravilnikom o ocenjevanju znanja v višjih strokovnih šolah in Pravilnikom o izdelavi diplomske naloge in diplomskem izpitu.
Ekonomska šola Murska Sobota, VIŠJA STROKOVNA ŠOLA
3
2 DIPLOMSKA NALOGA
2.1 VRSTE DIPLOMSKIH NALOG
Vrste diplomskih nalog in izbor teme so opredeljeni s Pravilnikom o izdelavi diplomske naloge in diplomskem izpitu.
2.2 IZBOR TEME IN NASLOV DIPLOMSKE NALOGE
Študent mora vloţiti Študijski komisiji Predlog naslova in teme diplomske naloge najkasneje do konca praktičnega izobraţevanja. Ko se študent odloči za izbrano temo, jo uskladi z mentorjem v organizaciji in nato z mentorjem–predavateljem. Tako usklajeno temo predloţi študijski komisiji v potrditev. Vlogo s predlogom teme in predlogom naslova diplomske naloge odda v referatu šole na ustreznem obrazcu (VSŠ-D-1). Vlogi priloţi po navodilih izdelano dispozicijo in sicer za 1. redni rok za diplomski izpit do konca aprila, za 2. redni rok do konca junija, za izredni rok pa vsaj dva meseca pred rokom.
2.3 ODOBRITEV NASLOVA IN TEME DIPLOMSKE NALOGE
Študent po uskladitvi z mentorjem–predavateljem in mentorjem praktičnega izobraţevanja v podjetju prijavi naslov in temo diplomske naloge na obrazcu VSŠ-D-1. K obrazcu priloţi po pravilih izdelano dispozicijo. Študijska komisija pregleda prijavo z dispozicijo in če ta ustreza, izda sklep o odobritvi teme diplomske naloge. Sklep o odobritvi naslova in teme sporoči študentu na obrazcu VSŠ-D-2. Študent lahko izjemoma (objektivni razlogi) zamenja ţe odobreno temo diplomske naloge (VSŠ-D-4) ali izbranega mentorja (VSŠ-D-5) ali podaljša veljavnost dispozicije (VSŠ-D-6). Če študent v roku enega leta po odobritvi teme na predloţi diplomske naloge, sklep o odobritvi teme preneha veljati. S tem prenehajo tudi obveznosti mentorja.
2.4 SESTAVNI DELI IN PISANJE DIPLOMSKE NALOGE
Diplomska naloga obvezno obsega:
- naslovno stran na platnici (priloga 1),
- prazen list,
- ponovljeno naslovno stran z navedbo (priloga 2):
o študenta(-ke)
o mentorja–predavatelja višje šole (in somentorja),
o mentorja v organizaciji (in somentorja),
o lektorja,
- kazalo vsebine,
- kazalo slik in kazalo tabel,
- povzetek v slovenskem jeziku,
- povzetek v tujem jeziku,
Ekonomska šola Murska Sobota, VIŠJA STROKOVNA ŠOLA
4
- besedilo diplomske naloge,
- seznam literature in virov,
- kazalo prilog in priloge (kadar so potrebne).
Besedilo naj bo napisano v prvi osebi mnoţine (izogibajte se prvi osebi ednine). Uporabljamo strokovne izraze v njihovem pravilnem pomenu. Simbole in kratice razloţimo na mestu, kjer se prvič pojavljajo v besedilu.
2.5 PRIPRAVA POSAMEZNIH DELOV DIPLOMSKE NALOGE
2.5.1 Kazalo
Kazalo naj vsebuje kazalo vsebine ter kazalo slik in kazalo tabel. Pri izdelavi kazala vsebine uporabite moţnost samodejnega vstavljanja Kazala vsebine v računalniku. Naslove glavnih poglavij pišite z velikimi črkami 12 pt krepko, naslove podpoglavij z velikimi črkami 12 pt navadno, naslove podpodpoglavij pa z malimi črkami 12 pt navadno. Pri pisanju naslovov uporabljajte sloge, zaradi laţjega oblikovanja kazala vsebine. Primer:
1 TRŢNOKOMUNIKACIJSKA STRATEGIJA ............................................... 23
2.1 TRŢNO KOMUNICIRANJE ........................................................................ 24 2.1.1 Instrumenti trţnega komuniciranja ....................................................... 26
2.5.2 Povzetek
Kratek povzetek naj vsebuje podatke o vsebini in ciljih naloge, uporabljeni metodologiji ter bistvene zaključke diplomske naloge, napisan naj bo na eni strani, do 250 besed v slovenskem jeziku in do 250 besed v tujem jeziku (STJ 1 ali STJ 2).
2.5.3 Uvod
Uvod mora biti kratek, strnjen in jasen. Obsega lahko največ do 2 strani. Uvod mora obsegati opredelitev problema, namen in cilje naloge, uporabljene metode in oblike dela ter zastavljene hipoteze. Predvsem naj bo iz besedila razvidno, kaj bo diplomska naloga prinesla novega, oziroma postavite hipoteze ali hipotezo, ki jih boste dokazovali.
2.5.4 Glavni del (jedro)
Glavni del naloge obsega naslednje sestavine:
- TEORETIČNE OSNOVE NALOGE: opredelite in predstavite teoretična izhodišča, na katerih bodo temeljili analitični del naloge, rezultati in razprava. Obsega lahko največ tretjino naloge.
- ANALITIČNI DEL: v tem delu predstavite najpomembnejša lastna in tuja spoznanja, stališča, podatke, informacije in podobno. Testirajte v uvodu postavljeno trditev oziroma hipotezo. Trditev lahko dokaţete ali ovrţete.
- LASTNI PREDLOGI, REŠITVE IN IZBOLJŠAVE: na osnovi analize rezultatov predlagajte rešitve, ukrepe ali aktivnosti za uporabo v praksi. Rezultati so najpomembnejši
Ekonomska šola Murska Sobota, VIŠJA STROKOVNA ŠOLA
5
del naloge, lastni prispevek avtorja, ki kaţe vašo sposobnost apliciranja teoretičnih znanj na praktični primer.
2.5.5 Zaključek (sklep)
V zaključku so podani odgovori na ključna vprašanja, ki so bila zastavljena na začetku (teza, hipoteza). Kritično so povzete in ovrednotene ugotovitve in rezultati. V zaključku torej zapišemo novo pridobljena (lastna!) spoznanja, sklepne misli. Opozorimo na nerešena vprašanja in nakaţemo smeri nadaljnjega reševanja problema. Obsega lahko največ do dve strani in naj bo povsem vaš, torej avtorski. Torej v zaključku ne ponavljamo vsebine iz jedra, niti je ne povzemamo, ne navajamo novih podatkov ali dokazov.
2.5.6 Literatura in viri
Ob dodelitvi teme za diplomsko nalogo dobi študent od mentorjev navodila za pridobitev temeljne literature. Seznam literature še sam dopolni tako, da pregleda katalog razpoloţljive bibliografije. V seznamu literature in virov mora biti navedena vsa uporabljena literatura in viri. Literatura so knjige (monografije), prispevki v zbornikih, referati na kongresih ali posvetovanjih in ostali javno objavljeni pisni sestavki, ki jih je študent dejansko uporabljal pri svojem delu. Viri so interna poročila, zakoni, pravilniki, uredbe, poslovniki, članki v serijskih publikacijah (časopisi oziroma revije), spletne strani in ostali dokumenti, iz katerih je študent pridobil podatke. Navajanje literature in virov je v nalogi dvojno:
- v besedilu (citiranje ali povzemanje),
- v seznamu literature in virov na koncu naloge.
V seznamu literature in virov navedemo le-te po abecednem vrstnem redu priimkov avtorjev oziroma naslovov virov brez znakov za naštevanje ali zaporednih številk. Zaporedje navajanja literature in virov: literatura, viri, spletne strani (ločimo jih z eno prazno vrstico). Tuje misli lahko prevzemamo iz literature in virov dobesedno (citiramo), kar pomeni, da dobesedno prepišemo del tujega besedila ali pa nedobesedno (povzemamo), kar pomeni, da s svojimi besedami opišemo tuje misli. Če ne navedemo avtorje ali vira iz katerega smo prevzeli del besedila, je to početje tatvina in pomeni kršenje avtorskih pravic. Bralcu naše naloge mora biti jasno, katere misli so naše in katere smo prevzeli ali citirali. Pri citiranju zapišemo v oklepaju avtorja, letnico dela in stran. Citat tudi označimo z narekovaji. Če avtorja povzamemo, navedemo le avtorja in leto izida dela, brez narekovajev. Primer citiranja »Oznaka CE je edina obvezna oznaka skladnosti« (Prešern, 2004, 23) ali Kot navaja Prešernova (2004, 23): »Oznaka CE je edina obvezna oznaka skladnosti.«
Ekonomska šola Murska Sobota, VIŠJA STROKOVNA ŠOLA
6
Primer povzemanja Kakor navaja Prešernova na več mestih (2004) je na določene proizvode potrebno namestiti samo oznako CE, ostale oznake pa proizvajalci prostovoljno nameščajo. Primeri navajanja literature Knjiga – en avtor
V seznamu literature in virov
Priimek, I. Naslov dela: podnaslov. Kraj: Zaloţba, leto izdaje.
Ţiţmond, E. Ekonomika narodnega gospodarstva. Maribor: Zaloţba Obzorja, 1989.
V besedilu
Citiranje: priimek avtorja, leto izdaje, stran
(Ţiţmond, 1989, 45)
Povzemanje: priimek avtorja, leto izdaje
(Ţiţmond, 1989)
Knjiga – dva avtorja
V seznamu literature in virov
Priimek 1. avtorja, I., in priimek 2. avtorja, I. Naslov dela. Kraj: Zaloţba, leto izdaje.
Hrastelj, T., in Makovec, M. Mednarodno trženje. Ljubljana: Ekonomska fakulteta, 1999.
V besedilu
Citiranje: priimek 1. avtorja in priimek 2. avtorja, leto izdaje, stran
(Hrastelj in Makovec, 1999, 34)
Povzemanje: Priimek 1. avtorja in priimek 2. avtorja, leto izdaje
(Hrastelj in Makovec, 1999)
Knjiga – trije in več avtorjev
V seznamu literature in virov
Priimek 1. avtorja, I., et. al. Naslov dela. Kraj: Zaloţba, leto izdaje.
Schneider, W., et al. Gospodarsko poslovanje 1. Celovec: Mohorjeva druţba, 1999.
V besedilu
Citiranje: priimek 1. avtorja et al., leto izdaje, stran
(Schneider et al., 1999, 47)
Povzemanje: Priimek 1. avtorja in drugi, leto izdaje
(Schneider et al., 1999)
Prispevki v zbornikih
V seznamu literature in virov
Priimek, I. Naslov prispevka. V: Naslov publikacije. Kraj: izdajatelj, leto izdaje, strani na katerih je natisnjen celoten prispevek.
Kolar, N. Najboljši cvetovi nekega naroda so ţene. V: Izobraževanje in zaposlovanje ženski nekoč in danes, zv. 2. Ptuj: Zgodovinski arhiv, 1988, str. 73–100.
V besedilu
Citiranje: priimek avtorja, leto objave prispevka, stran na kateri je citirano besedilo
(Kolar, 1988, 73–100)
Povzemanje: priimek avtorja, leto objave prispevka
(Kolar, 1988)
Ekonomska šola Murska Sobota, VIŠJA STROKOVNA ŠOLA
7
Referati na kongresih, posvetovanjih
Priimek, I. Naslov referata oz. prispevka. V: Naslov posvetovanja oz. kongresa. Kraj in datum, kje in kdaj je potekal kongres ali posvetovanje. Kraj: izdajatelj, leto objave referata ali prispevka, strani na katerih je natisnjen celoten prispevek.
Juţnič, P. Informacijska pismenost kot pogoj Informacijske druţbe. V: Digitalna knjižnica. Radenci, 10. do 12. oktober 2001. Ljubljana: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, 2001, str. 27–39.
V besedilu
Citiranje: priimek avtorja, leto objave referata oz. prispevka, stran na kateri je citirano besedilo
(Juţnič, 2001, 30)
Povzemanje: priimek avtorja, leto objave referata ali prispevka
(Juţnič, 2001)
Primeri navajanja virov Članki v serijskih publikacijah (časopisi oziroma revije) nimajo navedbe kraja izida in zaloţbe. Pri časopisu je bistveni podatek datum izdaje. Članki v revijah
Priimek, I. Naslov članka. Naslov revije, letnica izida, letnik, številka revije, strani na katerih je natisnjen celoten članek.
Grubiša, N. Preprečiti razloge za reklamacijo. Profesionalna prodaja, 1999, IV, 4, str. 17–19.
V besedilu
Citiranje: priimek avtorja, leto objave članka, stran na kateri je citirano besedilo
(Grubiša, 1999, 1 Cool

Povzemanje: priimek avtorja, leto objave članka
(Grubiša, 1999)
Članki v časopisu
Priimek, I. Naslov članka. Naslov časnika, leto izdaje, dan, mesec, strani na katerih je natisnjen celoten članek.
Crnica, S. Po znanje tudi v tujino. Delo, 2003, 11. januar, str. 6.
V besedilu
Citiranje: priimek avtorja, leto objave članka, stran na kateri je citirano besedilo
(Crnica, 2003, 6)
Povzemanje: priimek avtorja, leto objave članka
(Crnica, 2003)
Ekonomska šola Murska Sobota, VIŠJA STROKOVNA ŠOLA
8
Zakonodaja
Ime zakona, pravilnika oziroma uredbe. Uradni list Republike Slovenije, številka (letnica), datum. stran. (navedba datuma in strani ni obvezna).
Zakon o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic (ZLPL–1). Uradni list Republike Slovenije, 44 (2002), 21. V. str. 4289.
ali
Ime zakona, pravilnika oziroma uredbe. Uradni list Republike Slovenije, številka/letnica.
Zakon o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic. Uradni list Republike Slovenije, 44/2002.
V besedilu
Citiranje: Ime zakona, pravilnika oziroma uredbe, leto izdaje, člen
(Zakon o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic, 2002, 3. člen)
Povzemanje: Ime zakona, pravilnika oziroma uredbe, leto izdaje
(Zakon o lastninskem preoblikovanju, 2002)
Opomba: Pri zakonih lahko pri navajanju v besedilu uporabljamo tudi kratico, če smo jo pred tem ţe pojasnili. Elektronske publikacije Pri teh publikacijah podatkov o izidu ni, zato navedemo natančne podatke o dostopu do njih. Prav tako je razlika ali poznamo avtorja ali ne oziroma ali gre za elektronsko publikacijo – knjiga, zbornik, diplomsko delo in tako dalje ali za spletne strani, na katerih smo poiskali določene podatke, informacije.
Priimek, I. Naslov. Letnica. Dostopno na spletnem naslovu: spletni naslov (dan, mesec, leto prevzema).
Račič, M. Kakovost življenja – sreča, primerjava med Slovenijo in Dansko. 2007. (citirano 10.10. 2008). Dostopno na spletnem naslovu: http://www.fdvinfo.net/uploadi/editor/1209406846Racic-Martina.pdf .
V besedilu
Citiranje: Priimek avtorja, leto nastanka dela, stran
(Račič, 2007, 34)
Povzemanje: Priimek avtorja, leto nastanka dela
(Račič, 2007)
ali
Spletni naslov (dan, mesec, leto prevzema).
http://www.mss.gov.si/si/delovna_podrocja/ (10. 10. 2008).
V besedilu
Citiranje: spletna stran
http://www.mss.gov.si/si/delovna_podrocja/
Povzemanje: spletna stran
http://www.mss.gov.si/si/delovna_podrocja/
2.5.7 Priloge
Priloge so anketni vprašalniki, obseţnejše tabele z izvirnimi podatki, katalogi, ceniki in podobno. Iz besedila naloge mora biti dovolj jasno razvidna potreba po prilogah, ki so dodane nalogi. Smiselne so samo tiste priloge, na katere se sklicujemo v jedru naloge. Zato morajo biti zaporedno oštevilčene in podnaslovljene na vrhu priloge.
Ekonomska šola Murska Sobota, VIŠJA STROKOVNA ŠOLA
9
2.6 TEHNIČNA NAVODILA
Diplomska naloga mora biti izdelana v skladu s tehničnimi navodili. Po lektoriranju je potrebno nalogo oddati v tehnični pregled, ki se opravi na višji strokovni šoli (VSŠ-D-20).
2.6.1 Vezava in napis na platnici
Diplomska naloga naj bo vezana v trde platnice, modro platno, napis na platnicah naj bo v zlati barvi (priloga 1).
2.6.2 Oblikovanje ponovljene naslovne strani
Vsebina, oblika in velikost črk na tej strani je razvidna iz priloge 2.
2.6.3 Število izvodov
Diplomant je dolţan oddati tri vezane izvode diplomske naloge v referatu Višje strokovne šole Murska Sobota. Po zagovoru naloge dva oddana vezana izvoda študent prejme za lastno uporabo ali za uporabo v organizaciji za katero je izdelal diplomsko nalogo.
2.6.4 Obseg naloge
Diplomska naloga naj obsega od 30 do 35 strani oziroma od 60.000 do 80.000 znakov brez presledkov.
2.6.5 Oblikovanje strani
Besedilo naj bo pisano s pisavo Times New Roman, velikost črk 12 pt, obojestranska poravnava, enojni razmik med vrsticami. Razmik med odstavki je ena prazna vrstica, med poglavji in podpoglavji dve prazni vrstici, med podpodpoglavji pa ena prazna vrstica (priloga 3). Vsako novo poglavje začnite pisati na novo stran. Celotno besedilo naj bo obojestransko poravnano. Širina robov: levi rob 3 cm, desni 2 cm, zgornji rob 2,5 cm, spodnji od roba papirja do številke strani 2 cm Posebnosti v oblikovanju veljajo za naslove. Glavna poglavja velike črke in 14 pt krepko, podpoglavja velike črke in 12 pt krepko, podpodpoglavja male črke in 12 pt krepko. Priporoča se delitev poglavij do tretjega nivoja. 2 TRŢNO-KOMUNIKACIJSKA STRATEGIJA (14 pt krepko) 2.1 TRŢNO KOMUNICIRANJE (12 pt krepko) 2.1.1 Instrumenti trţnega komuniciranja (12 pt krepko) 2.1.1.1 Oglaševanje (12 pt navadno) 2.1.1.2 Neposredno trţenje (12 pt navadno)
Ekonomska šola Murska Sobota, VIŠJA STROKOVNA ŠOLA
10
2.6.6 Oblikovanje poglavij
Poglavja oštevilčimo samo z enim številom (1, 2, 3 …) in z vsakim poglavjem nadaljujemo tako, da besedilo teče neprekinjeno od uvoda do zaključka. Obseţna poglavja so preglednejša, če jih razčlenimo na podpoglavja (1.1, 1.2 …). Delitev je smiselna, če imate vsaj dve podpoglavji.
2.6.7 Tabele v nalogi
Tabele številčimo od 1 naprej skozi celo nalogo. Naslov pišemo nad tabelo po naslednjem primeru. Primer: Tabela 1: Struktura izdatkov oglaševanja po vrstah medijev v podjetju Vino v letih 2000 in 2004 Vrsta medija Deleţ v odstotku 2000 2004
Radio
11
9
Televizija
38
45
Časopisi
7
6
Revije
24
28
Ostalo
20
12
Skupaj
100
100
Vir: Rezultati raziskave v podjetju Vino, maj 2005 Pri sestavljanju tabele pazite na poravnavo podatkov. Pod tabelo navedite vir, iz katerega ste vzeli podatke. Če uporabljate podatke iz lastnega vira, ki ga boste predstavili v tabeli in v grafikonu, se pod grafikon (označen kot slika) sklicujete na številko tabele. Primeri: Vir: Statistični letopis Republike Slovenije, 2006, 194 Vir: Ivanko, 2004, 87
Vir: http://www.vs-es.ms.edus.si (18. 10. 2008) Vir: Lasten Lasten vir navajate, če ţelite poudariti avtorstvo raziskave. Če v uvodu pojasnite, da pod tabelami, kjer ni navedenega vira uporabljate lastne raziskave, virov pod tabelami v nalogi ni potrebno navajati.
2.6.8 Grafikoni in slike
Grafikone (ki jih v nalogi imenujemo slike) in slike številčimo tekoče od 1 naprej skozi celotno diplomsko nalogo. Številko slike in naslov, iz katerega mora biti razvidno, kaj predstavlja, pišemo pod sliko. V besedilo morajo biti slike vstavljene tam, kjer so navedene. Slike v nalogi so lahko samo tiskane, in ne lepljene. V primeru, da grafikon dopolnjuje tabelo, ali če je grafikon samostojen, vir navedemo pod njim (glej 2.6.7). Prav tako moramo navesti vir, če smo kakšno sliko, shemo in podobno, vzeli iz spletnih strani. Vsi grafikoni v besedilu so lahko dvodimenzionalni. Tridimenzionalnih grafikonov ne uporabljamo, saj so podatki iz njih teţko berljivi.
Ekonomska šola Murska Sobota, VIŠJA STROKOVNA ŠOLA
11
Primeri:
0%20%40%60%80%100%20002004letoOstaloRevijeČasopisiTelevizijaRadio
43%57%MoškiŢenske Slika 3: Jedilnica Ekonomske šole Murska Sobota Vir: http://picasaweb.google.com/ekonomskasms
Slika 2: Struktura zaposlenih po spolu Vir: Anketni vprašalnik, 2008
Slika 1: Struktura izdatkov oglaševanja po vrsti medijev v podjetju vino v letih 2000 in 2004 Vir: Tabela 1
Ekonomska šola Murska Sobota, VIŠJA STROKOVNA ŠOLA
12
2.6.9 Opombe
Opombe, označene v besedilu, naj bodo navedene na vsaki strani posebej spodaj pod črto (noga – opomba) z velikostjo pisave 10 pt. Številke strani so poravnane sredinsko z velikostjo pisave pt 12.
2.6.10 Štetje in številčenje strani
Naslovna stran diplomske naloge ni oštevilčena. Kazalo številčimo z rimskimi številkami (I, II). Povzetek diplomske naloge se prične s številko 2. Zadnja številčena stran je poglavje »LITERATURA IN VIRI«. Priloge ne številčimo, prav tako tudi ne seznama prilog.
2.6.11 Lektoriranje naloge in tehnični pregled
Nalogo mora lektorirati profesor slovenskega jezika, kar tudi potrdi na obrazcu VSŠ-D-3. Ko je naloge lektorirana, študent pa ima soglasja o ustreznosti naloge vseh mentorjev (na šoli, v organizaciji), je potreben še tehnični pregled naloge, ki se opravi na VSŠ. Po tehničnem pregledu lahko gre diplomska naloga v vezavo.
Ekonomska šola Murska Sobota, VIŠJA STROKOVNA ŠOLA
13
3 ZAGOVOR DIPLOMSKE NALOGE
3.1 PRIJAVA K ZAGOVORU DIPLOMSKE NALOGE
Prijava k diplomskemu izpitu (VSŠ-D-3) z oddajo 3 izvodov trdo vezane diplomske naloge je hkrati prijava k zagovoru diplomske naloge. Prijavo lahko študent odda, ko izpolni vse obveznosti iz izobraţevalnega programa, zbere vse podpise na obrazcu VSŠ-D-3 in predloţi indeks. Referent za študijske zadeve na obrazcu VSŠ-D-3 potrdi izpolnitev vseh obveznosti, kar je pogoj za pristop k zagovoru naloge.
3.2 POTEK ZAGOVORA DIPLOMSKE NALOGE
Potek zagovora diplomske naloge je določen s Pravilnikom o izdelavi diplomske naloge in diplomskem izpitu. Pri predstavitvi diplomske naloge lahko študent uporablja avdiovizualne pripomočke.
PRILOGE Priloga 1: Naslovna stran diplome Priloga 2: Ponovljena naslovna stran diplome Priloga 3: Razmiki med poglavji
Priloga 1: Naslovna stran diplome
EKONOMSKA ŠOLA MURSKA SOBOTA VIŠJA STROKOVNA ŠOLA (16 pt krepko) 15 x 14 pt spuščenih vrstic DIPLOMSKA NALOGA (24 pt krepko) 19 x 14 pt spuščenih vrstic Murska Sobota, oktober 2008 Primoţ Kuhar (16 pt krepko)
Priloga 2: Ponovljena naslovna stran diplome
EKONOMSKA ŠOLA MURSKA SOBOTA VIŠJA STROKOVNA ŠOLA (16 krepko) 6 x 14 pt spuščenih vrstic Diplomska naloga višjega strokovnega izobraţevanja (20 krepko) 6 x 14 pt spuščenih vrstic POSLOVNI NAČRT ZA USTANOVITEV PODJETJA ZA PREVOZNE STORITVE (18 pt krepko) 11 x 14 pt spuščenih vrstic Študent: Primoţ Kuhar Mentor v šoli: mag. Janez Oblak, univ. dipl. ekon. Mentorica v organizaciji: Nada Lebar, univ. dipl. ing. rač. Lektorica: Darja Novak, prof. slov. j. (14 pt krepko) 3 x 14 pt spuščenih vrstic Murska Sobota, oktober 2008 (14 pt krepko)
Ekonomska šola Murska Sobota, VIŠJA STROKOVNA ŠOLA
Priloga 3: Razmiki med poglavji
4 VHODNA OBDELAVA DOKUMENTARNEGA GRADIVA (pt 14)
(ena prazna vrstica pt 12) Enoto, kjer se pošta sprejema in se obdeluje dokumentarno gradivo imenujemo vhodna enota. V občinski upravi To je lahko glavna pisarna, kje sta zaposleni dve usluţbenki in sicer svetovalka za stranke in dokumentalistka. Večina dokumentov, ki pridejo ali nastanejo v ustanovi, je še vedno v papirni obliki, vse pomembnejši pa postajajo elektronski dokumenti. (dve prazni vrstici pt 12)
4.1 SPREJEMANJE POŠTE V UPRAVI (pt 12)
(ena prazna vrstica pt 12) Vsa pošta se mora evidentirati v glavni pisarni, zato lahko vsak javni usluţbenec v vsakem trenutku ugotovi, ali je iskano gradivo v občinska uprava prejela ali ne. Dobra povezanost obdelave dokumentarnega gradiva s pomočjo računalniškega programa omogoča stalen in celoten pregled nad dokumentarnih gradivom. (dve prazni vrstici pt 12)
4.2 PREGLEDOVANJE POŠTE V PRAVI (pt 12)
(ena prazna vrstica pt 12) Pregledovanje pošte v upravi se opravlja v glavni pisarni in sicer ves poslovni čas. (ena prazna vrstica pt 12)
4.2.1 Splošna skrb za prejete dokumente (pt 12)
(ena prazna vrstica pt 12) Pošiljke, ki jih stranke prinesejo osebno, ter vlogo, ki jih stranke izpolnijo na obrazcu je potrebno v glavni pisarni pregledati takoj, da bi vlagatelja lahko opozorili na očitne pomanjkljivosti.

mojstudij

Priloga Pravilnika o diplomiranju na prvi stopnji, Pravilnika o diplomiranju na drugi stopnji in
Pravilnika o zagovoru projektne naloge – različica 1.03 1
OSNOVNI NAPOTKI ZA OBLIKOVANJE STROKOVNIH DEL NA MFDPŠ
Osnovni napotki za oblikovanje strokovnih del (kot so krajši pisni izdelki, seminarske naloge,
projektne naloge, zaključno oz. diplomsko delo in magistrska naloga) podajajo informacije o
njihovi strukturi ter osnovna tehnična navodila na Mednarodni fakulteti za družbene in
poslovne študije (v nadaljevanju MFDPŠ).
1 STRUKTURA PISNIH DEL
1.1 Sestavine strukture
Strokovna dela na MFDPŠ imajo v osnovi naslednjo strukturo: predhodne sestavine (naslovna
stran, zahvala, izjava o avtorstvu, povzetek, različna kazala, okrajšave); sestavine glavnega
besedila: uvod (opredelitev obravnavanega problema raziskave oziroma predmeta opazovanja
ali proučevanja z natančno definiranim namenom in cilji), osrednji del (prispevek raziskave k
stroki in teoriji s teoretičnimi izhodišči in empiričnim delom raziskave), sklep (z ugotovitvami
raziskave); končne sestavine (seznam literature in virov ter priloge). Natančneje je struktura
posamezne vrste strokovnega dela opredeljena v ustreznem pravilniku MFDPŠ.
2 TEHNIČNA NAVODILA
2.1 Pisava
V celotnem glavnem besedilu uporabljamo črne, male tiskane črke pisave Times New Roman.
Pisava naj bo pokončna, velikosti 12 pt, z razmikom med vrsticami 1,2. Za vse naslove
uporabimo velikost pisave 12 pt. Pisava v preglednicah ali slikah je velikosti 12 pt, razen, če
bi se s tem izgubila preglednost podatkov, takrat je lahko pisava manjša (10 ali 11 pt), vendar
naslovna vrstica ostane velikosti 12 pt. Vire in morebitne opombe, ki sodijo k slikam in
preglednicam, zapišemo z velikostjo pisave 11 pt in razmikom med vrsticami 1,2. Pisava v
sprotnih opombah pod črto ima velikost 10 pt in enojni razmik med vrsticami. Pisava številke
strani je Times New Roman, velikosti 11 pt.
2.2 Kazalo vsebine
Vsebuje največ tri ravni naslovov poglavij iz besedila. Prva raven naslovov v kazalu je levo
poravnana, druga raven je zamaknjena za 0,39 cm, tretja raven pa za 0,78 cm. Vsi naslovi
imajo na desni strani pripisano številko strani, na kateri se poglavje pričenja.
Kazalo naslovimo s poimenovanjem »VSEBINA« s krepkimi velikimi tiskanimi črkami. Prvo
raven kazala zapišemo z velikimi tiskanimi črkami, medtem ko druge ravni zapišemo z
majhnimi tiskanimi črkami. V kazalu ne uporabljamo krepke ali poševne pisave.
Kazalo vsebine naj ne vsebuje predhodnih sestavin, ki so pred kazalom, in kazala samega.
2.3 Kazalo slik in preglednic
Za slike in preglednice uporabimo ločena kazala. Kazalo naslovimo s »SLIKE« oziroma
»PREGLEDNICE« s krepkimi velikimi tiskanimi črkami.
V posameznih kazalih naj bodo vsebovane njihove oznake, zaporedne številke, njihovi
naslovi in številka strani. Nahajajo se za kazalom vsebine na samostojnih straneh. V primeru,
da kazalo slik in preglednic skupaj ne presegata ene strani, sta lahko na isti strani.
2.4 Številčenje strani
Naslovna stran, zahvala in izjava o avtorstvu ni oštevilčena. Številčenje strani začnemo s
stranjo s povzetkom, kazali in morebitnim seznamom okrajšav, ki jih oštevilčimo z rimskimi
Priloga Pravilnika o diplomiranju na prvi stopnji, Pravilnika o diplomiranju na drugi stopnji in
Pravilnika o zagovoru projektne naloge – različica 1.03 2
številkami. Zapišemo jih na sredino noge strani, s pisavo Times New Roman in velikostjo 11
pt. Pričnemo s tistim rimskim številom, ki je zaporedno naslednje število glede na prejšnje
strani (npr. če naše delo vsebuje naslovno stran, zahvalo ter izjavo o avtorstvu, oštevilčimo
povzetek z rimskim številom IV; platnice ne upoštevamo v številčenju). Rimsko številčenje
povzetka in kazal ni vsebovano v nobenem od kazal.
Strani glavnega besedila oštevilčimo z arabskimi številkami, ki jih zapišemo v nogi s
sredinsko poravnavo, pisave Times New Roman, z velikostjo 11 pt in je od spodnjega roba
oddaljena 1,5 cm. Prva stran se prične z uvodom, zadnja pa konča z navedbo seznama prilog.
Prilog ne številčimo.
2.5 Oblikovanje strani
Pisno delo je pokončnega formata A4, s širino vseh robov 2,5 cm. Polna stran ima pri razmiku
med vrsticami 1,2, pisavi Times New Roman in velikosti 12 pt, 40 vrstic besedila.
Odstavki besedila naj bodo obojestransko poravnani. Razmik med vrsticami 1,2 uporabljamo
skozi celotno delo, tudi v predhodnih (naslovna stran, povzetek, izjava o avtorstvu, zahvala,
razna kazala, okrajšave) in končnih sestavinah pisnega dela (seznam literature in virov in
priloge). Med odstavki ter med naslovi in besedilom naj bo ena prazna vrstica.
2.6 Členitev besedila
Besedilo delimo v poglavja in podpoglavja. Poglavje lahko vsebuje več podpoglavij, prav
tako lahko podpoglavja vsebujejo pod-podpoglavja. Poglavja členimo do treh ravni. Če
poglavje členimo, naj vsebuje vsaj dve podpoglavji (npr. poglavje 2 vsebuje vsaj podpoglavji
2.1 in 2.2), sicer členitev ni smiselna. Naslovi poglavij so zapisani s krepkimi velikimi
tiskanimi črkami. Naslovi podpoglavij in pod-podpoglavij so zapisani s krepkimi malimi
tiskanimi črkami. Podnaslov, ki presega členitev treh ravni vključimo v besedilo tako, da ga
ne oštevilčimo in ga zapišemo ležeče, z malimi tiskanimi črkami, brez odebelitve.
2.7 Slike in preglednice
Vsaka slika ali preglednica je oštevilčena s številko poglavja in z zaporedno številko slike
oziroma preglednice. Oznako zapišemo v ležeči pisavi in dodamo dvopičje (npr. Slika 2.1:,
Preglednica 2.3: itd.), nadaljujemo z naslovom slike ali preglednice v pokončni pisavi.
Znotraj slike ne ponavljamo naslova slike. Oznako in naslov preglednice umestimo nad
preglednico, oznako in naslov slike pa pod sliko.
Kadar je zajeta večja količina podatkov, je besedilo v preglednicah lahko manjše velikosti (10
ali 11 pt). Preglednica naj se v celoti nahaja na eni strani (skupaj z naslovom, virom in
opombami). V primeru, da je daljša od ene strani, jo delimo na dve strani tako, da na drugi
strani dodamo naslovno vrstico ali pa jo umestimo v prilogo.
Pod sliko ali preglednico navedemo vir in (morebitne) opombe, ki naj bodo velikosti 11 pt.
Vire zaključimo s piko. V kolikor so prikazani podatki v slikah in preglednicah delo avtorja
besedila, vira ne navajamo. V opombah pojasnimo pomen uporabljenih simbolov in kratic.
Naslove, vire in opombe pri preglednicah poravnamo z levim robom, pri slikah pa na sredino.
Slike in preglednice med tekst umestimo na sredino.
2.8 Okrajšave
Če v pisnem delu uporabimo več posebnih manj poznanih okrajšav, jih pojasnimo v seznamu
okrajšav. Seznam okrajšav umestimo za kazalom slik in preglednic. Okrajšavo ob prvi
omembi med besedilom pojasnimo s polnim nazivom. Seznam okrajšav naslovimo z besedo
»OKRAJŠAVE« s krepkimi velikimi tiskanimi črkami.
Priloga Pravilnika o diplomiranju na prvi stopnji, Pravilnika o diplomiranju na drugi stopnji in
Pravilnika o zagovoru projektne naloge – različica 1.03 3
3 PLATNICA, NATIS IN VEZAVA PISNIH DEL
Za kratek pisni izdelek, seminarsko nalogo in projektno nalogo zadostuje enostavna vezava,
katere izdelek je lahko spet s spiralo, vložen v U-mapo, vložen v mapo s sponko ali samo spet
s sponko. Pri zaključnih pisnih delih uporabljamo platnico. Primer platnice je objavljen v
visokošolskem informacijskem sistemu, in služi kot vzorec knjigovezu.
Sestavine pisnega dela Postavitev in oštevilčenje strani
Naslovna stran Liha stran (neoštevilčena)
Zahvala Naslednja stran (neoštevilčena)
Izjava o avtorstvu Naslednja stran (neoštevilčena)
Povzetek Naslednja stran (rimska številka IV, če je pred povzetkom naslovna
stran, zahvala in izjava o avtorstvu)
Kazalo vsebine Naslednja stran (rimska številka V, če je pred kazalom vsebine
naslovna stran, zahvala, izjava o avtorstvu in povzetek)
Kazalo slik Naslednja stran (rimska številka, ki sledi)
Kazalo preglednic Če kazalo preglednic in kazalo slik skupaj ne presegata ene strani, sta
na isti strani. V nasprotnem primeru je kazalo preglednic na naslednji
strani (rimska številka, ki sledi).
Okrajšave Naslednja stran (rimska številka, ki sledi)
Uvod Liha stran (arabska številka 1)
Osrednji del Naslednja stran, ki sledi uvodu (arabska številka, ki sledi)
Sklep Naslednja stran, ki sledi osrednjemu delu (arabska številka, ki sledi)
Seznam literature in virov Naslednja stran, ki sledi sklepu (arabska številka, ki sledi)
Priloge Naslednja stran, ki sledi seznamu literature in virov (arabska številka,
ki sledi)

mojstudij

1
Na osnovi 16. člena Statuta Mednarodne fakultete za družbene in poslovne študije (Številka:
91/2009-Statut) je Senat Mednarodne fakultete za družbene in poslovne študije na 44. seji
dne, 31. 8. 2011 sprejel
Pravilnik o diplomiranju na drugi stopnji
1. Splošne določbe
1. člen
S tem pravilnikom se določa pogoje in postopek za prijavo teme, izdelavo in oddajo ter
zagovor magistrske naloge za magistrske študijske programe druge stopnje, ki jih izvaja
Mednarodna fakulteta za družbene in poslovne študije (v nadaljevanju MFDPŠ).
Za pridobitev diplome o končanem študiju in s tem pridobitev magistrske izobrazbe druge
stopnje mora študent poleg ostalih predpisanih študijskih obveznosti izdelati in uspešno
zagovarjati magistrsko nalogo.
2. člen
Magistrska naloga je zaključna študijska obveznost študenta na magistrskem študijskem
programu.
V magistrski nalogi študent pokaže poznavanje in razumevanje teoretičnih konceptov in
modelov, ki jih obsega študijski program; poznavanje izbranega področja; aplikacijo
teoretičnih spoznanj v prakso obravnavane organizacije oz. področja; ustrezen pristop k
obravnavanju in reševanju določenega raziskovalnega problema ter kritičen odnos do lastnega
dela in obstoječe prakse.
Magistrska naloga je pisni izdelek in mora biti rezultat samostojnega, strokovnega in
raziskovalnega dela študenta.
Magistrska naloga je praviloma napisana v slovenščini. Magistrska naloga je lahko napisana
tudi v tujem jeziku, vendar mora v tem primeru vsebovati razširjen povzetek v slovenščini.
Zagovor magistrske naloge poteka v slovenskem jeziku, lahko pa poteka tudi v tujem jeziku,
če sodeluje visokošolski učitelj ali študent, ki ne govori slovenski jezik.
3. člen
Na podlagi uspešnega zagovora magistrske naloge pridobi študent strokovni naslov v skladu z
Zakonom o strokovnih in znanstvenih naslovih (Uradni list RS, št. 61/2006 s sprememb. in
dopoln.).
2
2. Prijava teme magistrske naloge
4. člen
Študent predlaga naslov in vsebino magistrske naloge na svojo pobudo, na pobudo
visokošolskega učitelja oziroma sodelavca MFDPŠ ali pa na pobudo podjetja ali druge
organizacije.
Študent praviloma sam pridobi mentorja.
Z vzpostavitvijo dogovora med mentorjem in študentom, mentor sporoči podatke študenta
(ime in priimek, študijski program) v referat za študij (v nadaljevanju referat).
Mentor študentu na magistrskem študijskem programu je habilitiran visokošolski učitelj
MFDPŠ z nazivom docent, izredni profesor ali redni profesor, ki je nosilec ali izvajalec učnih
enot ustreznega področja.
Študent lahko prijavi temo magistrske naloge, ko mu do uspešno opravljenih študijskih
obveznosti poleg magistrske naloge manjka največ dvanajst kreditnih točk (opravljenih 93 KT
celotne študijske obveznosti).
Popolno izpolnjeno prijavo teme magistrske naloge (obrazec B21) in dispozicijo magistrske
naloge (obrazec B22) odda študent v referat.
5. člen
Študent mora pred oddajo dispozicije magistrske naloge z mentorjem uskladiti vsebino
dispozicije magistrske naloge.
Prijava teme magistrske naloge obsega:
a) izpolnjeno in podpisano prijavo teme (obrazec B21), ki vsebuje podatke o:
- študentu,
- predlaganem delovnem naslovu,
- morebitni organizaciji, ki bo obravnavana v magistrski nalogi in soglasje le-te,
- soglasje mentorja.
b) dispozicijo magistrske naloge (obrazec B22), ki obsega 1.500 besed in vsebuje:
- delovni naslov,
- opredelitev obravnavanega problema raziskave in teoretičnih izhodišč,
- opredelitev namena in ciljev magistrske naloge,
- predvidene hipoteze ali raziskovalna vprašanja, predpostavke in omejitve pri
obravnavanju problema,
- raziskovalne metode,
- izvirni prispevek raziskave k stroki in teoriji,
- kazalo (predvideno členjenost vsebine oziroma ravni pisanja),
- seznam predvidene literature in virov.
3
6. člen
Referat preveri ali študent skladno s pravilnikom izpolnjuje pogoje za prijavo teme magistrske
naloge.
Prijava je praviloma napisana v slovenščini. Če želi študent magistrsko nalogo pisati in/ali
zagovarjati v tujem jeziku, mora ob prijavi teme priložiti utemeljeno prošnjo, ki je sestavni
del prijavnega obrazca. O prošnji odloča dekan.
Referat v 7-ih dneh posreduje prijavo teme magistrske naloge pooblaščeni osebi, ki jo določi
dekan (npr. visokošolski učitelj, ki izpolnjuje pogoje za mentoriranje). Le-ta dekanu v 15-ih
dneh poda predlog odobritve ali zavrnitve dispozicije.
Dekan v 7-ih dneh po prejemu predloga odobritve ali zavrnitve potrdi ali zavrne prijavo teme
magistrske naloge in/ali dispozicije in/ali mentorja. Prijavo teme magistrske naloge (obrazec
B21) vrne v referat. Ta obrazec evidentira, arhivira in kopijo v 7-ih dneh pošlje študentu in
mentorju.
V primeru, da je dispozicija magistrske naloge drugič zavrnjena, mora študent prijaviti novo
temo in novega mentorja magistrske naloge. Ponovno (novo) prijavo lahko ponovi samo
enkrat.
3. Izdelava in oddaja magistrske naloge
7. člen
Študent lahko odda magistrsko nalogo po tem, ko je opravil vse študijske obveznosti do
magistrske naloge.
Magistrsko nalogo mora študent oddati najpozneje v treh mesecih po potrditvi prijave teme
magistrske naloge. V primeru, da študent v treh mesecih od potrditve prijave teme ne odda
magistrske naloge, lahko enkrat pisno zaprositi za podaljšanje roka za izdelavo naloge. O
podaljšanju odloča dekan na predlog Komisije za študentske zadeve.
V primeru, da študent po preteku roka, ne odda magistrske naloge se smatra, da je odstopil od
prijavljene teme in od izbranega mentorja.
8. člen
V primeru, če želi študent med izdelovanjem magistrske naloge iz utemeljenih razlogov
zamenjati mentorja, pisno (obrazec B25) zaprosi dekana za imenovanje drugega mentorja.
Od mentorstva lahko odstopi tudi mentor v primeru, ko ugotovi, da sodelovanje s študentom
ni več mogoče. Utemeljeno prošnjo naslovi na dekana.
O upravičenosti zamenjave odloči dekan najpozneje v 15-ih dneh od prejema prošnje. V tem
primeru se celoten postopek za prijavo teme magistrske naloge ponovi.
Če študent med izdelovanjem magistrske naloge ugotovi, da je ne more izdelati, lahko zaprosi
za odstop od odobrene prijave teme magistrske naloge (obrazec B26).
4
O utemeljenosti prošnje za odstop od odobrene prijave teme magistrske naloge odloči dekan v
roku 15-ih dni od prejema prošnje.
Če dekan odstop od že odobrene prijave teme magistrske naloge odobri, sme študent prijaviti
novo temo magistrske naloge. V tem primeru se celoten postopek za prijavo ponovi.
Študent sme prositi za odstop od odobrene teme ali za zamenjavo mentorja magistrske naloge
samo enkrat.
9. člen
Značilnosti magistrske naloge:
(1) Obseg magistrske naloge:
- magistrska naloga (vključno z uvodom in sklepom) obsega 20.000 besed.
(2) Struktura magistrske naloge mora biti v skladu z Osnovnimi napotki za oblikovanje
strokovnih del na MFDPŠ in Osnovnimi napotki za rabo znanstvenega aparata na
MFDPŠ, ter vključuje:
- platnico ter naslovno stran magistrske naloge. Naslov naloge mora biti razumljiv,
jedrnat in brez imena obravnavane organizacije;
- izjavo o avtorstvu;
- povzetek v slovenščini in angleščini (100–150 besed v obeh jezikih) na skupni strani
ter dodane ključne besede v slovenščini in angleščini (3–5 ključnih besed za
posamezni jezik);
- kazalo vsebine, ki vsebuje navedbo poglavij in podpoglavij s stranmi;
- kazalo tabel, grafov, slik in drugih dodatnih elementov besedila z navedbo strani;
- opredelitev najpogostejših okrajšav;
- uvod (približno 5 % magistrske naloge);
- teoretična izhodišča raziskave (približno 30−40 % magistrske naloge): pregled
izbranih teorij, konceptov, modelov in metod za obravnavanje izbrane teme;
- empirični del raziskave (približno 40–50 % magistrske naloge) obsega predstavitev
načrta raziskave, njene izvedbe, izidov in snovanje predlaganih ugotovitev in rešitev;
- ugotovitve raziskave (približno 5 % magistrske naloge): predstavitev z argumentacijo
potrjenih in ovrženih hipotez ali odgovore na raziskovalna vprašanja, predpostavk in
omejitev raziskave;
- sklep (približno 10 % magistrske naloge): predstavitev najpomembnejših ugotovitev iz
obravnavanega problema (tudi glede na namen in cilje, zastavljene v uvodu magistrske
naloge), predlogov za nadaljnje raziskave in priporočil za prakso;
- seznam literature in virov, ki jih je študent uporabil v magistrski nalogi in jih v
besedilu tudi ustrezno navajal;
- kazalo prilog, na katere se študent v magistrski nalogi sklicuje in ustrezne priloge.
(3) Tehnični, oblikovni in jezikovni vidiki magistrske naloge morajo biti v skladu z
Osnovnimi napotki za oblikovanje strokovnih del na MFDPŠ in Osnovnimi napotki za
rabo znanstvenega aparata na MFDPŠ:
- za tehnično, oblikovno, jezikovno in slovnično pravilnost magistrske naloge je
odgovoren študent;
- magistrska naloga je pokončnega formata A4, dvostransko tiskana, ima platnico v
temno modri barvi s srebrnimi črkami.
5
10. člen
Študent izdeluje magistrsko nalogo pod vodstvom in smernicami mentorja.
Naslovna stran osnutka vsebuje desno zgoraj tudi oznako o zaporedni številki osnutka (1., 2.
osnutek itn.) in datum oddaje osnutka mentorju.
Mentor študentu posreduje pisne napotke za spremembe in dopolnitve najpozneje v 30-ih
dneh po prejemu osnutka magistrske naloge.
11. člen
Študent s soglasjem mentorja magistrske naloge (obrazec B23SM) odda v referat en v
spiralo vezan izvod magistrske naloge, tiskan dvostransko in en izvod v e-obliki (na CD-ju,
format Word).
Referat magistrsko nalogo tehnično pregleda. Ob prvem in/ali drugem tehničnem pregledu,
referat v 14-ih dneh od prejema dela izda potrdilo o presoji tehnične ustreznosti magistrske
naloge (na obrazcu B23TP), ki ga pošlje študentu in mentorju v vednost. Ob vsakem
nadaljnjem tehničnem pregledu, referat izda potrdilo o presoji tehnične ustreznosti v 30-ih
dneh od datuma zadnje prejete naloge za tehnični pregled.
Študent morebitne nepravilnosti odpravi in ponovi postopek presoje tehnične ustreznosti
magistrske naloge. Postopek ponavlja, dokler magistrska naloga ni tehnično ustrezna in
skladna z Osnovnimi napotki za oblikovanje strokovnih del na MFDPŠ in Osnovnimi napotki
za rabo znanstvenega aparata na MFDPŠ.
Študent mora v 15-ih dneh po potrjeni tehnični ustreznosti magistrske naloge v referat oddati:
- obrazec Oddaja magistrske naloge (obrazec B23),
- tri tehnično ustrezne izvode magistrske naloge, tiskane dvostransko in vezane s spiralo ter
- potrdilo o presoji tehnične ustreznosti magistrske naloge (obrazec B23TP).
Mentor ob prejemu potrjenega potrdila o potrjeni tehnični ustreznosti magistrske naloge v 15-
ih dneh pošlje tri izvode poročila o magistrski nalogi (obrazec B24) v referat.
Referat preveri izpolnjevanje pogojev skladno s tem pravilnikom.
4. Imenovanje komisije za zagovor magistrske naloge
12. člen
Dekan odloči o sestavi tričlanske Komisije za zagovor magistrske naloge in izda sklep o
imenovanju Komisije za zagovor magistrske naloge (v nadaljevanju komisija). Komisijo
sestavljajo predsednik in dva člana.
Predsednik komisije je habilitiran visokošolski učitelj z nazivom docent, izredni profesor ali
redni profesor. Mentor študenta (drugi član komisije) ne more biti predsednik komisije. Tretji
član komisije je lahko habilitiran visokošolski učitelj ali visokošolski sodelavec.
6
Referat pošlje članom komisije sklep o imenovanju komisije za zagovor, poročilo mentorja o
magistrski nalogi in vsakemu izvod magistrske naloge, vezane s spiralo.
13. člen
Predsednik komisije v 7-ih dneh od izdaje sklepa o imenovanju komisije za zagovor odda v
referat poročilo o ustreznosti/neustreznosti magistrske naloge za zagovor (obrazec B2–7).
Če komisija v magistrski nalogi ugotovi pomanjkljivosti, določi popravke, ki jih študent v
sodelovanju z mentorjem dopolni v roku, ki ga določi komisija (od enega do treh mesecev).
Po ponovni oddaji predsednik komisije ponovno pregleda magistrsko nalogo in odda
dopolnjeno poročilo o ustreznosti.
Če je magistrska naloga tudi v drugo neustrezna, mora študent prijaviti novo temo magistrske
naloge.
Če je poročilo pozitivno, referat v sodelovanju s člani komisije določi datum zagovora.
Referat obvesti študenta o datumu zagovora najmanj sedem dni pred zagovorom.
Zagovori magistrskih nalog potekajo praviloma od začetka jesenskega izpitnega obdobja do
zaključka tretjega izpitnega obdobja naslednjega leta na MFDPŠ.
5. Zagovor magistrske naloge
14. člen
Zagovor je javen. Datum zagovora je objavljen vsaj sedem dni pred zagovorom v
visokošolskem informacijskem sistemu Novis in/ali oglasni deski MFDPŠ. Študent se mora
na zagovor prijaviti preko Novisa najpozneje pet dni pred razpisanim zagovorom magistrske
naloge.
Pred zagovorom predsednik komisije na podlagi dokumentacije na zaprti seji ugotovi, ali so
izpolnjeni vsi pogoji za zagovor in odloči o začetku zagovora.
Dokumentacija za zagovor vsebuje:
- obrazec Oddaja magistrske naloge (obrazec B23),
- sklep o imenovanju komisije za zagovor magistrske naloge in
- poročilo o ustreznosti magistrske naloge (obrazec B27).
Vsi člani komisije pred zagovorom magistrske naloge pripravijo pisna vprašanja, ki so del
dokumentacije o zagovoru magistrske naloge.
15. člen
Zagovor magistrske naloge poteka tako, da predsednik komisije predstavi študenta ter v
nadaljevanju pojasni postopek zagovora.
Zagovor magistrske naloge poteka individualno.
7
Študent predstavi svojo magistrsko nalogo, zlasti razloge za izbiro teme, najvažnejše
ugotovitve iz svoje raziskave in uporabnost rezultatov dela.
Za predstavitev s prosojnicami ima študent na voljo 15 minut. Udeležencem zagovora lahko
razdeli izročke z najpomembnejšimi ugotovitvami.
Študent nato odgovarja na zastavljena in morebitna dopolnilna vprašanja članov komisije ter
navzočih na zagovoru. Če to želi, se študentu omogoči priprava na odgovore (deset minut).
Zagovor traja največ 45 minut.
Po zagovoru komisija na zaprti seji določi oceno magistrske naloge.
Končno oceno predsednik komisije na kratko obrazloži, razglasi pridobljen strokovni naslov
in s priložnostnim nagovorom konča zagovor.
16. člen
Predsednik komisije vodi zapisnik o uspešnosti/neuspešnosti opravljanja magistrske naloge.
Komisija oceni magistrsko nalogo z eno od ocen: odlično (10), prav dobro (9), prav dobro ( Cool

,
dobro (7), zadostno (6) ali nezadostno (5).
Pozitivne ocene od 10 do vključno s 6 označujejo uspešno opravljeno magistrsko nalogo.
Negativna ocena 5 in manj označuje neuspešno opravljeno magistrsko nalogo.
Pri ocenjevanju magistrske naloge se upošteva:
- ustvarjalni prispevek študenta,
- kakovost naloge glede na merila iz drugega odstavka 2. člena tega pravilnika,
- kakovost predstavitve naloge in
- kakovost odgovorov na zastavljena vprašanja.
Predsednik komisije je odgovoren za uskladitev ocene zagovora magistrske naloge.
17. člen
Če se pri zagovoru v magistrski nalogi ugotovijo pomanjkljivosti, lahko predsednik komisije
določi popravke in dopolnitve, ki jih zapiše v zapisnik zagovora ter določi rok za odpravo
pomanjkljivosti.
Dopolnjeno oziroma popravljeno magistrsko nalogo odda študent v referat v roku, ki mu ga
določi komisija (od enega do treh mesecev).
Predsednik komisije v dogovoru s člani komisije v 7-ih dneh po prejetju dopolnjene oziroma
popravljene magistrske naloge pregleda dopolnitve in pomanjkljivosti ter dopolni zapisnik
zagovora in določi oceno magistrske naloge. Podpisan zapisnik odda v referat.
8
18. člen
Če študent dopolnjene oziroma popravljene magistrske naloge ne odda v predpisanem roku ali
če predsednik komisije oceni, da so dopolnitve neustrezne oziroma pomanjkljivosti niso bile
odpravljene, se magistrsko nalogo oceni z negativno oceno. Predsednik komisije dopolni
zapisnik zagovora in podpisanega odda v referat. Referat obvesti študenta o oceni magistrske
naloge.
Če je ocena magistrske naloge negativna, lahko študent še enkrat ponovi postopek oddaje
magistrske naloge z istim naslovom in mentorjem.
Študent sme v času študija največ dvakrat pristopiti k zagovoru iste magistrske naloge.
Če je ocena magistrske naloge tudi po vnovičnem zagovoru negativna, se postopek prijave
magistrske naloge ponovi z novo temo in novim mentorjem.
19. člen
Če se študent ne strinja z oceno magistrske naloge, lahko poda pisni ugovor najpozneje v 8-ih
dneh po opravljenem zagovoru magistrske naloge ali po datumu naknadno določene ocene.
Pisni ugovor z obrazložitvijo odda v referat (naslovljen na dekana fakultete).
Pri reševanju ugovora se smiselno upošteva Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja na
MFDPŠ.
20. člen
V 15-ih dneh po uspešno opravljenem zagovoru magistrske naloge odda študent v referat en
trdo vezan izvod magistrske naloge in en izvod v e-obliki na CD-ju (zaradi priprave
dokumenta v formatu PDF).
MFDPŠ izda študentu začasno potrdilo o uspešno zaključenem podiplomskem študiju 7 dni
po oddaji trdo vezanega izvoda magistrske naloge in izvoda v e-obliki v referat. Potrdilo
podpiše dekan.
21. člen
Referat vodi o vsaki magistrski nalogi mapo, ki vsebuje obrazce od B21 do B27 (tiste, ki
jih je študent uporabil), sklep o imenovanju komisije za zagovor magistrske naloge, zapisnik o
zagovoru magistrske naloge in pisna vprašanja komisije magistrske naloge.
Izvod magistrske naloge v trdo vezani obliki referat opremi z žigom in predloži knjižnici
MFDPŠ.
22. člen
Diplomo o zaključku podiplomskega študija izda fakulteta vsem, ki so diplomirali do konca
študijskega leta, na slavnostni podelitvi, ki poteka praviloma enkrat letno. Datum slavnostne
podelitve določi senat MFDPŠ kot sestavni del študijskega koledarja.
9
6. Prehodne in končne določbe
23. člen
Za avtorstvo in soavtorstvo magistrske naloge ter pravice in dolžnosti, ki iz tega izhajajo, se
smiselno uporabljajo določila Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah (Uradni list RS, št.
21/1995, 9/2001, 30/2001, 58/2001, 85/2001 s sprememb. in dopoln.).
Obrazci in priloge, ki se uporabijo v postopku priprave magistrske naloge, so dostopni v
visokošolskem informacijskem sistemu Novis.
24. člen
Pravilnik začne veljati s 1. 10. 2011 in se objavi v visokošolskem informacijskem sistemu
Novis. Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o diplomiranju na drugi
stopnji, številka: 8/2011-Pdipl.-II.st. z dne, 31. 8. 2011. Z dnem uveljavitve pravilnika se
postopki, ki tečejo na dan začetka uporabe tega pravilnika oziroma so začeli pred uveljavitvijo
tega postopka, končajo po določbah Pravilnika o diplomiranju na drugi stopnji, številka
10/2010-Pdipl.-II.st.z dne, 7. 7. 2010.
Datum: 31. 8. 2011
Številka: 20/2011-Pdipl.-II.stopnja.
Doc. dr. Srečko Natek
Dekan MFDPŠ
Obrazci (v visokošolskem informacijskem sistemu NOVIS):
Obrazec B21: Prijava teme magistrske naloge.
Obrazec B22: Dispozicija magistrske naloge.
Obrazec B23: Oddaja magistrske naloge.
Obrazec B23-TP: Potrdilo o presoji tehnične ustreznosti magistrske naloge.
Obrazec B23-SM: Soglasje mentorja magistrske naloge
Obrazec B24: Poročilo mentorja o magistrski nalogi.
Obrazec B25: Sprememba mentorja magistrske naloge.
Obrazec B26: Odstop od odobrene teme magistrske naloge.
Obrazec B27: Poročilo o ustreznosti magistrske naloge.
Osnovni napotki za rabo znanstvenega aparata na MFDPŠ.
Osnovni napotki za oblikovanje strokovnih del na MFDPŠ.

mojstudij

Priloga Pravilnika o diplomiranju na prvi stopnji, Pravilnika o diplomiranju na drugi stopnji in
Pravilnika o zagovoru projektne naloge – različica 1.03 1
OSNOVNI NAPOTKI ZA RABO ZNANSTVENEGA APARATA NA MFDPŠ
Osnovni napotki za rabo znanstvenega aparata podajajo temeljne smernice za prevzemanje in
dokumentiranje virov (APA slog1) pri pisanju strokovnih in znanstvenih besedil na
Mednarodni fakulteti za družbene in poslovne študije (v nadaljevanju MFDPŠ).
1 PREVZEMANJE
Podatke, tekste, znanje in misli lahko iz drugih del prevzemamo dobesedno ali ne-dobesedno.
V primeru dobesednega prevzemanja prepišemo (citiramo) del besedila, v primeru nedobesednega
prevzemanja izrazimo misli drugih avtorjev s svojimi besedami (parafraziramo)
ali pa jih zgoščeno povzamemo (Kobeja, 2001, str. 13).
1.1 Citiranje
Dobesedno prevzemamo (citiramo) pomembne definicije, dovršeno izražene tuje misli ali
ugotovitve, katerih sporočilna vloga (npr. informacijska, motivacijska, estetska) bi se z našimi
posegi (npr. z razširjanjem, krčenjem) zmanjšala. Ne citiramo podatkov, ki predstavljajo
osnovno oziroma splošno védenje (Kobeja, 2002, str. 86). Citate čim bolj smiselno vključimo
v besedilo, tako da ne obremenjujemo lastnega besedila (Cenčič, 2009, str. 144).
Citati morajo biti razpoznavno ločeni od ostalega besedila:
• Krajše citate (manj kot 40 besed) označimo z narekovaji med našim tekstom.
• Citate, daljše od petih vrstic (oziroma nad 40 besed), umaknemo v samostojen odstavek in
jih ne opremimo z narekovaji. Odstavek naj bo zamaknjen tako na levem, kot tudi na
desnem robu, oboje za 5 mest.
Krajše citate zaznamujemo z narekovaji:
Tavčar (2009, str. 54) ugotavlja, da »uspešnost organizacije najprej presojamo po finančnih
sredstvih: produktivnost […]; ekonomičnost […]; rentabilnost […].«
1.2 Parafraziranje in povzemanje
Pri ne-dobesednem prevzemanju s pomočjo lastnega izražanja izražamo tuje misli. Ločimo
parafraziranje, pri katerem drugače in na novo predstavimo ali razložimo znano temo ter
povzemanje, pri katerem na kratko navedemo in podamo bistvene misli tujega sporočila.
Pomembno je poudariti, da parafraziramo in povzemamo samo iz primarnega (izvirnega) dela,
če pa izvirno delo ni dostopno, lahko izjemoma tudi iz sekundarnega, kar seveda ustrezno
dokumentiramo.
Kotler (v Mohr, Webb in Harris, 2001, str. 47) opredeljuje družbeno odgovornost kot
sistematično delovanje institucije v smeri vzdrževanja in izboljševanja porabnikove ter
splošne družbene dobrobiti.
1 Podrobneje v: APA - American Psychological Association. (2010). Publication Manual of the
American Psychological Association (6. izdaja). Washington, DC: American Psychological
Association.
Priloga Pravilnika o diplomiranju na prvi stopnji, Pravilnika o diplomiranju na drugi stopnji in
Pravilnika o zagovoru projektne naloge – različica 1.03 2
2 DOKUMENTIRANJE
Vso literaturo, ki jo navedemo v besedilu, dokumentiramo v seznamu literature in virov (z
bibliografskimi opisi) in obratno, vso literaturo, ki jo navajamo v seznamu literature in virov,
navedemo v besedilu (z bibliografskimi sklici). Pri tem ne navajamo virov, ki smo jih morda
študirali, a jih nismo uporabili v besedilu. Med bibliografskimi sklici in bibliografski opisi
mora obstajati popolno ujemanje.
2.1 Bibliografski sklici
Ob dobesednem ali ne-dobesednem prevzetem delu besedila se na misli avtorja sklicujemo z
oznako v oklepaju, kar imenujemo bibliografski sklic.
Njegove osnovne sestavine so navedba:
• nosilca odgovornosti (običajno avtorjev priimek),
• letnica izida dela in
• podatek o mestu prevzetega besedila (običajno stran ali obseg strani, lahko tudi številke
slik, opomb ipd.)
Strani navajamo v vseh primerih dobesednega prevzemanja ter v večini primerov
parafraziranja oz. povzemanja, in sicer tako, da za letnico postavimo vejico, nato napišemo
okrajšavo za stran (str.) ter dodamo številko strani, več številk strani, ločenih z vejicami, ali
obseg strani z dvema številkama s stičnim pomišljajem.
Mesto prevzetega besedila lahko označimo tudi z drugimi elementi (številko ali črko
poglavja, člena, priloge, slike, preglednice). To naredimo tako, da za letnico postavimo
vejico, nato pa napišemo (običajno okrajšavo) določene prvine dela (poglavje »pogl.«, člen
»čl.«, priloga »pril.«, slika »sl.«, preglednica »preg.«) in ustrezno številko (črko).
Primeri:
(Dubrovski, 2007, str. 351−354)
(Zakon o delovnih razmerjih, Ur.l. RS, št. 42/2002, čl. Cool

(Natek, 2009, sl. 4)
2.2 Bibliografski opisi in seznam literature
Bibliografski sklic vsebuje le zgoščeno najnujnejšo informacijo, ki bralca napoti na določen
bibliografski opis v seznamu literature. Ta vsebuje vse podatke o uporabljenem delu, ki so
potrebni, da ga bralec lahko enoznačno identificira in poišče.
Pravila zapisa bibliografskih opisov v seznamu literature in virov:
• Uredimo jih po abecednem redu priimka prvega avtorja (lahko tudi korporacije kot
nosilca odgovornosti, organizacije ali naslova vira, če avtor ni znan).
• V primeru več avtorjev, prvih šest priimkov in začetnic imena ločimo z vejicami, vse
dodatne avtorje dodamo z »idr.«
• Bibliografske opise istih prvih avtorjev uredimo po letnici izdaje (začnemo z
najstarejšim). Če je letnica izdaje ista, opise uredimo abecedno po naslovu, letnicam pa
pripišemo male črke »a«, »b«, »c« itd. in to upoštevamo tudi v bibliografskih sklicih.
• Bibliografske opise z istim prvim avtorjem uredimo v smeri od samostojnih k skupnim
delom ter abecedno po priimkih soavtorjev.
• Akademskih nazivov avtorjev (dr., prof. itd.) ne pišemo.
• Leto izdaje navedemo v oklepaju po navedbi avtorja ali naslova, če avtor ni znan. Če
letnica oziroma datum izida ni znan, zapišemo na tem mestu v oklepaju okrajšavo »(b.
l.).«, kar pomeni brez letnice, pri virih, ki so še v tisku, pa navedemo namesto letnice v
oklepaju sporočilo »(v tisku)«.
Priloga Pravilnika o diplomiranju na prvi stopnji, Pravilnika o diplomiranju na drugi stopnji in
Pravilnika o zagovoru projektne naloge – različica 1.03 3
• Naslove monografij (npr. knjig, zbornikov, idr.) ter imena in letnike (»volumen«) revij
pišemo v poševnem tisku.
• Tuje vire navajamo v izvirnem jeziku.
Dermol, V. (2009). Partnership between Higher Education Institutions and Industry. V V.
Rajkovič, M. Ferjan, T. Kern, in B. Paape (ur.), Nove tehnologije, novi izzivi (str. 130−131).
Kranj: Moderna organizacija.
Košir, S., in Bezenšek, V. A. (2009). Higher education institutions and their innovative
approach to communication. Economy & business, 3(1), str. 414−421.
MFDPŠ - Mednarodna fakulteta za družbene in poslovne študije. (b. l.). Pridobljeno s
http://www.mfdps.si/si
Tavčar, M. I. (2009). Management in teorija organizacij: skripta. Celje: Mednarodna
fakulteta za družbene in poslovne študije.
3 UPORABA SPROTNIH OPOMB
Sprotne opombe dodatno ilustrirajo vsebino besedila, zato jih uporabljamo, kadar ne želimo z
dodatno razlago obremeniti osnovnega besedila. Uporabljamo jih za razlago tujk, prevod
citatov v izvirnem jeziku, primerjave znanstvenih spoznanj različnih avtorjev, napotitve
bralca na druge dele istega besedila ali pa za zahvale za uporabo določenih dokumentov
(Kobeja, 2001, str. 186–187). Opombe uporabljamo po temeljitem premisleku o njihovi
nujnosti. Če so pogoste in obsežne, ovirajo bralce pri branju in razumevanju bistva sporočila.
Obstoj opomb je upravičen, če se z njimi glavno besedilo obogati, in če zlasti zahtevnejši
bralci z njihovo razlago pridobijo informacije, ki jih pričakujejo. V naslovih ni opomb.
Pod črto na isti strani urejevalnik besedil samodejno pripravi prostor za besedilo, ki ga bomo
vpisali. Številčenje opomb poteka neprekinjeno od prve do zadnje opombe v besedilu.
Zapišemo jih z velikostjo 10 pt, na dnu strani, z enojnim razmikom med vrsticami in
obojestransko poravnavo.

mojstudij

1/15
NAVODILA ZA IZDELAVO ZAKLJUČNIH NALOG
Po sklepu Senata Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani z dne 10. decembra 2007 veljajo Navodila za
izdelavo zaključnih nalog za vse pisne izdelke študentov Ekonomske fakultete na vseh stopnjah in
programih študija (od prve seminarske naloge na dodiplomskem študiju pa do doktorske disertacije).
Navodila stopijo v veljavo z 10. marcem 2008. Prehodno obdobje, v katerem je še dovoljena uporaba
starih tehničnih navodil za posamezno stopnjo študija, se izteče 1. junija 2008.
1. Tipologija zaključnih nalog
Med zaključne naloge uvrščamo zaključno strokovno nalogo VPŠ, diplomsko delo na dodiplomskih
študijskih programih Ekonomija in UPEŠ, specialistično delo, magistrsko delo ter doktorsko disertacijo.
Zaključna strokovna naloga je samostojna pisna obravnava konkretnega problema iz poslovne prakse s
podanim predlogom za njegovo rešitev. Z izdelavo zaključne strokovne naloge torej kandidat dokaže, da
je na osnovi znanja, pridobljenega na študijskem programu Visoke poslovne šole, na strokovni praksi ter s
poglobljenim samostojnim študijem problematike, obravnavane v zaključni strokovni nalogi, sposoben
tehtno obravnavati praktični strokovni problem.
Diplomsko delo je rezultat samostojnega dela kandidata, v katerem le-ta strokovno (vsebinsko in/ali
analitično-metodološko) obravnava določen ekonomski, poslovno-organizacijski ali informacijskoupravljalski
problem. Z izdelavo diplomskega dela in njegovim zagovorom kandidat dokaže, da je na
osnovi znanja, pridobljenega na univerzitetnem študijskem programu, ter s poglobljenim samostojnim
študijem problematike, obravnavane v diplomskem delu, sposoben pisno in ustno obravnavati zastavljeni
problem.
Specialistično delo je rezultat samostojnega strokovnega in/ali raziskovalnega dela kandidata, ki je
praviloma usmerjeno v kritično analizo vzrokov, posledic in možnih rešitev izbranega problema iz
poslovne prakse.
Magistrsko delo je rezultat samostojnega raziskovalnega dela kandidata, s katerim kandidat dokaže, da
obvlada tako raziskovalno področje kot tudi metode znanstveno-raziskovalnega dela. Zasnova dela mora
omogočiti doseganje visoke ravni strokovno-analitične obdelave izbranega strokovnega problema oziroma
jasen razvoj izvirnega znanstveno-raziskovalnega prispevka kandidata ob uporabi metod teoretičnega,
empiričnega ali kombiniranega teoretično-empiričnega raziskovanja.
Doktorska disertacija je pisno delo, ki pomeni samostojen in izviren prispevek na znanstvenem
področju, s katerega je tema disertacije. Doktorska disertacija je dokaz, da je kandidat sposoben aktivno
delovati kot samostojen raziskovalec na znanstvenem področju, za katerega pridobi doktorat znanosti.
Način prijave teme, administrativne korake v procesu izdelave ter zahteve, ki morajo biti izpolnjene ob
oddaji posamezne vrste zaključne naloge v oceno, urejajo posebni pravilniki, ki jih najdete na spletni strani
»Zaključne naloge« v okviru Študent-neta.
2. Oblikovanje besedila zaključne naloge
Velikost papirja in robovi besedila
Besedilo zaključne naloge natisnemo na bel papir velikosti A4 (210 x 297 mm). Zaradi upoštevanja potreb
vezave opredelimo robove takole:
− notranji rob znaša od 2,5 do 3 cm;
− zunanji rob znaša od 2 do 2,5 cm;
− zgornji rob (nad besedilom) znaša od 2 do 2,5 cm;
2/15
− spodnji rob (do oznake strani) znaša 2 cm.
Posamezne ravni naslovov v okviru besedila je smiselno poravnati levo (Alignment: Left), samo besedilo pa
enakomerno porazdeliti (Alignment: Justified; v slovenski različici urejevalnika Word to poravnavo dosežemo
z ukazom »porazdeli vsebino«).
Velikost črk osnovnega besedila
Osnovno besedilo (v urejevalniku besedila opredeljeno bodisi kot Normal bodisi kot Body Text) pišemo s
črkami črne barve in velikosti 12 pik.
Pri pisanju naslovov tabel in slik ter besedila v tabelah in slikah uporabljamo isti tip pisave, vendar
priporočamo uporabo manjše velikosti črk (10 pik za naslove, 8 pik za navedbe virov), saj na ta način
navedene elemente vizuelno ločimo od glavnega besedila. Za pisanje naslovov tabel in slik ter navedb
virov pod tabelami in slikami priporočamo uporabo poševnega tiska ter sredinske poravnave (Alignment:
Centered).
Razmiki med vrsticami
Med vrsticami priporočamo takšen razmik, da je na stran mogoče zajeti okoli 30 do 35 vrstic besedila. Ob
upoštevanju predpisanih robov besedila lahko uporabimo razmik 1,2. Če je zaključna naloga obsežna (npr.
doktorska disertacija z več kot 120 stranmi), so lahko razmiki med vrsticami tudi enojni (angl. single line
spacing).
Prve vrstice novih odstavkov niso zamaknjene, pač pa posamezne odstavke ločuje po ena prazna vrstica.
Izbira tipa pisave
Pri računalniškem oblikovanju teksta ne uporabljamo grafično stiliziranih pisav. Za zaključne naloge je
najprimernejša uporaba pisave tipa Times New Roman.
Uporaba krepkega in poševnega tiska v besedilu
Uporaba krepkega tiska je smiselna:
− kadar v besedilu prvič omenimo in opredelimo določen z vidika zaključne naloge zelo pomemben
pojem;
Ilustrativni primer
Poklic je opredeljen kot delo, ki ga oseba opravlja zato, da si pridobi sredstva za preživljanje (Statistični
letopis 2001, str. 83).
− kadar želimo poudariti kakšno posebej pomembno misel ali podrobnost;
Ilustrativni primer
Formalno je UMAR vladna služba, katere direktor je neposredno odgovoren predsedniku vlade. S
sklepom vlade o organizaciji in delovnem področju urada nam je zagotovljena strokovna neodvisnost pri
izbiri metodologije analiz in napovedovanja ter pri interpretaciji rezultatov (Urad za makroekonomske
analize in razvoj, 2004).
3/15
− kadar želimo pri naštevanju in opisovanju vizuelno ločiti posamezne pomembne elemente besedila.
Ilustrativni primer
Podatka v števcu in imenovalcu indeksa se lahko razlikujeta glede na časovno, krajevno ali stvarno
opredelitev (Ograjenšek, 2007, str. 12):
− časovna opredelitev: podatek iz l. 2001 primerjamo s podatkom iz l. 1991. Tovrstne primerjave so v
praksi najpogostejše.
− krajevna opredelitev: podatek o ceni kvadratnega metra stanovanjske površine v Ljubljani
primerjamo s podatkom o ceni kvadratnega metra stanovanjske površine v MB, Celju, Novem mestu,
Novi Gorici itd.
− stvarna opredelitev: primerjamo povprečno mesečno plačo za gospodarstvo in negospodarstvo.
Če v besedilu uporabljamo besede iz tujih jezikov (kamor štejemo tudi latinščino, čeprav gre za mrtev
jezik), jih označimo s poševnim tiskom ali kurzivo (angl. italics).
Ilustrativni primer
Čeprav so programi zvestobe (angl. loyalty programmes ali loyalty schemes) tradicionalno zasnovani kot sredstvo
preprečevanja prebega kupcev h konkurenčnim podjetjem, postaja s hitrim razvojem informacijske in
telekomunikacijske tehnologije njihova glavna privlačnost vloga, ki jo igrajo v procesih zbiranja podatkov
kupcev in odkrivanja vzorcev njihovega nakupnega obnašanja (Ograjenšek, 2002, str. 1).
Splošne (nevsebinske) strani zaključne naloge
Med splošne (nevsebinske) strani zaključne naloge, ki sledijo naslovnici, uvrščamo:
− izjavo o avtorstvu zaključne naloge z imenom svetovalca in morebitnega sosvetovalca ter navedbo
morebitnih zadržkov glede javne dostopnosti diplomskega dela (vsi navedeni elementi se nahajajo na
hrbtnem delu notranje naslovne strani zaključne naloge);
− ločena kazala vsebine, tabel, slik in prilog.
Ostalih vrst splošnih strani zaključne naloge (npr. seznama popravkov, posvetil, izrekov, zahval, podatkov
o morebitnem štipenditorju, podatkov o sestavi Komisije za zagovor zaključne naloge, življenjepisa avtorja
itd.) pravilniki, ki se nanašajo na izdelavo posamezne vrste zaključnih nalog na Ekonomski fakulteti
Univerze v Ljubljani ne predvidevajo, zato jih ne vključujemo.
Številčenje strani
Strani v zaključni nalogi številčimo v spodnjem delu lista na sredini.
Številčenje začetnih splošnih strani pričnemo s kazali. Prva stran kazala vsebine je oštevilčena z rimsko
številko i, zaporedno pa z rimskimi številkami oštevilčimo tudi morebitna kazala tabel, slik in prilog.
Zaporedno številčenje strani z arabskimi številkami pričnemo na prvi strani poglavja »Uvod« in
končamo na zadnji strani pregleda uporabljenih virov. Z arabskimi številkami oštevilčimo tudi priloge, pri
čemer pričnemo številčenje od začetka (tj. od številke 1 dalje).
Pozor: V izogib nepotrebnim polpraznim stranem naj besedilo od uvoda do vključno sklepa poteka
neprekinjeno; zahtevano je tudi obojestransko kopiranje besedila ter prilog.
4/15
Številčenje poglavij
Uvoda in sklepa zaključne naloge ne številčimo. Vsebinska poglavja in podpoglavja številčimo z arabskimi
številkami po decimalnem sistemu (pozor: na nobeni ravni naslova za zaporedno številko poglavja ni
končne pike!). Zaradi povečanja preglednosti uporabljamo za različne ravni naslovov različne velikosti črk
(načeloma sicer ne večjih od 14 pik) ter različne vrste tiska.
Ilustrativni primer
2 TIPOLOGIJA PROGRAMOV ZVESTOBE
2.1 Pregled obstoječih tipologij
2.1.1 Tipologija po Hopfu
2.1.1.1 Značilnosti tipologije po Hopfu
Ravni naštevanja
V prid poenotenju videza strani, ki sestavljajo zaključno nalogo, je smiselno, da se že pred pričetkom
pisanja odločimo, koliko hierarhičnih ravni alinej bomo uporabljali (načeloma zelo redko potrebujemo več
kot dve) in na kakšen način jih bomo označevali.
Ne glede na to, kakšno kombinacijo izberemo (npr. številčenje za prvo raven in pomišljaje za drugo raven
ali znak ● za prvo ter znak – za drugo raven), pri njej dosledno vztrajamo v celotnem besedilu.
Uporaba tabel in slik v besedilu
Tabele in slike (med slike uvrščamo fotografije, skice, grafične prikaze in podobno) umestimo v besedilo
tako, da ne porušimo njegovega logičnega toka. Navadno sledijo odstavku, v katerem se nanje sklicujemo,
s čimer je ustvarjena potrebna referenčna povezava.
Ilustrativni primer
Iz Tabele 5 je razvidno gibanje stopnje anketne brezposelnosti v Sloveniji za 2. četrtletje (tako skupne kot
izračunane ločeno za moške in ženske) v obdobju 2002 - 2006.
Tabela 5: Stopnja anketne brezposelnosti* za 2. četrtletje v obdobju 2002 – 2006 v Sloveniji
Leto Stopnja anketne
brezposelnosti v %
Stopnja anketne
brezposelnosti v %
(moški)
Stopnja anketne
brezposelnosti v %
(ženske)
2002 5,9 5,7 6,3
2003 6,6 6,1 7,1
2004 6,1 5,7 6,4
2005 5,8 5,5 6,1
2006 5,9 5,1 6,8
Legenda: * Anketna stopnja brezposelnosti je izračunana po metodologiji ILO (www.ilo.org).
Vir: Statistični letopis Republike Slovenije 2007, str. 236, tabela 12.13.
Če je le mogoče, natisnemo posamezno tabelo na eni strani. Kadar se zaradi velikosti tabele ni mogoče
izogniti njeni razdrobljenosti na dve ali več strani, na koncu vsake strani desno spodaj napišemo »se
5/15
nadaljuje«, na naslednjo stran levo zgoraj pa »nadaljevanje«. Na vsaki strani obvezno ponovno natisnemo
celotno glavo tabele, v kateri po potrebi posamezne stolpce oštevilčimo.
Vsebinski naslov sodi nad tabelo oziroma sliko, pri čemer tako tabele kot tudi slike ločeno zaporedno
oštevilčimo.
Ilustrativna primera
Tabela 1: Spolna in starostna struktura slovenskih imetnikov klasične Visa kartice v letu 2003
Slika 1: Grafični prikaz spolne strukture slovenskih imetnikov klasične Visa kartice v letu 2003
Urejevalnik besedila MS Word podpira avtomatično zaporedno številčenje tabel in slik ter avtomatično
spreminjanje zaporedja številčenja tabel in slik v besedilu z uporabo dveh preprostih ukazov: Insert/Caption
ter Insert/Cross-reference.
Pod tabelo oziroma sliko sodita legenda (po potrebi – glej ilustrativni primer na prejšnji strani, iz katerega
je razvidno, da uporabljamo levo poravnavo – Alignment: Left) ter navedba vira podatkov (s sredinsko
poravnavo – Alignment: Center). Pri navedbi vira podatkov ni dovolj, da zapišemo samo priimek avtorja,
letnico in stran, pač pa je potrebno navesti tudi naslov dela.
Ilustrativna primera
Vir: M. Bruhn, Qualitätsmanagement für Dienstleistungen, 2004, str. 177.
Vir: Statistični letopis Republike Slovenije 2001, str. 292, tabela 16.4.
Enačbe in obrazci
Enačbe in obrazce zapisujemo v poševnem tisku oziroma kurzivi izven besedila v samostojne vrstice.
Uporabimo sredinsko poravnavo (Alignment: Center) in posamezno enačbo oziroma obrazec zaporedno
oštevilčimo. V besedilu se na enačbe in obrazce sklicujemo s številko v oklepaju.
Ilustrativni primer
Indeks zaposlenih
Indeks industrijske proizvodnje
Indeks produktivnosti = (5)
Kot je razvidno iz enačbe (5), je mogoče indeks produktivnosti izračunati kot kvocient med indeksom
industrijske proizvodnje in indeksom zaposlenih.
Obseg zaključne naloge
V pravilnikih za posamezno vrsto zaključne naloge je predpisano dovoljeno število strani za posamezne
vrste zaključnih nalog (glej Tabelo 1 na naslednji strani).
6/15
Tabela 1: Dovoljeni obseg posamezne vrste zaključne naloge
Zaključna naloga Dovoljeno število strani
Zaključna naloga VPŠ 20-25
Diplomsko delo UPEŠ 20-25
Diplomsko delo študijskega programa Ekonomija 35-45
Zaključna naloga dodiplomskega študija, predložena na razpis
za Prešernovo nagrado študentom Univerze v Ljubljani
najmanj 45
Specialistično delo 50-70
Magistrsko delo bolonjskih študijskih programov 50-70
Znanstveno magistrsko delo 70-90
Doktorska disertacija 120 ali več
Dovoljeni obseg zaključne naloge je izjemoma mogoče tudi prekoračiti, vendar le ob pisni utemeljitvi
svetovalca.
Priprava prilog
Sestavni deli prilog so običajno:
− obsežnejši povzetek temeljnih spoznanj zaključne naloge v slovenskem jeziku (če je zaključna naloga
napisana v tujem jeziku);
− seznam pogosto uporabljenih kratic;
− terminološki slovar;
− obsežnejše tabele in slike;
− uporabljeni vprašalniki;
− izpisi računalniške obdelave podatkov;
− predmetna kazala;
− in podobno.
O smiselnosti, obsegu in obliki prilog se obvezno posvetujemo s svetovalcem, saj lahko sicer obseg
zaključne naloge naraste čez vsako razumno mejo.
3. Priprava seznama literature in virov
Enotni seznam literature in virov je sestavni del vsake zaključne naloge. Od vsega začetka ga je smiselno
pripravljati vzporedno s pripravo besedila ter v skladu s pričujočimi navodili, ki temeljijo na APA sistemu
navajanja bibliografskih referenc.
Na seznam literature in virov uvrstimo vsa dela v slovenskem ali tujih jezikih, dostopna v tiskani ali spletni
obliki, ki jih v besedilu zaključne naloge bodisi dobesedno navajamo bodisi smiselno povzemamo s
svojimi besedami.
Del, ki smo jih sicer prebrali, vendar jih v besedilu zaključne naloge ne navajamo dobesedno oziroma ne
povzemamo smiselno s svojimi besedami, ne uvrščamo na seznam literature in virov.
Seznam literature in virov neposredno sledi sklepu zaključne naloge.
Več del istega avtorja uredimo kronološko od najstarejšega do najnovejšega.
7/15
Če se isti avtor na seznamu enkrat pojavlja s samostojnim delom, drugič pa kot soavtor dela, najprej
navedemo njegovo samostojno delo, nato pa delo, ki ga je pripravil v soavtorstvu.
Če sta dve deli istega avtorja izdani v istem letu, pripišemo pri letnici izdaje prvega dela a (na primer:
1998a), pri letnici izdaje drugega dela pa b (na primer: 1998b).
Členov na začetku naslova dela, kakršna sta na primer »a« ali »the«, pri urejanju po abecednem vrstnem
redu ne upoštevamo. Pri naslovih del v tujih jezikih dosledno pazimo na pravilno uporabo velike
začetnice.
Naslove monografskih publikacij oziroma naslove časopisov, revij ali zbornikov, v katerih so izšli v
besedilu zaključne naloge navajani članki, dosledno pišemo v kurzivi (tj. v poševnem tisku).
Pri monografskih publikacijah (knjige, razprave, elaborati, brošure, učbeniki, skripta in podobno) je
načeloma potrebno navesti naslednje bibliografske reference:
− priimek in prvo črko imena avtorja/avtorjev ali urednika/urednikov (če teh podatkov nimamo, po
abecednem vrstnem redu razvrstimo stvarni naslov dela);
− letnico izida (če v delu ni navedena, označimo to z okrajšavo b.l.);
− stvarni naslov dela (pišemo ga v kurzivi, tj. v poševnem tisku);
− izdajo (če je navedena);
− kraj izdaje (če jih je več, samo prvega); če kraj ni naveden, označimo to z okrajšavo b.k.;
− založba (če jih je več, samo prvo).
Pri člankih v časopisih, revijah in pri razpravah v zbornikih pa je potrebno navesti:
− priimek in ime avtorja/avtorjev;
− letnico izida;
− stvarni naslov članka;
− naslov časopisa, revije ali zbornika, kjer je prispevek objavljen (pišemo ga v kurzivi, tj. v poševnem
tisku);
− pri zbornikih tudi kraj izida ter založbo;
− letnik, volumen (če je na publikaciji označen);
− številko (pri časopisih in revijah), pri časopisih (npr. Delo ali Večer) tudi datum;
− strani.
V nadaljevanju podajamo nabor izbranih osnovnih rešitev v APA sistemu navajanja bibliografskih
referenc, ki ga bomo glede na potrebe študentov tekoče dopolnjevali.
Monografija z enim avtorjem
Kotler, P. (1994). Marketing management. (8th ed.) Englewood Cliffs: Prentice Hall.
Monografija z dvema avtorjema
Ograjenšek, I. & Bavdaž, M. (2002). Primeri rešenih nalog iz ekonomske in poslovne statistike. Ljubljana:
Ekonomska fakulteta.
8/15
Monografija s tremi ali več avtorji
Lipičnik, B., Pučko, D. & Rozman, R. (1992). Ekonomika in organizacija podjetja. Ljubljana: Ekonomska
fakulteta.
Navajanje več del istega avtorja iz istega leta
Gregson, P.D. (2004a). Financial Management. London: Consult.
Gregson, P.D. (2004b). Advanced Financial Management. London: Consult.
Zakonodaja ter publikacije vlade in vladnih služb
Zakon o gospodarskih družbah. (2006). Uradni list RS. (Št. 42/2006, 19. april 2006).
Statistični letopis Republike Slovenije 2007. (2007). Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije.
Prebivalstvo, Slovenija, 30. junij 2007. (2008). Statistične informacije. (Št. 1, 9. januar 2008). Ljubljana:
Statistični urad Republike Slovenije.
Poglavje v monografiji brez urednika
Capra, F. (1983). The systems view of life. V The turning point: science, society and the rising culture (str. 376-399).
London: Fontana Press.
Poglavje v monografiji z urednikom
Ograjenšek, I. (2008). Service quality. V S. Coleman, T. Greenfield, D. Stewardson & D.C. Mongomery
(ur.), Statistical practice in business and industry (str. 117-136). Chichester: Wiley.
Znanstven ali strokovni članek
Prašnikar, J., Cirman, A. & Domadenik, P. (2001). Investment activities of Slovenian companies in the
countries of former Yugoslavia. Economic and business review, 3 (2), 137-154.
Opomba: številka 3 se nanaša na volumen, številka 2 v oklepaju pa na številko revije.
9/15
Časopisni članek
Šoštarič, M. (2008, 22. januar). Slovenija prvič o kmetijstvu EU, doma pa težave s plačili. Delo, str. 1 in 3.
Članek v konferenčnem zborniku
Mramor, D. (1991). Vpliv uvedbe borze vrednostnih papirjev na strukturo naložb podjetij. Zbornik XXII.
Simpozija o sodobnih metodah v računovodstvu in poslovnih financah (str. 163-169). Portorož: Društvo ekonomistov
Slovenije.
Članek v spletni publikaciji
Ograjenšek, I. (2006, 10. oktober). Programi zvestobe in varstvo osebnih podatkov porabnikov. E-revir.
Najdeno 31. januarja 2008 na spletnem naslovu http://www.erevir.si/Moduli/Clanki/Clanek.aspx?
ModulID=1&KategorijaID=11&ClanekID=304
Spletni dokument z znanim avtorjem
Bush, G. (1989, 12. april). Principles of ethical conduct for government officers and employees. Executive
Order No. 12674. Pt. 1. Najdeno 18. novembra 1997 na spletnem naslovu
http://www.usoge.gov/exorders/eo12674.html
Spletni dokument brez znanega avtorja
Prodajna mesta [podjetja Mercator d.d.]. Najdeno 15. januarja 2008 na spletnem naslovu
http://www.mercator.si/prodajna_mesta
Televizijska ali radijska oddaja
Šterbucl, S. (urednik). (2008, 31. januar). Dnevnik [televizijska oddaja]. Ljubljana: RTV Slovenija.
Opomba: APA sistem sicer zahteva navedbo priimka in prve začetnice imena producenta ali izvršnega
producenta. Ker so v Sloveniji dostopni samo podatki o uredniku ali odgovornem uredniku, smo to vodilo
ustrezno prilagodili.
10/15
4. Jezik in slog pisanja
Temeljne zahteve in vodila
Zaključno nalogo običajno pišemo v 1. osebi ednine, lahko tudi v 1. osebi množine. Odločimo se bodisi za
en bodisi za drug način pisanja in ga dosledno uporabljamo v celotnem besedilu.
Pri pisanju upoštevamo slovnična in stilistična pravila, ki veljajo za slovenski jezik. Kjer je to mogoče, se
izogibamo uporabi tujk. Strokovne izraze smo pogosto primorani prevajati sami, še posebej v primerih, ko
imamo opravka z novim strokovnim in/ali znanstvenim področjem, ki v domači literaturi še ni ustrezno
obdelano. Vendar pa so za mnoga strokovna področja na voljo bodisi terminološki slovarji bodisi prevodi
t.i. temeljnih referenčnih del (podrobnejše informacije in spletne povezave najdete na spletni strani
»Zaključne naloge« v okviru Študent-neta).
V literarnih delih si pisci prizadevajo vtisniti pečat z iskanjem osebnega, neposnemljivega sloga pisanja. V
strokovnih tekstih se skušamo temu izogibati. Enako velja tudi za pretirane čustvene izlive ter empirično
neutemeljene vrednostne sodbe v stilu rumenega tiska. Ohraniti kaže trezno glavo in kritično distanco do
obravnavane problematike (poistovetenje s predmetom preučevanja nas lahko hitro zavede v
pristranskost) ter se izogibati besednih zvez »kot je znano«, »vsi se strinjajo«, »vsakdo ve« in podobno, pa
tudi rabe pasiva: »se sklepa«, »se analizira«, »se dobi«.
Neupoštevanje slovničnih in stilističnih pravil slovenskega knjižnega jezika lahko pripelje do težav pri
komuniciranju s svetovalcem ali celo do zavrnitve zaključne naloge (na vseh stopnjah študija imajo
ocenjevalci pravico, da zaradi tehničnih in jezikovnih pomanjkljivosti zahtevajo razvez naloge). Zato se
velja pred oddajo naloge v oceno temeljito posvetovati z lektorjem.
Temeljna vodila pri pisanju zaključne naloge so jasnost, razumljivost in jedrnatost. Nejasnost besedila je
največkrat odsev neurejenih misli v piščevi glavi. Zapletanje v predolga opisovanja (t.i. verbalizme) je
neracionalno in jemlje čas tako piscu kot bralcu, dodatno pa pogosto povsem zakrije temeljno sporočilo
zaključne naloge.
Uporaba kratic
Pri pripravi besedil s področja ekonomije in poslovnih ved se rabi kratic skoraj ni mogoče izogniti, čeprav
je s slogovnega vidika to dvorezni meč:
− Prepogosto pojavljanje kratic prispeva k nerazumljivosti besedila oziroma njegovi razumljivosti samo
za posvečene.
Ilustrativni primer
SURS, UMAR, BS in SKEP so le nekatere med inštitucijami, ki v RS redno objavljajo ocene letne stopnje
inflacije, izračunane na osnovi ICŽP.
− Opustitev uporabe kratic prispeva k nepreglednosti in razvlečenosti posameznih stavkov oziroma
celih odstavkov besedila.
Ilustrativni primer
Ocene letne stopnje inflacije na osnovi indeksa cen življenjskih potrebščin pripravljajo poleg Statističnega
urada Republike Slovenije še nekatere druge državne inštitucije, npr. Urad za makroekonomske analize in
razvoj ter Banka Slovenije. Urad za makroekonomske analize in razvoj tovrstne ocene navadno objavi v
Pomladanskem poročilu ter Jesenskem poročilu. Obe publikaciji sta v strokovni javnosti zelo cenjeni.
Poleg njiju izdaja Urad za makroekonomske analize in razvoj še vrsto drugih del. Njihov sistematičen
pregled najdemo na spletnih straneh Urada za makroekonomske analize in razvoj.
11/15
Pretiravanje v eno ali drugo smer je torej škodljivo; poiskati je potrebno pametno ravnovesje. Včasih je
mogoče kratice nadomestiti s smiselnim krajšanjem uradnega termina ali naziva.
Ilustrativni primer
Urad za makroekonomske analize in razvoj (v nadaljevanju Urad) izdaja dve v strokovni javnosti zelo
cenjeni publikaciji: Pomladno poročilo ter Jesensko poročilo.
Seveda pa to ni mogoče, kadar v istem stavku navedemo dve instituciji, za kateri bi lahko uporabili krajše
poimenovanje »Urad«.
Ilustrativni primer
Ocene letne stopnje inflacije pripravljajo poleg Statističnega urada Republike Slovenije še nekatere druge
državne inštitucije, npr. Urad za makroekonomske analize in razvoj.
V tem primeru je vsekakor smiselna uporaba kratic; za mnoge (MNZ, SURS in podobno) je mogoče
domnevati, da jih iz dnevnega tiska pozna tudi širša javnost.
Pri razlagi pomena kratic imamo dve možnosti:
− V besedilu razložimo pomen posamezne kratice na mestu, kjer se prvič pojavi.
Ilustrativni primer
Med publikacijami, ki jih redno objavlja Statistični urad Republike Slovenije (v nadaljevanju SURS),
najdemo Statistični letopis, Mesečni statistični pregled ter Statistične informacije.
− Pomen posamezne kratice razložimo v nanjo vezani opombi, ko se prvič pojavi v besedilu (tej
možnosti se skušamo v praksi priprave zaključne naloge na Ekonomski fakulteti izogibati).
Ilustrativni primer
Med publikacijami, ki jih redno objavlja SURS1, najdemo Statistični letopis, Mesečni statistični pregled ter
Statistične informacije.
___
1 SURS je kratica za Statistični urad Republike Slovenije.
Če v besedilu uporabljamo veliko število kratic, je smiselna priprava seznama kratic z ustreznimi
pojasnili, ki je lahko samostojna priloga zaključne naloge.
5. Citiranje in prepisovanje (plagiarizem)
Ločnica med citiranjem in plagiarizmom je v zaključnih nalogah pogosto zelo tanka, študentom na vseh
stopnjah študija pa včasih tudi zelo težko razumljiva. Namesto da bi kreativnost uporabili za izboljšanje
osebnega raziskovalnega prispevka, jo izkažejo pri iskanju (včasih celo kupovanju) že izdelanih, na matični
ali sorodnih institucijah že predloženih in ocenjenih seminarskih nalog ali celo zaključnih nalog višjih
stopenj študija. Za takšna dejanja opravičila ni. Enako velja tudi za dobesedno prepisovanje tujih del brez
navedbe vira: gre za povsem jasen primer plagiarizma, tj. kraje tuje intelektualne lastnine, za katero so po
določilih relevantnih pravilnikov za posamezno stopnjo študija določene ustrezne sankcije.
12/15
V zaključni nalogi je potrebno avtorsko besedilo (misel, spoznanje, idejo, podatke, ilustracije in podobno)
jasno in nedvoumno ločiti od tujega besedila, tujih spoznanj, podatkov, ilustracij itd. Pri tem imamo na
voljo dve možnosti:
1. Tuje besedilo, spoznanja, podatke, ilustracije itd. ob navedbi vira smiselno povzamemo s svojimi
besedami. Uporabimo lahko enega od naslednjih dveh načinov:
– Priimek avtorja dela omenimo v besedilu, v oklepaj pa vstavimo letnico in stran. Določilo velja
tudi v primeru, kadar je navedeno delo plod dveh avtorjev. Če navajamo delo treh, štirih ali petih
avtorjev, zapišemo ob prvi omembi dela v besedilu priimke vseh avtorjev, pri nadaljnjih
omembah pa samo priimek prvega, namesto naštevanja priimkov ostalih avtorjev pa uporabimo
latinsko okrajšavo et al. (et alii = in drugi). Če navajamo delo šestih ali več avtorjev, že pri prvi
omembi v besedilu zapišemo samo priimek prvega, namesto naštevanja priimkov ostalih avtorjev
pa uporabimo latinsko okrajšavo et al.
Ilustrativni primeri
Eco (2003, str. 46) je mnenja, da si v idealnem primeru tako nalogo kot tudi svetovalca izberemo proti
koncu drugega letnika študija, saj smo takrat že seznanjeni z vsebino posameznih strokovnih predmetov.
Ograjenšek in Bisgaard (1999, str. 2) menita, da je kakovost storitev za podjetja pomemben vir dolgoročne
konkurenčne prednosti.
Beauregard, Mikulak in Olson (1992, str. 9-13) podrobneje predstavljajo prispevke vodilnih avtorjev na
področju celovitega obvladovanja kakovosti. ... ... ... Navedeno trditev je torej mogoče utemeljiti z
razmišljanjem Beauregard et al. (1992, str. 35).
– Če imamo na seznamu literature več del istega avtorja (istih avtorjev) iz istega leta, jih
razporedimo po abecedi, za letnico pa dodamo tekočo črko. Naslednji ilustrativni primer se
nanaša na situacijo, ko imamo na seznamu literature tri dela Umberta Eca iz leta 2003, od katerih
je citirano delo po abecedi ravrščeno na drugo mesto.
Ilustrativni primer
Eco (2003b, str. 46) je mnenja, da si v idealnem primeru tako nalogo kot tudi svetovalca izberemo proti
koncu drugega letnika študija, saj smo takrat že seznanjeni z vsebino posameznih strokovnih predmetov.
– V primeru, da navajamo deli dveh avtorjev z enakim priimkom, zapišemo v besedilu tudi
začetnico/začetnici njunih imen.
Ilustrativni primer
J. Smith (2003) in F.W. Smith (2005) sta mnenja, da je proces pisanja zaključne naloge izjemno utrujajoč.
– Če avtorja v besedilu ne omenjamo, navedemo njegov priimek, letnico in stran v oklepaju na
koncu povzetega besedila. Določilo smiselno velja tudi za navajanje del dveh oziroma več kot
dveh avtorjev.
Ilustrativni primeri
V idealnem primeru tako nalogo kot tudi svetovalca izberemo proti koncu drugega letnika študija, saj smo
takrat že seznanjeni z vsebino posameznih strokovnih predmetov (Eco, 2003, str. 46).
13/15
Kakovost storitev je za podjetja pomemben vir dolgoročne konkurenčne prednosti (Ograjenšek &
Bisgaard, 1999, str. 2).
Cilji vsakega podjetja morajo biti razumevanje, nadzorovanje in zmanjševanje variabilnosti v proizvodih in
procesih (Beauregard et al., 1992, str. 35).
Opomba: Kadar navajamo priimka dveh soavtorjev v tekstu, ju povežemo z besedico »in«: Ograjenšek in
Bisgaard menita … Kadar pa njuna priimka navajamo v oklepaju, ju povežemo s simbolom »&«: kot v
zgornjem primeru. Določilo smiselno velja tudi za navajanje priimkov treh, štirih ali petih avtorjev, če so v
besedilu omenjeni samo enkrat (če so omenjeni večkrat, pri drugi in vseh nadaljnjih navedbah izpišemo –
kot že vemo – samo priimek prvega avtorja ter latinsko okrajšavo et al.).
2. Če tuje besedilo navedemo dobesedno, je potrebno uporabiti navednice, pri čemer mora biti besedilo
povsem identično originalu. Če je v originalu uporabljena poševna pisava, jo moramo uporabiti tudi
mi. Če pri prevzemanju besedila izpustimo nekaj besed ali stavkov, moramo to tudi označiti s tremi
pikami med oklepaji.
Ilustrativni primer
Eco (2003, str. 46) pravi takole: »Po mojem je idealno, če si nalogo (in mentorja) izberete proti koncu drugega
letnika študija. Tedaj ste že seznanjeni z različnimi predmeti in […] s stanjem pri tistih predmetih, iz katerih
še niste naredili izpitov.«
Kadar imamo opravka z naštevanjem, omenimo ime avtorja v spremnem besedilu, ne pa pri zadnji alineji.
Določilo smiselno velja tudi za navajanje del dveh oziroma več kot dveh avtorjev.
Ilustrativni primer napačnega navajanja
Potočnik razlikuje med:
– iskano kakovostjo proizvoda, tj. lastnostmi, ki jih kupec lahko ovrednoti pred nakupom;
– izkustveno kakovostjo proizvoda, tj. lastnostmi, ki jih kupec lahko ovrednoti šele po nakupu oziroma
med uporabo (2000, str. 161).
Ilustrativni primer pravilnega navajanja
Potočnik (2000, str. 161) razlikuje med:
– iskano kakovostjo proizvoda, tj. lastnostmi, ki jih kupec lahko ovrednoti pred nakupom;
– izkustveno kakovostjo proizvoda, tj. lastnostmi, ki jih kupec lahko ovrednoti šele po nakupu oziroma
med uporabo.
Odgovor na vprašanje, kako je z navajanjem bibliografskih referenc v opombah, je podan v naslednji
točki. Na tem mestu velja ponovno poudariti, da se na Ekonomski fakulteti pisanju t.i. dokumentarnih
opomb, ki vsebujejo bibliografske reference, izogibamo.
Pri navajanju elektronskih del znanih avtorjev tako veljajo enaka pravila kot pri navajanju pisnih del. Ker
so strani v elektronskih knjigah in člankih navadno oštevilčene, je v besedilu mogoče tudi sklicevanje na
točno določeno stran.
14/15
In če je avtor neznan? Problem problem neznanega oziroma t.i. korporacijskega avtorja se pogosteje
kot pri rabi tiskanih publikacij pojavi pri navajanju elektronskih virov. Gre za publikacije, ki niso avtorsko
delo (npr. Uradni list ali Statistični letopis) oziroma za spletne strani neke organizacije (npr. Urada za
makroekonomske analize in razvoj). Tudi v tem primeru so pravila navajanja povsem identična: v besedilu
navedemo celoten ali smiselno skrajšan naslov navajanega tiskanega ali elektronskega vira (pri čemer
skrajšanje naslova pojasnimo oziroma utemeljimo v opombi, vezani na prvo omembo dotičnega vira). Če
je to mogoče, navedemo tudi zaporedno številko strani.
Ilustrativni primeri
Poklic je opredeljen kot delo, ki ga oseba opravlja zato, da si pridobi sredstva za preživljanje (Statistični
letopis 2001, str. 83).
Formalno je UMAR vladna služba, katere direktor je neposredno odgovoren predsedniku vlade (Urad za
makroekonomske analize in razvoj, 2004).
Zakon o gospodarskih družbah (2006) določa temeljna statusna korporacijska pravila ustanovitve in
poslovanja gospodarskih družb, samostojnih podjetnikov posameznikov in samostojnih podjetnic
posameznic, povezanih oseb, gospodarskih interesnih združenj, podružnic tujih podjetij in njihovega
statusnega preoblikovanja.
Na spletni strani podjetja Mercator d.d. (http://www.mercator.si/) najdemo podatke o ponudbi izdelkov
v akciji.
7. Pisanje opomb
Razlikujemo med naslednjimi vrstami opomb:
− dokumentarnimi, ki so bibliografske reference na vir, iz katerega je privzeto besedilo ali misel in se
jim na Ekonomski fakulteti dosledno izogibamo;
Ilustrativni primer
___
1 Umberto Eco, Kako napišemo diplomsko delo. Ljubljana : Vale-Novak, 2003. 266 str.
− pojasnjevalnimi, ki podajo opredelitev strokovnega termina, razlago kratice, napotilo na eno od
naslednjih poglavij dela in podobno;
Ilustrativni primeri
___
1 Hagan (1994, str. 21) opredeljuje trženjsko specifikacijo kot izhodišče za načrtovanje in razvoj novega
proizvoda ter pripravo proizvodne specifikacije.
2 SURS je kratica za Statistični urad Republike Slovenije.
3 O tej problematiki bo več govora v tretjem poglavju diplomskega dela.
15/15
− primerjalnimi, ki bralca napotijo na druge vire, v katerih je obravnavana povezana problematika.
Ilustrativni primer
V literaturi najdemo celo vrsto alternativnih pristopov k ocenjevanju in izbiranju dobavitevljev. S skupnim
imenom jih lahko poimenujemo rangirni modeli (angl. rating models). Z njihovo pomočjo združimo vrsto
različnih kazalcev izvajanja (angl. performance indicators) v eno oceno izvajanja (angl. performance score).1
___
1 Temeljni problem rangirnih modelih je subjektivnost tako pri izbiri kriterijev ocenjevanja kot tudi pri
samem ocenjevanju, zaradi česar se v literaturi (glej npr. v Roodhooft & Konings, 1997, str. 97-102)
pojavljajo predlogi objektivnejših načinov ocenjevanja dobavitevljev, vendar njihova podrobna obravnava
presega okvire tega magistrskega dela.
Čeprav omogočajo sodobni urejevalniki besedil enostavno vstavljanje opomb bodisi pod črto na
posamezni strani (angl. footnote) bodisi na koncu celotnega besedila (angl. endnote), se na Ekonomski
fakulteti pisanju opomb na koncu celotnega besedila izogibamo, pisanje opomb pod črto pa skušamo
zmanjšati na minimum. Nekateri visokošolski učitelji so celo mnenja, da so kakršnekoli opombe v delu
povsem nepotreben balast. Kar je pomembno, naj bi vključili neposredno v osnovno besedilo zaključne
naloge, nepomembne stvari pa izpustili.
Če se odločimo za pisanje opomb, jih pišemo pod črto v velikosti 10 pik.
8. Končno urejanje tiskane ter priprava elektronske verzije zaključne naloge
Pri končnem urejanju tiskane ter pripravi elektronske verzije zaključne naloge smiselno upoštevamo
določila relevantnega pravilnika, ki se nanašajo na pripravo zunanje in notranje naslovnice, način vezave
ter število izvodov zaključne naloge, ki jih je potrebno oddati v pristojnem referatu.
Vsa dodatna pojasnila in napotke najdete na spletni strani »Zaključne naloge«.
Pred pričetkom pisanja zaključne naloge ne pozabite prebrati določil relevantnega pravilnika!
Pripombe, predloge in morebitne dodatne ilustrativne primere, ki bi pripomogli k izboljšanju navodil,
pošljite na e-naslov irena.ograjensek@ef.uni-lj.si

mojstudij

Univerza na Primorskem
Fakulteta za turistične študije Portorož
Turistica
PRIROČNIK ZA PISANJE IN OBLIKOVANJE
PISNIH IZDELKOV
Portorož, marec, 2011

KAZALO VSEBINE
UVOD .........................................................................................1
1 ADMINISTRATIVNI POSTOPEK PRIPRAVE
ZAKLJUČNIH NALOG ...........................................................3
1.1 POSTOPEK PRIJAVE TEME.............................................3
1.2 PRIJAVA IN POTEK ZAGOVORA .....................................4
1.3 KONČNA ODDAJA ZAKLJUČNE NALOGE.......................5
2 PRAKTIČNI NASVETI PISANJA ZAKLJUČNIH NALOG
IN PRIPRAVE ZAGOVORA....................................................6
2.1 PREDPRIPRAVA...............................................................6
2.2 PISANJE..........................................................................10
2.3 POPRAVKI.......................................................................13
2.4 ZAGOVOR.......................................................................13
3 TEHNIČNA NAVODILA ZA OBLIKOVANJE PISNIH
IZDELKOV............................................................................15
3.1 OBSEG PISNIH IZDELKOV IN VEZAVA .........................15
3.2 ŠTEVILČENJE, RAZVRSTITEV IN OBLIKOVANJE
STRANI ...........................................................................16
3.3 OBLIKOVANJE BESEDILA..............................................17
3.4 NASLOVI POGLAVIJ IN KAZALA....................................17
3.5 TABELE, SLIKE, GRAFI, ENAČBE IN OBRAZCI.............19
3.6 OPOMBE POD ČRTO......................................................22
3.7 NAVAJANJE VIROV V BESEDILU ..................................22
3.8 SEZNAM UPORABLJENIH VIROV..................................27
3.8.1 Primeri bibliografskega zapisa pri knjigah..............................28
3.8.2 Bibliografski zapis člankov v periodičnih publikacijah..........30
3.8.3 Elektronski viri...........................................................................32
4 JEZIKOVNI SLOG PISANJA PISNIH IZDELKOV.................34
PRILOGE
KAZALO TABEL
Tabela 1: Primeri oblikovanja naslovov poglavij .........................................18
Tabela 2: Primeri oblikovanja naslovov tabel, slik, grafov...........................19
Tabela 3: Prihodi domačih in tujih turistov v Slovenijo v obdobju
2003-2009....................................................................................20
Tabela 4: Nekateri primeri navajanja virov v besedilu.................................23
KAZALO GRAFOV
Graf 1: Dinamika prihodov domačih in tujih turistov v Slovenijo v
obdobju 1995-2009 ........................................................................21
KAZALO PRILOG
Priloga 1: Najava teme zaključne projektne naloge
Priloga 2: Prijava teme diplomske naloge
Priloga 3: Prijava teme magistrske naloge
Priloga 4: Izjava o lektoriranju
Priloga 5: Prijava zagovora zaključne projektne naloge
Priloga 6: Prijava zagovora diplomske naloge
Priloga 7: Prijava zagovora magistrske naloge
Priloga 8: Izjava o avtorstvu zaključne projektne naloge
Priloga 9: Izjava o avtorstvu diplomskega dela
Priloga 10: Izjava o avtorstvu magistrske naloge
Priloga 11: Dovoljenje za objavo zaključne naloge
Priloga 12: Izgled platnice pisnih izdelkov
Priloga 13: Notranja naslovna stran (oz. naslovna stran pri mehko vezanem
izvodu)
Priloga 14: Podatki o zaključni projektni nalogi/diplomski /magistrski nalogi
Priloga 15: Prevodi podatkov o zaključni projektni nalogi/ diplomski/
magistrski nalogi
PREDGOVOR
Priročnik, ki ga imate pred seboj je namenjen predvsem vam, študentom UP FTŠ –
Turistice. Sestavljen je iz sklopa informacij, ki jih je dobro poznati, preden se lotite
svojega zadnjega dejanja pred zaključkom študija na UP FTŠ– Turistici. Uporaben
je tudi tekom študija, saj je dobra podlaga za pisanje seminarskih nalog pri
različnih predmetih na UP FTŠ – Turistici. Priročnik je sestavljen iz štirih glavnih
sklopov. Prvi sklop opisuje predvsem administrativne pogoje in postopke, ki jih
morate izpolniti v fazah prijave, zagovora in končne oddaje zaključnega dela in
vam bo olajšal marsikatero iskanje različnih pravilnikov in obrazcev, ki so že v
študentskem informacijskem sistemu. Namen drugega dela je predvsem, da
študentu podamo osnovne smernice, kako se lotiti pisanja zaključnega dela. Ta del
obsega praktične nasvete, kako najti temo, mentorja, kako začeti s pisanjem, kako
nadaljevati s pisanjem in kako sestaviti zagovor zaključnega dela. Ta sklop je
sestavljen na podlagi izkušenj avtorjev, ki so jih pridobili tekom pisanja svojih del
ter njihovih izkušenj z mentoriranjem pri raznih zaključnih delih. Tretji sklop, ki ga
je potrebno upoštevati, so tehnična navodila pisanja zaključnih del. Ta tehnična
navodila so pomembna predvsem zato, da imajo vsa zaključna dela na UP FTŠ –
Turistici enotno obliko. V četrtem sklopu so na kratko opisana osnovna jezikovna
pravila, ki jih boste uporabili pri pisanju zaključnega dela. To je osvežitveni sklop
znanja, ki ste ga pridobili pri vseh urah slovenščine v času svojega dolgoletnega
izobraževanja, in cilj tega je, da se v samem pisnem delu bolje in učinkoviteje
izražate. Priročnik zaokrožujejo obrazci, ki se nanašajo na zaključna dela ter
primeri platnic in posameznih komponent zaključnih nalog. Avtorji smo ta
priročnik oblikovali z namenom, da bo uporaben za vse študente UP FTŠ –
Turistice.
1
UVOD
TIPOLOGIJA PISNIH IZDELKOV
Kaj je seminarska naloga
Seminarska naloga je strokovni pisni izdelek študentke ali študenta pri nekem predmetu.
Seminarske naloge so manj obsežne kot zaključne naloge. Pri večini predmetov je uspešno
opravljena seminarska naloga pogoj za prijavo na izpit.
Kaj je zaključna projektna naloga
Zaključna projektna naloga je zaključno delo v strokovnem študijskem programu prve
stopnje. Je praktična aplikacija znanja študentov, ki so ga pridobili na visokošolskih
strokovnih študijskih programih UP FTŠ – Turistice. Usmerjena je v raziskovanje in
konkretno reševanje strokovnega problema v turizmu ali s turizmom povezano dejavnostjo.
Pri vsebinski zasnovi zaključne projektne naloge izhajate iz načel in usmeritev določenega
študijskega programa oziroma predmeta na UP FTŠ – Turistici.
Zaključna projektna naloga je lahko izjemoma skupinski raziskovalni projekt, v katerem
sodeluje več študentov, pri čemer morata biti iz prijave teme in zaključne projektne naloge
jasno razvidna raziskovalni prispevek in obseg dela vsakega posameznega sodelujočega
študenta. Naloga lahko temelji tudi na izdelavi umetniškega izdelka, didaktičnega gradiva ali
drugega izdelka, povezanega s področjem oziroma vsebinami študijskega programa.
Kaj je diplomska naloga
Diplomska naloga je zaključno delo v strokovnem študijskem programu, v kateri pod
vodstvom mentorja, zaokroženo obdelate odobreno temo. Z njo dokažete, da obvladate
znanstveno metodologijo, da znate uporabljati domačo in tujo strokovno literaturo ter znanja,
ki ste jih je pridobil med študijem. Pri strokovnih delih se praviloma še ne pričakuje
znanstvenih izsledkov in izvirnosti kot pri znanstvenih delih.
Diplomsko naloga je lahko izjemoma tudi rezultat skupinskega dela, vendar mora biti jasno
razviden prispevek posameznega študenta (avtorstvo poglavij, posameznih izdelkov). Čeprav
2
se zdi takšna oblika enostavnejša, je njena slaba stran pogosto nepovezanost zaradi različnega
pristopa avtorjev.
Kaj je magistrska naloga v študijskem programu 2. stopnje
Magistrska naloga je zaključno delo v študijskem programu druge stopnje. Magistrska naloga
je avtorsko delo, s katerim dokazujete poglobljeno znanje na širših strokovnih in umetniških
področjih in sicer usposobljenost za iskanje novih virov znanja na določenem strokovnem,
umetniškem in znanstvenem področju, za uporabo znanstveno – raziskovalnih metod v širšem
spektru in v novih ali spremenjenih okoliščinah, sposobnost za sprejemanje odgovornosti za
vodenje zahtevnejših delovnih sistemov ter za razvijanje kritične refleksije ter socialnih in
komunikacijskih zmožnosti za vodenje skupinskega dela.
Magistrska naloga je lahko tudi skupinski raziskovalni projekt, v katerem sodeluje več
študentov, pri čemer morata biti iz prijave teme in magistrske naloge jasno razvidna
raziskovalni prispevek in obseg dela vsakega posameznega sodelujočega študenta. Naloga
lahko temelji tudi na izdelavi umetniškega izdelka, didaktičnega gradiva ali drugega izdelka,
povezanega s področjem oziroma vsebinami študijskega programa.
3
1 ADMINISTRATIVNI POSTOPEK PRIPRAVE ZAKLJUČNIH NALOG
Za uspešen zaključek študija morate poleg opravljenih predpisanih izpitov, seminarskih
nalog, terenskega dela, strokovne prakse in drugih obveznosti, izdelati in uspešno zagovarjati
zaključno nalogo (glejte tudi pravilnike o pripravi in zagovoru zaključnih nalog, ki jih je
sprejel senat UP FTŠ – Turistice).
1.1 POSTOPEK PRIJAVE TEME
Temo zaključne naloge lahko prijavite ko opravite vse ali večino obveznosti po študijskem
programu. Potem ko ste izbrali temo, izoblikovali naslov zaključne naloge in se dogovorili z
mentorjem ter izdelali dispozicijo (kjer je potrebno), prijavite zaključno nalogo na posebnih
obrazcih:
Najava teme zaključne projektne naloge (priloga 1)
Prijava teme diplomske naloge (priloga 2)
Prijava teme magistrskega dela (priloga 3)
Vse zgoraj navedene priloge se nahajajo na ŠIS-u in so tudi priloge tega priročnika. Obrazce
mora podpisati mentor (in morebitni somentor). V primeru zaključne projektne naloge morate
prijavi priložiti še najavo zaključne projektne naloge v obsegu od 200 do 500 besed. Besedilo
najave naj vsebuje naslov, opredelitev problema, namen in cilji, predvidene metode,
predvidena struktura poglavij, seznam ključnih virov. Vse skupaj morate oddati ali poslati v
tajništvo šole. Pri zaključni projektni nalogi lahko vaš mentor zahteva, da poleg najave
izdelate tudi dispozicijo.
Pri zaključni projektni in diplomski nalogi temo potrdi ali zavrne senat. Pri magistrski nalogi
ustreznost teme najprej preveri Komisija za študijske zadeve 2. stopnje, ki se načeloma
sestaja enkrat mesečno. V kolikor je tema v dispoziciji dobro utemeljena, komisija temo
potrdi ter pošlje naslov naloge v potrditev senatu, ki mora najkasneje v roku treh mesecev
podati končno potrditev (ali morebitno zavrnitev) teme. Po zaključenem postopku ste pisno
obveščeni o ustreznosti ali neustreznosti prijavljene teme.
4
1.2 PRIJAVA IN POTEK ZAGOVORA
Zagovor zaključne naloge lahko prijavite, ko imate poravnane vse študijske in druge
obveznosti (finančne obveznosti in obveznosti v knjižnici) in ko mentor oceni, da je
zaključna naloga primerna za zagovor. O datumu zagovora ste obveščeni pisno, datum
zagovora pa je objavljen tudi na ŠIS-u.
Pred prijavo zagovora zaključne naloge morate v referat oddati en mehko vezan izvod
(naloga naj bo tiskana obojestransko) in zgoščenko z nalogo za potrebe tehničnega pregleda.
Na zgoščenki naj bo naloga shranjena v formatu programa “Microsoft Office Word” ali
programa “OpenOffice Writer”. Naloga naj bo narejena v skladu s predlogo, ki je dostopna v
e-učilnici UP FTŠ – Turistice pod “Praktikum za zaključne naloge”. Oddana zaključna
projektna naloga mora biti lektorirana. Izbrani lektor (-ica) vam mora podpisati izjavo o
lektoriranju (priloga 4). Po uspešno opravljenem tehničnem pregledu prejmete potrdilo, s
katerim se lahko prijavite na zagovor.
Prijavo zagovora opravite tako, da izpolnite ustrezni obrazec (priloge 5, 6, 7), ki ga oddate v
tajništvo šole. Prijavi morate priložiti izpolnjeno in podpisano izjavo o avtorstvu (priloge 8,
9, 10), izjavo o lektoriranju, potrdilo o opravljenem tehničnem pregledu ter, poljubno, še
dovoljenje za objavo v publikacijah in spletnih straneh UP FTŠ – Turistice (priloga 11). V
primeru zaključne projektne naloge morate prijavi priložiti en mehko vezan in tehnično
ustrezen izvod naloge (naloga naj bo tiskana obojestransko), v primeru diplomske in
magistrske naloge morate prijavi priložiti tri, v kolikor imate somentorja pa štiri mehko
vezane in tehnično ustrezne izvode (naloga naj bo tiskana obojestransko).
Vse izjave se vložijo v osebno mapo študenta, ki jo hrani referat.
Zagovor oziroma predstavitev zaključne projektne naloge se praviloma izvede v skupini vsaj
petih kandidatov. Zagovor izvedete javno na seminarju pred drugimi kandidati – študenti in
mentorjem oz. visokošolskim učiteljem ali sodelavcem. Izjemoma je lahko zagovor
organiziran individualno, tako kot pri diplomskih nalogah. Na zagovoru predstavite svojo
zaključno projektno nalogo, zlasti motiv za izbiro teme, najvažnejše ugotovitve iz svoje
5
raziskave in uporabnost rezultatov dela. Čas predstavitve zaključne projektne naloge je
omejen na deset minut. Visokošolski učitelj oz. sodelavec vam na koncu postavi še do tri
vprašanja in spodbuja skupinsko razpravo.
Postopek zagovora pri diplomski in magistrski nalogi je enak in poteka javno. Komisija je
sestavljena iz treh članov (eden izmed članov je mentor naloge). V kolikor je pri nalogi
sodeloval tudi somentor, je komisija sestavljena iz štirih članov. Na začetku zagovora
predsednik komisije najprej predstavi študenta. Nato ugotovi, ali so izpolnjeni pogoji za
zagovor zaključne naloge in študentu pojasni postopek zagovora. Nato predstavite nalogo,
zlasti motiv za izbiro teme, najvažnejše ugotovitve iz svoje raziskave in uporabnost
rezultatov dela. Čas predstavitve diplomske naloge je omejen na petnajst minut, magistrske
naloge na dvajset minut. Po predstavitvi svoje mnenje o nalogi poda mentor (in morebitni
somentor), ki vam tudi postavi vprašanje, vezano na vsebino naloge. Svoja vprašanja
postavijo predsednik komisije in preostali člani, na poziv predsednika pa tudi drugi prisotni.
1.3 KONČNA ODDAJA ZAKLJUČNE NALOGE
Po uspešno opravljenem zagovoru zaključne projektne naloge oddate v tajništvo en mehko
vezan izvod, ki mu priložite zgoščenko, na kateri je zapisana naloga v pdf formatu. Pri
diplomski in magistrski nalogi oddate dva trdo vezana izvoda ki jima priložite zgoščenko,
na kateri je zapisana naloga v pdf formatu (vendar ne kot skeniranje že natisnjene naloge,
ampak v urejevalniku besedila nalogo shranite kot pdf format).
6
2 PRAKTIČNI NASVETI PISANJA ZAKLJUČNIH NALOG IN
PRIPRAVE ZAGOVORA
V tem poglavju boste spoznali ključne elemente, ki so pomembni za uspešno pisanje
zaključnega dela in raziskovanje, za poglobitev znanja pa priporočamo knjige, ki obravnavajo
to področje, kot na primer knjiga Metode družboslovnega raziskovanja avtorjev Toš in
Hafner.
2.1 PREDPRIPRAVA
Prvi problem, ki ga morate za uspešen začetek pisanja zaključnega dela razrešiti, je izbira
teme zaključne naloge.
Pri izbiri teme zaključne naloge je najtežja odločitev, v kakšno strokovno področje se
usmeriti. Ob obilici možnih tem in ne dovolj raziskanih področij v turizmu, se lahko odločite,
ali boste proučevali, npr.:
· posamezen pojav znotraj podjetja ali dejavnosti,
· podjetje ali dejavnost kot celoto (hotel, agencija, gostinski obrat, marketing, finance itd.),
· turistične dejavnosti na različnih teritorialnih in organizacijskih ravneh (turistični kraj,
občina, regija, država, LTO, TIC, GIZ, zavod, itd.).
Izbirate lahko med zelo ozko specializiranimi ali široko zastavljenimi temami, med
teoretičnimi in praktičnimi temami. Izbiri teme namenite še posebno pozornost, saj se
pogosto dogaja, da želi neizkušeni kandidat nekritično uvrstiti v nalogo vse, kar je o temi
izvedel. Eden od ključev izbire teme je tudi vrsta zaključnega dela, ki ga boste pisali
(zaključna projektna, diplomska ali magistrska naloga), saj imajo različne vrste zaključnih del
različne zahteve.
Pri izbiri teme izberete temo:
· ki vas zanima,
· ki bi jo radi še podrobneje raziskali,
· ki ste jo že deloma spoznali tekom šolanja na fakulteti.
7
V pomoč pri izbiri teme uporabljajte predvsem literaturo, diplome, magistrske naloge,
zaključne projektne naloge, ki so dostopni v knjižnici. V pomoč pri izbiri teme je tudi objava
naslovov tem, ki jih visokošolski učitelji in sodelavci redno razpisujejo na spletnih straneh
fakultete. Velikokrat je pri izbiri teme lahko v pomoč seminarska naloga, ki ste jo že napisali
v času študija.
Pogosto je izbor teme odvisen od razpoložljivega gradiva, potreb prakse, materialnih
možnosti, razpoložljivega časa, predvsem pa od interesnega področja, ki posameznikovim
željam najbolje ustreza.
Ko si razjasnite, katera naj bi bila okvirna tema zaključne naloge, poiščite in predelajte
ključno literaturo in vire področja, ki ga boste proučevali v svoji zaključni nalogi. Še preden
se lotite prijave teme zaključne naloge, se prepričajte, ali imate dovolj literature in virov za
uspešno pisanje zaključne naloge. Pregled literature je zelo pomemben korak, saj s tem
postavite temelje za izdelavo zaključne naloge.
Tretja aktivnost, ki jo morate uspešno opraviti, je izbira mentorja zaključne naloge. S
potencialnim mentorjem vzpostavite kontakt (elektronska pošta, govorilne ure) in mu na
kratko predstavite temo in morebitni naslov ter se dogovorite za nadaljnje aktivnosti. Ključno
vprašanje, ki se poraja vsakomur, ki mora napisati zaključno nalogo, je koga izbrati za
mentorja. Najpomembneje pri izbiri je, da izberete mentorja, ki obvlada in sam tudi proučuje
področje, o katerem želite pisati svojo zaključno nalogo.
Kdo je lahko mentor zaključnega dela?
To je odvisno od vrste zaključne naloge, ki jo želite izdelati. Za diplomske in magistrske
naloge so lahko mentorji samo visokošolski učitelji (predavatelj, višji predavatelj, docent,
izredni profesor, redni profesor). Za zaključne projektne naloge pa so lahko mentorji tako
visokošolski učitelji kot tudi visokošolski sodelavci (kamor sodijo asistenti). Poleg mentorja
lahko izberete tudi somentorja, ki naj bo priznan strokovnjak s področja turizma, visokošolski
učitelj ali asistent UP FTŠ – Turistice.
8
Ko se dogovorite z mentorjem o ključnih vprašanjih zaključnega dela, se začne postopek
prijave teme zaključne naloge (več o administrativnem postopku si preberite v prvem
poglavju).
Prvi korak prijave zaključne naloge je priprava dispozicije, ki je nujni del prijave za
magistrsko in diplomsko nalogo, medtem ko pri zaključni projektni nalogi dispozicija ni
obvezna (lahko pa mentor zahteva dispozicijo tudi pri zaključni projektni nalogi).
Pisanje dispozicije je zahtevno delo saj predstavlja velik del potrebnega dela za izdelavo
naloge. Dobro zastavljena dispozicija pomeni jasno začrtano pot, opredeljene potrebe po
informacijah, izbor metode dela, literaturo itd.. Je kot dobra priprava na potovanje pri kateri
načrtujete kam boste šli, se odločate kaj si želite ogledati, pripravite spisek potrebne opreme
in opravil, ki jih morate narediti pred odhodom itd..
Dobro zastavljena zasnova naloge je v veliko oporo pri nadaljnjem delu in načrtovanju
aktivnosti, ki so potrebne za izdelavo naloge. Priporočljivo je, da dispozicijo oddate, ko ste si
že odgovorili na vsa ključna vprašanja v zvezi z izbrano temo in pregledali literaturo.
Odstopanje od dispozicije in različne spremembe (npr. naslova, somentorja) zahtevajo
dodatne obravnave strokovnih komisij, kar utegne spremeniti vaš časovni načrt.
Dispozicija naj obsega približno od dve strani za diplomsko do maksimalno deset za
magistrsko nalogo. Strani v dispoziciji morajo biti oštevilčene, prav tako poglavja,
seznam uporabljenih virov mora biti razvrščen po abecedi.
Dispozicija naj vsebuje:
· utemeljitev izbora teme,
· namen naloge (zakaj želi obravnavati izbrano temo),
· cilje naloge (kaj želi z nalogo doseči),
· metodologijo dela,
· strukturo naloge,
· seznam uporabljenih virov.
9
V dispoziciji je treba predstaviti, kako boste temo obravnavali in kaj se je do sedaj že
ugotovilo na tem področju. Opozoriti je treba tudi na morebitne posebne vsebinske probleme,
če jih predvidevate. Predstaviti morate tudi predvidene metode (način) dela, ki jih boste
uporabili pri obdelavi teme, in utemeljiti njihovo izbiro (zakaj). Predstavite strukturo naloge,
iz katere mora biti razvidno vsebinsko zaporedje poglavij in podpoglavij.
V dispoziciji je potrebno navesti sledeče:
1. zakaj je bil izbran določen naslov in cilji, ki jih želite doseči: motiv za izbiro naloge -
poznavanje teme, dodatno poglabljanje v izbrano problematiko, ipd..
Primer (skrajšano): Problem okolja postaja osrednje vprašanje turističnega razvoja.
Mnogo gospodarstev, regij in krajev vidi izhod iz gospodarske krize prav v turizmu, ki še
ni dovolj razvit. Vpliv turizma na okolje pa je raznovrsten. Vpliva na naravno okolje,
družbeno okolje in gospodarsko okolje. Z nalogo želimo spoznati problematiko vpliva
turizma na naravno okolje, konkretneje v občini X. Cilj naloge je izpostaviti tiste elemente
v naravnem okolju, na katere ima turizem trenutno največji ter opredeliti tiste, na katere
bi sedanji tempo razvoja lahko imel negativne posledice.
2. metoda(e), ki jo (jih) nameravate uporabiti pri delu: na kakšen način boste pridobili
potrebne podatke (primarne ali sekundarne raziskave), kakšno analitično metodo boste
uporabili in zakaj prav njo.
Primer 01: Pri izdelavi naloge bodo uporabljeni že zbrani statistični podatki, na podlagi
katerih bodo izračunani verižni indeksi, ki bodo prikazali trende sprememb. Izračun
indeksov na letni ravni sicer zakriva medletna sezonska nihanja, vendar daje kljub temu
dobro informacijo o smeri gibanja določenega pojava
Primer 02: Za izdelavo naloge bo potrebno izvesti anketo/intervju, v katero bodo vključeni
strokovnjaki za razvoj turizma v vseh upravnih enotah Republike Slovenije. Osebna anketa
daje boljše podatke in večje število respondentov kot pisna, zahteva pa več časa in
koordinacije za izvedbo. Pridobljeni podatki bodo analizirani po dveh kriterijih in sicer
glede na izobrazbo in glede na delovno dobo anketiranih. Tako pridobljene informacije
10
bodo podale odgovor o pomenu izobrazbe in delovne dobe na navade potencialnih
turistov.
3. struktura naloge, podana z grobo vsebino ter okvirnim kazalom: groba predstavitev
naloge. V pomoč (ne v prepis) je ta (skrajšan) primer:
V prvem delu naloge bo prikazan različen pristop k promociji hotelskih storitev. Temu bo
v drugem delu sledil praktičen prikaz promocijskih aktivnosti hotela X, ki bo vključeval
tako promocijske aktivnosti na domačem kot tujem tržišču. V tretjem delu bodo prikazana
odstopanja od teoretičnih modelov in poskus ugotavljanja razlogov zanje. Naloga bo
zaključena s sklepnimi ugotovitvami in napotitvami na morebitne nadaljnje raziskave, ki bi
dodatno osvetlile obravnavano tematiko.
4. seznam uporabljenih virov, ki jih boste uporabili pri izdelavi naloge: spisek relevantne
literature, ki opisuje izbrano tematiko, opredelitev možnih virov informacij potrebnih za
izdelavo naloge
Svetujemo vam, da si pripravite tudi časovni in finančni načrt (npr. priprava dela, nabava in
študij literature, terensko delo, izvedba anket, obdelava podatkov, izdelava grafov, pisanje
besedila, lektoriranje naloge, razmnoževanje, vezava idr.).
2.2 PISANJE
V tem poglavju bomo na kratko predstavili ključne elemente pisanja zaključnega dela, ki
pripomorejo k hitremu pisanju. Tukaj ne bodo predstavljena tehnična navodila, ker bodo le-ta
predstavljena v tretjem poglavju.
Pisanje zaključne naloge je kompleksno in sistematično delo in zato pisanje takega dela traja
več časa (ponavadi traja od enega meseca naprej). Iz izkušenj sodeč lahko trdimo, da so pri
pisanju zaključnega dela uspešnejši študenti, ki so vsakodnevno v procesu pisanja zaključne
naloge, torej tisti, ki je ne pišejo samo občasno. V veliko pomoč pri pisanju sta prav terminski
načrt in ciljna naravnanost kot npr. (do petka bom prebrskal literaturo, do nedelje bom napisal
to poglavje, itd.). Postavljanje delnih ciljev motivira k nadaljnjemu delu, ko so cilji doseženi.
11
Začetki pisanja so najtežji, zato se je dobro držati dispozicije, ki sta jo vaš mentor in senat
potrdila. Kot je bilo že omenjeno, je dispozicija načrt dela, ki vam pomaga pri pisanju samega
dela. Že v sami dispoziciji nanizate ključne vsebinske dele.
Naslov zaključnega dela mora odsevati vsebino. Ne sme biti preširok in niti preozek; mora
biti kratek in jasen. Komplicirani, dolgi ali preozki naslovi odbijajo bralca od nadaljnjega
branja.
Zaključno delo naj vsebuje naslednje vsebinske dele:
1. Uvod
2. Obdelava teme
3. Zaključek
V uvodnem delu so predstavljeni predmet obravnave, smisel, cilji, problemi ter dosedanje
raziskave na tem področju. Na kratko so predstavljene uporabljene metode za obravnavo
teme in struktura naloge. Uvod naj ne bo predolg (do deset odstotkov pisnega dela naloge).
Osrednji del naloge je sestavljen iz teoretičnega dela, ki mu sledi analitični del. Zaključna
naloga mora imeti tudi perspektivni del s predlogi za reševanje odkritih problemov, z napotki
za nadaljnje raziskave, navodili za ukrepanje in podobno.
· Teoretični del je sestavljen iz kritičnega pregleda virov s poudarkom na njihovih dobrih
in slabih straneh. Predstavljeni naj bodo različni pogledi na izbrano področje (različne
teorije) in izhodišča, na katerih bo temeljil analitični del naloge.
· V analitičnem delu predstavite najpomembnejša lastna in tuja spoznanja, stališča,
podatke in informacije. V tem delu problem najprej vsestransko opišite, nato analizirajte
njegove značilnosti, zveze, funkcije in odnose do drugih pojavov ali celovitega okolja.
Analiza izbranega problema temelji na teoretičnem delu. Postavite in preverite svoje
hipoteze o pojavu. Nato na podlagi ovrženih ali potrjenih hipotez v sintezi oblikujte
končno razlago rezultatov. Rezultate kritično ocenite in svojo razlago primerjajte s
splošnimi in že znanimi ugotovitvami.
12
· V perspektivnem delu primerjajte vaše rezultate s teorijo, nato pa predlagajte konkretne
rešitve, ukrepe in aktivnosti, ki bodo izbrano temo dodatno osvetlile.
V razpravo ne vključujte vsega gradiva, tabel in drugih prikazov. Izberite najpomembnejše in
tiste, ki najustrezneje in jedrnato prikazujejo vaše ugotovitve in zaključke.
V zaključku podajte odgovore na vsa ključna vprašanja, ki ste si jih zastavili na začetku.
Kritično povzemite in ovrednotite uporabljene metode, ugotovitve in rezultate. Opozorite na
nepopolnosti in na morebitne potrebe po dodatnih raziskovanjih in pojasnitvah problema. V
zaključku ne posplošujte in ne odpirajte novih področij, ki jih v nalogi niste obdelali.
Zaključek naj obsega približno deset odstotkov pisnega dela naloge.
Prva naloga pred začetkom pisanja je dobro proučiti tehnična navodila. Ko jih poznate, si že
na samem začetku pisanja uredite v dokumentu vse tehnične elemente (oblika črk,
obojestranska poravnava, razmiki), ker popravljanje na koncu pisanja lahko bistveno
spremeni tekst po straneh, kar zahteva naknadne popravke. Dobro je, da na začetku nastavite
v dokumentu še sprotno javljanje tipkarskih napak, ker jih na ta način popravljate sproti.
Druga naloga je dobro proučiti ključno literaturo in vire, ki vam pomagajo, da si sestavite
miselni vzorec o sestavi poglavja in si izpišete ključne stavke (povzetke) ki jih boste uporabili
pri pisanju. Uporabljene povzetke oziroma uporabljene dele literature označite, kar vam bo
lahko v nadaljnjih postopkih pisanja koristilo. Uredite si tudi način hrambe virov, tako da
boste natančno vedeli kje imate določen vir. Vire lahko hranite na različne načine: po temah,
po abecednem redu, po svojem kazalu, po vrsti: članki na spletu, revije, poglavja knjig itd..
Sproti vstavljajte citate, opombe, literaturo in označbe naslovov (tabel, slik). V kolikor te
elemente pustite za konec, postane to zelo zamuden postopek. Velikokrat se npr. zgodi, da
nekaj od nekod prepišete, potem pa se ne spomnite vira. V urejevalnikih besedil obstaja
avtomatizirano vstavljanje literature, poleg tega pa imate na voljo tudi številno brezplačno
programsko opremo (t.i. urejevalniki literature oziroma reference managament software), ki
avtomatsko poskrbi za skladnost virov in vam omogoči, da se vi čim bolj osredotočite na
vsebino naloge.
13
Jasnost in jedrnatost pisanja sta ključna elementa za boljše razumevanje teksta, le-to pa se
lahko poveča, v kolikor besedilo, ki ste ga napisali, preberete večkrat (lahko tudi drugi dan)
ali pa če tekst prebere nekdo, ki ga pred tem še ni prebral.
Zgodi se, pisec zaključnega dela dobi tako imenovano “blokado pisanja”. V takih primerih si
je najbolje vzeti odmor (dolg po potrebi). V kolikor pisec ne najde luči na koncu predora, je
prav, da se posvetuje z mentorjem, ki mu bo s svojimi izkušnjami znal pokazati pravo pot.
Oblikovanje tabel in raznih grafov je zahtevno opravilo zadeva predvsem za tiste, ki
tovrstnega oblikovanja ne uporabljajo pogosto. Priporočamo, da si ustvarite miselni vzorec
tabel in slik, preden jih začnete oblikovati. Ne začnite jih takoj oblikovati, raje prej osvežite
to znanje in se v uporabljenem orodju prej malo “igračkate”, da osvojite temeljne veščine
oblikovanja tabel in grafov. Ko začnete izdelovati tabele in slike, vam mora biti že jasno,
kako boste natisnili svoje zaključno delo. V kolikor bo to v barvni verziji, boste lahko grafe
in tabele pustili v barvah, v kolikor bo to v črno beli verziji bo potrebno grafe in tabele
prilagoditi temu sistemu tiskanja.
2.3 POPRAVKI
Popravki so bili in bodo, kar vas ne sme spraviti v slabo voljo. Vsak dober mentor po prvem
branju zaključnega dela zagotovo vidi možnosti izboljšave in predlaga dopolnitve. Pri
popravkih je zelo pomembno, da se jih lotevate korak za korakom. Vsak popravek označite
tako, da je razvidno, da ste ga opravili. V tem delu je potrebno biti še posebej pozoren, saj
mentorjem ni všeč, če ste pri tem nedosledni.
Ta del je za pisca posebej težaven, saj je že veliko časa vložil v pisanje in bi rad delo kaj hitro
končal. Zato velikokrat površno popravi zaključno delo oziroma dopolni pripombe mentorja.
2.4 ZAGOVOR
14
Ko oddate zaključno nalogo, sledi zagovor, ki je za nekatere študente kar zahteven, saj se
prvič soočijo z javno predstavitvijo določene tematike. Najpomembnejša pri zagovoru je
sama priprava. Pripravljena predstavitev v elektronski obliki (s pomočjo orodja Microsoft
PowerPoint ali OpenOffice Impress) je dobrodošla, saj vam bo v pomoč pri predstavitvi
tematike. Z vnaprej pripravljeno predstavitvijo lažje sledite vlečete rdečo nit zagovora.
Predstavitev naj bo kratka, do deset prosojnic za zaključne projektne in diplomske naloge. Za
zagovor magistrskih nalog je zaradi obsežnosti tematike in seveda večje dolžine trajanja
zagovora lahko tudi do dvajset prosojnic.
Pomembno je, da zagovor oblikujete tako kot nalogo, da na prosojnicah predstavite namen in
cilje naloge, metodologijo, vsebino in glavne ugotovitve zaključne naloge. Besedilo naj ima
črke velikosti vsaj 24 točk ob tem pa bodite pozorni, da ne uporabljate velikih tiskanih črk.
Na prosojnico napišite zgolj ključne besede. Uporabljajte tudi slike, tabele, grafikone. Pri
izbiri barvnih kombinacij prosojnic se ne poslužujte rdeče in zelene barve.
Ko pripravite predstavitev, je pomembno, da vadite sam zagovor. V novih programih za
izdelavo predstavitev je možno zagovor tudi snemati in ga tudi časovno izmeriti. Vadite
zagovor toliko časa, da se bo končal v danem časovnem okviru (deset minut za zaključno
projektno in diplomsko nalogo ter deset do petindvajset minut za magistrsko nalogo).
Ko se odpravljate na zagovor vzemite s seboj predstavitev na dveh pomnilniških medijih
(USB pomnilnik in zgoščenka), za vsak primer pa si predstavitev pošljite še na elektronski
naslov, ker nikoli ne veste ali bo vse delovalo. Na zagovor se odpravite pravočasno.
Po predstavitvi zaključne naloge boste odgovarjali na vprašanja. V kolikor vprašanja ne
razumete, poprosite člana komisije za pojasnitev. Na vprašanja odgovarjajte natančno in
jasno ter argumentirajte svoje trditve.
15
3 TEHNIČNA NAVODILA ZA OBLIKOVANJE PISNIH IZDELKOV
V tem poglavju bomo podrobno predstavili tehnična navodila za pisanje pisnih izdelkov
(tehnična navodila torej veljajo tako za seminarske naloge, kot tudi za zaključne naloge).
3.1 OBSEG PISNIH IZDELKOV IN VEZAVA
Obseg, strukturo in način vezave seminarske naloge določi nosilec posameznega predmeta.
Zaključna projektna naloga obsega (brez tehničnih strani in prilog) najmanj 2 avtorski poli
(ena avtorska pola obsega 30.000 znakov s presledki), kar je 60.000 znakov približno 32
strani. V kolikor je avtorjev več, se temu ustrezno poveča minimalni obseg naloge. Držite se
pravila, da se minimalni obseg naloge v znakih pomnoži s številom avtorjev. Naloga mora
biti napisana na belem papirju formata A4, minimalne teže 80g/m2. Naloga je mehko vezana,
toplotna vezava (spiralna vezava ni dovoljena), platnice so kartonaste in bele barve. Črke na
platnici so črne barve.
Diplomska naloga obsega najmanj 3 in največ 4 avtorske pole, kar je 90.000 – 120.000
znakov, oziroma 48 do 64 strani. V kolikor je avtorjev več, se temu ustrezno poveča
minimalni obseg naloge. Držite se pravila, da se minimalni obseg naloge v znakih pomnoži s
številom avtorjev. Biti mora napisana na belem papirju formata A4, minimalne teže 80g/m2.
Naloga je vezana v trde platnice v temno modrem platnu z zlatimi črkami. Na hrbtni strani
(rob naloge) naj bo napisan vaš priimek, ime ter letnica diplomiranja.
Magistrska naloga obsega najmanj 4 in največ 6 avtorskih pol, kar je 120.000 – 180.000
znakov, oziroma 64 do 96 strani. V kolikor je avtorjev več, se temu ustrezno poveča
minimalni obseg naloge. Držite se pravila, da se minimalni obseg naloge v znakih pomnoži s
številom avtorjev. Naloga mora biti napisana na belem papirju formata A4, minimalne teže
80g/m2. Naloga je vezana v trde platnice v temno modrem platnu z zlatimi črkami. Na hrbtni
strani (rob naloge) naj bo napisan vaš priimek, ime ter letnica magistriranja.
16
3.2 ŠTEVILČENJE, RAZVRSTITEV IN OBLIKOVANJE STRANI
Številčenje
Platnica in prva notranja stran v trdo vezanem izvodu oz. naslovna stran pri mehko vezanem
izvodu ni oštevilčena. Ostale “tehnične” strani pred osnovnim besedilom (zahvala, kazalo...)
so oštevilčene z malimi rimskimi števili. Prva stran besedila naloge se oštevilči z arabsko
številko 1. Številčenje se nato neprekinjeno nadaljuje do konca naloge. V kolikor zaključna
naloga vsebuje tudi priloge, se prilog ne številči. Številka strani se nahaja v spodnjem
zunanjem kotu strani.
Razvrstitev
1. Platnica ima predpisano vsebino, ki je prikazana v prilogi 12.
2. Prvi notranji list je prazen.
3. Notranja naslovna stran ima predpisano vsebino, ki je prikazana v prilogi 13. Na tem
mestu še posebej poudarjamo, da je poleg letnice vedno napisan kraj “Portorož” in ne kraj
bivanja študentov.
4. Stran z zahvalo mentorju, podjetjem in posameznikom, ki so kakorkoli pomagali pri
nastajanju naloge (ni obvezna).
5. Strani s podatki o zaključni projektni, diplomski ter magistrski nalogi v slovenskem in
angleškem jeziku (vsak jezik na svoji strani). Uporabljajte natančno takšno obliko, ločila
in okrajšave, kot so prikazane v prilogi 14 in 15. Dodatno in neobvezno ji lahko sledi
stran s podatki o diplomski nalogi v italijanskem ali nemškem jeziku.
6. Kazalo vsebine in morebitna kazala tabel, slik, grafov in prilog.
7. Strani z osnovnim besedilom naloge od uvoda do zaključka.
8. Seznam uporabljenih virov.
9. Priloge (v kolikor so).
Oblikovanje strani
Notranje strani pisnih izdelkov imajo naslednje robove:
· notranji rob: 3,5 cm (zaradi vezave)
· zunanji rob: 2,5 cm
· zgornji rob: 2,5 cm
· spodnji rob: 2,5 cm
17
3.3 OBLIKOVANJE BESEDILA
Naloga mora biti pisana z urejevalnikom besedil (z računalniškim programom). Pri
seminarski, diplomski ter magistrski nalogi je tisk dvostranski. Pri zaključni projektni nalogi
je tisk enostranski. Besedilo naj bo pisano z znaki velikosti 12 pik. Za osnovno besedilo
uporabite tip črk Times New Roman. Za naslove, tabele itd. uporabite tip črk Arial. Pri vseh
pisnih izdelkih naj bo osnovno besedilo pisano v razmaku 1,5 vrstice (izjema je besedilo v
tabelah, kjer naj bo enojni razmak). Besedilo naj bo poravnano obojestransko.
Številke v besedilu lahko navajate z besedo (npr. hotel s tristo zaposlenimi) ali jih izpišete s
številko (npr. hotel s 300 zaposlenimi). Pri pisanju se odločite za sistem uporabe številk v
besedilu in pri njem dosledno vztrajate.
Med odstavki naj bo prazna vrstica, ravno tako med poglavji in podpoglavji. Prva vrstica
odstavka ni zamaknjena. Vsako novo poglavje (ne pa tudi podpoglavje) se začne na novi
strani. Bodite tudi pozorni, da stran ne bo skoraj prazna (na primer, da so na eni strani zgolj
tri vrstice besedila).
3.4 NASLOVI POGLAVIJ IN KAZALA
Besedilo pisnih izdelkov je razdeljeno v poglavja. Kadar je potrebno poglavje deliti na več
smiselno zaokroženih celot, to storite s podpoglavji. Kadar poglavje razdelite na podpoglavja,
morata biti najmanj dve podpoglavji. Besedilo z velikim številom poglavij je nepregledno,
zato je potrebno pred vsakim novim poglavjem oz. delitvijo na podpoglavje pretehtati ali je
misel, ki jo boste v poglavju obdelali, dovolj močna za samostojno poglavje oz. podpoglavje.
Naslove poglavij (prvi nivo) in podpoglavij (tretji nivo) pišete poudarjeno oz. krepko
(bold). Ne podčrtujete in ne uporabljate ležečih črk (italic).
Pri številčenju poglavij in podpoglavij ne uporabljajte več kot tri nivoje (le izjemoma štiri).
Pri nadaljnji delitvi besedila raje uporabite neoštevilčene mednaslove in podobno. Na nobeni
ravni naslova za zaporedno številko poglavja ni končne pike. Uvoda, zaključka, in seznama
18
uporabljenih virov ne številčite. Kadar pričnete z novim poglavjem, morate vedno napisati
uvodno besedilo in šele nato začeti s podpoglavji. Kazalo uvrstite na začetek naloge. V
kazalu označite največ tri nivoje poglavij in podpoglavij in strani, na katerih se nahajajo.
Kazalo vsebine naj ima posamezne nivoje zamaknjene. Kadar je v nalogi veliko tabel, slik,
grafov in prilog, pripravite tudi zanje kazala in jih uvrstite za osnovnim kazalom.
Tabela 1: Primeri oblikovanja naslovov poglavij
Nivo
poglavja
Slog
pisave
Skupne
lastnosti sloga
Specifične
lastnosti sloga
1 Naslov 1 • pisava Arial
• leva poravnava
• razmik 1,5
• brez zamika
14 pik, velike tiskane, krepko
2 Naslov 2 14 pik, velike tiskane, običajno
3 Naslov 3 12 pik, male tiskane, krepko
Skrajšan primer:
UVOD
1 NAČRTOVANJE IN ANALIZA PREHRANE
1.1 DNEVNIK PREHRANE IN AKTIVNOSTI
1.2 PRIPOROČILA ZA DNEVNE VNOSE
2 ANALIZA PREHRANSKIH NAVAD ŠTUDENTOV TURISTICE
2.1 RAZISKOVALNI NAČRT
2.1.1 Populacija in vzorčenje
2.1.2 Obrazec za vnos prehrane in aktivnosti
2.2 REZULTATI
2.2.1 Opis vzorca
2.2.2 Ritem prehranjevanja in razmerja med obroki
2.2.3 Energijska vrednost obrokov
3 PREDLOGI ZA IZBOLJŠANJE PREHRANSKIH NAVAD
3.1 UVEDBA ZAJTRKA
3.2 PRILAGODITEV URNIKA
3.3 POZORNOST PRI IZBIRI ŽIVIL IN JEDI
ZAKLJUČEK
19
SEZNAM UPORABLJENIH VIROV
PRILOGE
3.5 TABELE, SLIKE, GRAFI, ENAČBE IN OBRAZCI
Tabelarični in slikovni prikazi (grafi, fotografije in druge ilustracije) se morajo nahajati čim
bliže besedilu, ki jih opisuje. Pri tem morate paziti, da bo celotna tabela, slika, graf, enačba in
obrazec na eni strani in sicer od naslova do navedbe vira. Le izjemoma je lahko tabela daljša
od ene strani. V tem primeru na naslednji strani ponovite skrajšan naslov tabele z oznako, da
gre za nadaljevanje tabele, in glavo tabele za lažje spremljanje. V besedilu se na tabelo, graf,
sliko, enačbo in obrazec sklicujete tako, da navedete njeno številko. Tabele, grafe in slike
poravnajte levo, pri enačbah in obrazcih pa uporabite sredinsko poravnavo.
Tabele, slike in grafi naj bodo v nalogi uokvirjeni. Vse tabele in slike imajo svoje zaporedno
številčenje z arabskimi številkami ne glede na njihovo izmenično pojavljanje (npr. tabela 1,
tabela 2, slika 1, tabela 3, slika 2). Pred naslovom in za virom tabele, slike, grafa vstavite eno
prazno vrstico. Za pisanje tabel, grafov in slik uporabite tip črk Arial. Slogi pri označevanju
tabel, slik, grafov so sledeči:
Tabela 2: Primeri oblikovanja naslovov tabel, slik, grafov
Velikost in oblika črk
Tabela 1: naziv tabele Arial, 12 pt, leva poravnava, krepko
Slika 1: naziv slike Arial, 12 pt, leva poravnava, krepko
Graf 1: naziv grafa Arial, 12 pt, leva poravnava, krepko
a) Tabele
Tabela mora vsebovati:
· Zaporedno številko in naslov tabele. Naslov, ki je daljši od ene vrstice, naj se oblikuje
viseče (prva beseda v drugi vrstici naj bo poravnana s prvo besedo naslova).
· Glavo tabele, kjer je označena vsebina posameznih stolpcev. Besedilo v naslovih
stolpcev naj bo postavljeno v sredino (center). Glava tabele naj bo osivljena (25 %
sivina).
20
· Jedro tabele, ki je sestavljeno iz vrstic s podatki (če prikazujete številčne podatke, naj
bodo poravnani na desno).
· Pod tabelo so lahko opombe, ki dodatno razlagajo posamezne elemente tabele.
Opombam sledi razlaga uporabljenih kratic in simbolov.
· Na koncu tabele navedete vir iz katerega je tabela prepisana ali prirejena. Vire navajate
skladno s pravili za citiranje in navajanje virov. Vsebinsko navedete:
- vir, če je tabela v celoti povzeta iz nekega dela, članka itd.,
- vir podatkov, če je tabela sestavljena na osnovi objavljenih podatkov,
- če je tabela prirejena oz. dopolnjena na osnovi določenega vira, to navedete (Prirejeno
po Mihalič, 1996, 75),
- če je tabela narejena na osnovi podatkov iz lastnih raziskav namesto svojega imena
napišete avtor.
Tabele morajo biti pregledne in ilustrativne. V primeru, da v tabeli prikazujete decimalna
števila, bodite pozorni, da bo pri vseh številih enako število decimalnih mest. V komentarju
tabele ne ponavljate tistega, kar je iz tabele že razvidno, ampak dodatno pojasnite tabelo. Na
primer razložite zakonitosti oz. informacije, ki so posredno razvidne iz tabele. V komentarju
lahko tudi analizirate gibanja, ki so razvidna iz tabele.
Primer: Trend porasta števila prihodov, ki je prikazan v tabeli 3, kaže na dejstvo, da postaja
Slovenija vedno bolj priljubljena destinacija.
Tabela 3: Prihodi domačih in tujih turistov v Slovenijo v obdobju 2003-2009
Tuji turisti Domači turisti Skupaj
2003 1.373.137 872.931 2.246.068
2004 1.498.852 842.429 2.341.281
2005 1.554.969 840.041 2.395.010
2006 1.616.650 867.955 2.484.605
2007 1.751.332 929.846 2.681.178
2008 1.771.237 994.957 2.766.194
2009 1.668.098 1.053.904 2.722.022
Vir: SURS, 2010
21
b) Grafi in slike
Slike označujete podobno kot tabele. Številčite jih po vrstnem redu in ob tem skrbite, da je
celotna slika na eni strani. Pri slikovnih prikazih podatkov uporabite prikaz, ki bo izpostavil
bistvo prikaza. Tako uporabite linijski graf za prikaz trendov, stolpiče za prikaz strukture oz.
odnosa med več kategorijami itd.
Pri grafih upoštevajte črno-bel izpis, ko označujete posamezne serije podatkov. Moder in
zelen stolpec bosta v ČB izpisu enaka! Primer grafičnega prikaza podatkov je prikazan
spodaj.
Graf 1: Dinamika prihodov domačih in tujih turistov v Slovenijo v obdobju
1995-2009
Vir: SURS, 2010
c) Enačbe in obrazci
Enačbe in obrazce napišite v novi vrstici in v poševnem tisku. Posamezno enačbo oziroma
obrazec zaporedno številčite in se v besedilu sklicujte nanjo. Vir enačbe navedite med
besedilom. Primer:
(1)
22
3.6 OPOMBE POD ČRTO
Opombe pod črto uporabite takrat, kadar želite dodatno pojasniti kakšno misel iz osnovnega
besedila oz. dodati pripombo ali informacijo, s katero ne želite obremenjevati osnovnega
besedila, saj bi s tem prekinili tok misli.
Opombe pod črto pišite z enakimi črkami kot osnovno besedilo, vendar zmanjšane velikosti
(običajno dve piki manj).
· Opombe pod črto se morajo nahajati na strani, na katero se nanašajo.
· Opombe številčite in sicer od ena dalje skozi vse besedilo.
· Oznako opombe zapišete nadpisano to je rahlo dvignjeno in pomanjšano vendar v enaki
obliki pisave, kot je uporabljena za osnovno besedilo.
· Oznako napišete za besedilom brez presledka. Primer: turizem bistveno prispeva k bruto
domačemu proizvodu1.
· Na koncu opombe pod črto postavite piko.
3.7 NAVAJANJE VIROV V BESEDILU
Obstaja več načinov (pravil) navajanja virov in oblikovanja seznama uporabljenih virov.
Največkrat uporabljeni sistemi so APA, MLA, Turabian, Harvard, Chicago in Vancouver, ki
natančno predpisujejo način navajanja virov, citiranje in druge stilistične elemente.
Na UP FTŠ – Turistici uporabljamo obliko, ki temelji na APA pristopu in je navedena v
nadaljevanju. Način navajanja virov ter citiranja morate dosledno uporabljati v celotnem
pisnem izdelku. Pristop APA temelji na sistemu avtor/datum, kar pomeni, da navedete avtorja
s priimkom in letnico izdaje dela. Vir med besedilom navajate v oklepaju. Avtorja in letnico
ločite z vejico – npr. : (Jurinčič, 2009). V seznamu uporabljenih virov navedete celoten
bibliografski zapis tega dela. Iz besedila mora biti razvidno, iz katerega vira (avtor in leto
1 V nadaljevanju BDP.
23
objave) povzemate neke ugotovitve. Kadar se v istem odstavku še vedno opirate na isti vir, ni
potrebno ponovno pisati letnice izdaje.
Pri navajanju avtorjev ne navajate njihovih akademskih in drugih naslovov. Če je več virov
istega avtorja v istem letu, ob letnico dodamo črke a, b, c,... (G. Sedmak, 2006a, 2006b), če
pa je celo več avtorjev z istim priimkom, potem pripišemo pred priimek še veliko začetnico
imena, s piko in presledkom (S. Sedmak, 2006; G. Sedmak, 2006a).
V nadaljevanju opisujemo primere, kako navajati vire v besedilu. Pravila za navajanje virov
so povzeta po spletni strani www.apastyle.org. Na omenjeni spletni strani boste našli še več
primerov citiranja in navajanja virov v besedilu in v seznamu uporabljenih virov.
Tabela 4: Nekateri primeri navajanja virov v besedilu
Vrsta vira Prva omemba vira v
besedilu
Vsaka naslednja omemba
vira v besedilu
Delo enega avtorja (Walker, 2007) (Walker, 2007)
Delo dveh avtorjev (Walker in Allen, 2008) (Walker in Allen, 2008)
Delo treh avtorjev (Bradley, Ramirez, in Soo,
2009)
(Bradley et al., 2009)
Delo štirih avtorjev (Allen, Bradley, Ramirez,
in Soo, 2009)
(Allen et al., 2009)
Delo petih avtorjev (Walsh, Bradley, Allen,
Ramirez, in Soo, 2009)
(Walsh et al., 2009)
Delo šestih ali več avtorjev (Wasserstein et al., 2010) (Wasserstein et al., 2010)
Organizacija kot avtor (v
primeru, da za
organizacijo obstaja
kratica)
(Statistični urad Republike
Slovenije [SURS], 2010)
(SURS, 2010)
Organizacija kot avtor (v
primeru, da za
organizacijo ne obstaja
kratica)
(Univerza v Pitsburgu,
2010)
(Univerza v Pitsburgu,
2010)
a) delo enega avtorja
· Jere Lazanski (2010) ugotavlja, da se turizem na spremembe v okolju odziva…
24
· Analiza kakovosti turističnih brošur različnih kategorij hotelov (Trdan Lavrenčič, 2010)
je pokazala, da…
· Jere Lazanski je leta 2010 predstavila možnost reševanja izzivov s pomočjo sistemskega
pristopa... Jere Lazanski nadalje ugotavlja, da...
b) delo dveh avtorjev
Postopek je enak kot pri enem avtorju. Vedno navajate oba avtorja po vrstnem redu, kot sta
navedena na viru, ki ste ga uporabili.
· Leta 2010 sta Cvikl in Mekinc ugotovila, da je …
· Cvikl in Mekinc (2010) v svojem delu ugotavljata, da…
· Skrb za varnost osebnih podatkov gostov omogoča zaupanje gosta (Cvikl in Mekinc,
2010) in...
c) delo od treh do petih avtorjev
Prvič navedete vse avtorje, v naslednjem navajanju istega vira pa le prvega s pripisom “et al.”
(lat. “in drugi”). Kadar bi lahko prišlo do zmede, ker imata dve skupini avtorjev vire izdane v
istem letu in s prvim (ali več zaporednih) avtorjem z enakim priimkom, navajate kasneje
toliko avtorjev, da je popolnoma jasno, iz katerega vira izhajajo zapisane navedbe. Med
zadnji in predzadnji priimek vstavite besedo “in”.
Prva omemba:
· Brezovec, Sedmak in Vodeb (2007) poudarjajo pomen …
V nadaljevanju:
· V primerjavi števila nočitev in števila gostov Brezovec et al. (2007) ugotavljajo, da
obstaja…
d) delo šestih in več avtorjev
V besedilu že prvič navedete samo prvega avtorja in letnico ter dodate “et al.”. V kolikor bi
lahko prišlo do zmede pri identifikaciji vira zaradi dveh skupin z enakim priimkom prvega
avtorja, naštevate toliko avtorjev, da je razvidno, kateri vir imate v mislih. V spisku
uporabljenih virov navedete vse avtorje.
25
e) organizacija kot avtor
Običajno navajate polno ime organizacije, ki je avtor vira. Oznaka je lahko krajša vendar
mora omogočati prepoznavo vira v spisku uporabljenih virov na koncu pisnega izdelka.
Dolga imena krajšate tako, da pri prvi omembi vira izpišete celotno ime in okrajšavo v
oglatem oklepaju, kasneje pa le skrajšano obliko.
· Prva navedba vira: (Statistični urad Republike Slovenije [SURS], 2010)
· Naslednja navedba: (SURS, 2010)
Krajša imena in imena, kjer bi kratica lahko povzročala nesporazume, izpisujete vedno v
celoti.
f) citiranje
Citiranje je dobesedno navajanje besedila avtorja vira, prepis tabele ali slike. Dobesedno
navajanje uporabljate takrat, ko želite posebej izpostaviti besede avtorja, ker lepo ilustrirajo
tisto, kar ste sami želeli povedati. Pri navajanju vira dodate poleg imena in letnice tudi stran
oz., številko tabele ali slike, ki jo navajate, da bi lažje našli referenčni podatek. Citirano
besedilo navajate v navednicah, če je citat daljši od dveh vrstic, ga običajno napišete v nov
odstavek z levim robom, zamaknjenim v desno.
· Citirano besedilo na koncu označite: (Brezovec in Nemec Rudež, 2009, str. 15-16)
· Krajše citate v besedilu citirate lahko tudi:
... vendar, kot razlaga Trunkl (2010, str. 138), je “supervizija metoda izkustvenega
učenja iz dela, ki jo lahko posamezniki in turistične organizacije uporabljajo za svoj
osebni, profesionalni, kolektivni razvoj”.
Tabele in slike označite pod tabelo in sliko na način:
· Kotler, 1995, sl. 4.1
· Morrisson, 1988, tabela 4
g) “vir, ki navaja vir”
Včasih zasledite avtorja, ki navaja drugega avtorja (sekundarni vir, ki navaja primarni vir).
Praviloma je potrebno priti do prvotnega (primarnega) vira. Kadar to ni mogoče, uporabljate
sekundarni vir.
26
Primer: Sedmak (sekundarni vir) v svojem delu “Avtentičnost turističnega proizvoda”, ki ga
je izdal leta 2010, na strani 27 navaja Inskeep-a (primarni vir), ki je v svojem delu “Tourism
Planning: An Integrated and Sustainable Development Approach”, na strani 461 zapisal, da:
“Trajnostni razvoj turizma lahko razumemo kot zadovoljevanje potreb sedanjih turistov in
lokalnega prebivalstva, obenem pa ohranjanje in povečevanje možnosti za prihodnost… z
upravljanjem vseh virov na način, ki omogoča zadovoljevanje ekonomskih, socialnih in
estetskih potreb, ne da bi ogrožal kulturno integriteto, bistvene ekološke procese, biološko
raznovrstnost in pogoje življenja.”
V nalogi navedete ta citat kot:
Inskeep (v Sedmak, 2010) je podal definicijo trajnostnega razvoja turizma, ki
pravi, da “Trajnostni razvoj turizma lahko razumemo kot zadovoljevanje potreb
sedanjih turistov in lokalnega prebivalstva, obenem pa ohranjanje in povečevanje
možnosti za prihodnost… z upravljanjem vseh virov na način, ki omogoča
zadovoljevanje ekonomskih, socialnih in estetskih potreb, ne da bi ogrožal kulturno
integriteto, bistvene ekološke procese, biološko raznovrstnost in pogoje življenja.”
V seznamu uporabljenih virov navedete Sedmaka in ne Inskeepa.
h) osebno komuniciranje
V osebno komuniciranje štejemo pisma, dopise in telefonske pogovore. Ker jih ni mogoče
preverjati, jih v spisku uporabljenih virov ne navajate. V besedilu pa jih označite:
· Kočevar (osebna komunikacija, 25. september, 2010) zagovarja stališče, da so turisti
moteči za lokalno prebivalstvo.
i) spletne strani
Če ima spletna stran avtorja, potem se navaja po pravilih za avtorja, npr. Singer (2008) ali
(Singer, 2008). Pogosto pa spletna stran oziroma članek na spletu nima avtorja. Zato se
ravnate tako kot pri delu brez avtorja, s tem, da naslov spletne strani oziroma naslov članka
napišete v navednicah.
Primer:
(“Winners of the 2010 Tourism for Tomorrow Awards”, 2010),
27
(“Turizem, Slovenija, julij 2010 – začasni podatki”, 2010),
(“Analiza poslovanja-4 vaje”, 2010).
Kadar strani ali odstavki niso označeni, jih izpustite in navedete le avtorja in leto. Z
brskalniki je možno najti citirano mesto tudi brez navedbe strani.
Kadar povzemate podatke s spletne strani (vendar ne s specifičnega dokumenta na tem
naslovu), je dovolj navajanje naslova spletne strani:
· Na spletni strani Svetovne Turistične Organizacije najdemo veliko zanimivih
informacij o svetovnem turizmu (http://www.world-tourism.org).
Take strani ne navajate med viri (podobno kot osebno komunikacijo), saj se ne nanaša na
specifičen dokument.
3.8 SEZNAM UPORABLJENIH VIROV
Seznam uporabljenih virov je spisek le v pisnem izdelku navedenih (citiranih ali povzetih)
virov. Na seznam ne sodijo viri, ki ste jih uporabljali ali prebrali, v nalogi pa se nanje niste
sklicevali. Seznam napišete na novi strani z naslovom “Seznam uporabljenih virov”. Med
posameznimi vnosi mora biti prazna vrstica, prav tako ste pozorni na to, da virov ne številčite
(tudi druge oznake niso dovoljene). Seznam uporabljenih virov je obojestransko poravnan
(URL naslove ustrezno prelomite s presledkom), razmik med vrsticami je 1,5. Zapisi daljši od
ene vrstice naj bodo oblikovani viseče (zamik v drugi in morebitnih naslednjih vrsticah je 1
cm). Vire razvrstite abecedno po priimku avtorja. Kadar navajate več virov istega avtorja, jih
razvrstite po letnicah objave in sicer od najstarejše dalje. Če je več virov istega avtorja
izdanih v istem letu, jih ob letnici označite s črkami (a, b, c...) in razvrstite abecedno po
naslovu dela. Če vir nima avtorja, ga razvrstite po prvi besedi vnosa (običajno je to naslov
dela ali članka). Zapis z enim avtorjem ima prednost pred zapisom skupine avtorjev (npr:
Sedmak, G. je uvrščen pred Sedmak, G. in Mihalič, T.).
Primeri razvrstitve zapisov so podani v nadaljevanju.
28
3.8.1 Primeri bibliografskega zapisa pri knjigah
Naslov monografije ali revije, v kateri je objavljen članek, se piše z ležečimi črkami. Osnovni
zapis je sestavljen iz naslednjih elementov (vključno z ločili!):
Priimek, začetnica imena. (leto izdaje). Naslov. Kraj izdaje: založnik.
a) Knjiga enega avtorja
· Čeh, Ž. (2010). Communication and cultural differences in tourism. Portorož: Fakulteta
za turistične študije – Turistica.
· Weber, I. (2003). Ženski itinerariji: med antropologijo potovanja in literaturo. Koper:
Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče.
· Buhalis, D. (2003). eTourism: information technology for strategic tourism management.
Harlow: Financial Times Prentice Hall.
· Trunkl, R. (2010). Izbrane vsebine psihologije za boljše razumevanje turizma. Portorož:
Fakulteta za turistične študije – Turistica.
· Jurinčič, I. (2009). Nosilna zmogljivost Slovenske Istre za turizem. Portorož: Fakulteta
za turistične študije – Turistica.
b) Knjiga dveh ali več avtorjev
Avtorje navedete po vrstnem redu, kot so navedeni na naslovnici knjige in ne po abecedi.
· Brezovec, A. in Nemec Rudež, H. (2009). Marketing v turizmu : izhodišča za ustvarjalno
razmišljanje in upravljanje. Portorož : Fakulteta za turistične študije – Turistica.
· Brezovec, A., Sedmak, G. in Vodeb, K. (2007). Srce Istre : kulturna dediščina skozi oči
turistične javnosti. (P. Kavrečič in D. Darovec, Ur.) Knjižnica Annales (Let. 49). Koper:
Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče; Zgodovinsko društvo za
južno Primorsko, Založba Annales.
· Uran, M. in Juvan, E. (2009). Strateški management v turizmu: oblikovanje strategije
turizma in vloga deležnikov. Koper: Društvo za akademske in aplikativne raziskave.
29
c) Knjiga brez avtorja
Ker je avtor knjige neznan, navedete naslov, letnico izdaje, kraj izdaje ter založnika.
· Publication Manual of the American Psychological Association. (2009). (6. izd.).
Washington, D.C.: American Psychological Association.
d) Knjiga z urednikom
Kot avtorja navedete urednika knjige in to ustrezno označite.
· Kovač, M. (Ur.). (2000). Nacionalni program športa v Republiki Sloveniji. Ljubljana:
Ministrstvo za šolstvo in šport ter Zavod za šport Slovenije.
e) Zbornik oz. poglavje v zborniku
Celoten zbornik navedete tako kot knjigo, le da za imenom urednika ali urednikov (pred
letnico) to označite.
· Brezovec, A. in Mekinc, J. (Ur.). (2010). Management, izobraževanje in turizem:
družbena odgovornost za trajnostni razvoj. Portorož : Fakulteta za turistične študije –
Turistica.
Poglavje v zborniku:
· Novel, I. (2009). Analiza uspešnosti turistične dejavnosti v Sloveniji za leto 2008. V A.
Brezovec in J. Mekinc (Ur.), Management, izobraževanje in turizem (str. 231). Portorož:
Založba Turistica, Fakulteta za turistične študije Portorož, Univerza na Primorskem.
· Rok, M. (2010). Intern mentoring in the tourism and hospitality industry. V T. Jere
Lazanski (Ur.), Turizem in kakovost življenja (str. 42). Portorož: Fakulteta za turistične
študije – Turistica.
f) Ponovna izdaja knjige
Pri knjigi, ki je izšla v več izdajah (ne ponatisih!) ustrezno označite za katero izdajo gre.
· Kranjc, J. (2010). Rimsko pravo (2. izd.). Ljubljana: GV založba.
· Shaw, G. in Williams, A. M. (2002). Critical Issues in Tourism: a Geographical
Perspective. (2. izd.). Oxford: Wiley-Blackwell.
g) Knjiga, ki jo je izdala organizacija, korporacija …
Kadar je avtor knjige institucija, navedete njeno ime namesto avtorjevega.
30
· International Hotels Environment Initiative. (1993). Environment management for hotels.
The industry guide for best practice. Oxford: Butterworth-Heinemann.
V kolikor je institucija tudi izdajatelj, se to označi z zapisom “avtor” namesto imena založbe.
· Statistični urad Republike Slovenije. (2010). Statistični letopis 2010. Ljubljana: avtor.
· Eurostat. (2002). European Implementation Manual on Tourism Satellite Accounts
(TSA). Luksemburg: avtor.
h) Knjiga natisnjena v več delih
Pri knjigi, ki je bila natisnjena v več delih, navedete del, ki ste ga uporabili za naslovom
knjige.
i) Neobjavljeno delo
Uporabljen vir, ki ni bil izdan, navajate kot izdana dela, le da namesto kraja in izdajatelja
navedete oznako “neobjavljeno delo”.
· Sedmak, G. in Kociper, T. (2011). Ekonomika turističnih podjetij. Neobjavljeno delo.
j) Diplomska, magistrska ali doktorska naloga
· Vesel, T. (2010). Vpliv zaposlenih na konkurenčnost v hotelskih podjetjih (diplomsko
delo). Portorož: Univerza na Primorskem, Fakulteta za turistične študije - Turistica.
· Lušina, A. (2010). Mobing v slovenskih podjetjih na Slovenski obali (magistrsko delo).
Portorož: Univerza na Primorskem, Fakulteta za turistične študije - Turistica.
· Sedmak, G. (2006). Pomen avtentičnosti turističnega proizvoda: primer destinacije
Piran (doktorska disertacija). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta.
k) Interna gradiva organizacij
· Merkur d.d. (2008). Sistematizacija delovnih mest v podjetju Merkur d.d. (interno
gradivo). Kranj: Merkur d.d.
3.8.2 Bibliografski zapis člankov v periodičnih publikacijah
Osnovni primer zapisa:
31
Priimek, začetnica imena. (leto objave). Naslov članka. Ime revije, letnik (številka), stranstran.
a) Članek v strokovni reviji s številčenjem strani v vsaki številki posebej
· Smeral, E. (2009). The Impact of the Financial and Economic Crisis on European
Tourism. Journal of Travel Research, 48(1), 3-13.
· Dwyer, L. (2006). Assessing the Economic Impacts of Events: A Computable General
Equilibrium Approach. Journal of Travel Research, 45(1), 59-66.
· Papatheodorou, A., Rosselló, J. in Xiao, H. (2010). Global economic crisis and tourism:
Consequences and perspectives. Journal of Travel Research, 49(1), 39-45.
b) Članek v strokovni reviji s številčenjem strani za celoten letnik
· Hung, K. In Law, R. (2011). An overview of Internet-based surveys in hospitality and
tourism journals. Tourism Management, 32, 717-724.
· Vlahović. D. (1999). Potreba afirmiranja turističkih posebnosti destinacije. Acta
Turistica, 11, 214-225.
c) Članek v reviji z mesečnim izhajanjem
· Picej, R. (april 2010). Srbija vabi s srčnim utripom Balkana. Lipov list, 52, 23-25.
d) Članek v reviji z izhajanjem na določen dan
· Deu, Ž. (23. februar 2011). Spomin na Nizozemsko. Delo in dom, 6.
· Apih, J. in Dobnikar, M. (februar 2000). Deset let Pristopa. Marketing magazin, (20), 18-
20.
e) Članek v časopisu
Avtor članka je novinar, ki je podpisan pod člankom (oz. naveden na začetku). Če je avtor
naveden le z začetnicami, je običajno v časopisu razlaga teh začetnic. Članek citirate
podobno kot članek v reviji.
· Dravinec, S. (11. februar 2011). Eksperiment v živo. Primorske novice, str. 3.
32
Če je članek brez avtorja, začnete navajanje z glavnim naslovom. Temu ustrezno naveden vir
tudi abecedno razvrstite v seznamu uporabljenih virov.
f) Zakoni
Zakone in druge upravne akte navajate, kot sledi:
· Zakon o gostinstvu. (1995). Uradni list Republike Slovenije, (1/1995), 41.
3.8.3 Elektronski viri
Elektronske vire navajate podobno kot tiskane (kolikor je to mogoče), tako da navedete nekaj
dodatnih podatkov: naslov elektronskega vira in datum, ko je bila s tem virom vzpostavljena
povezava oz. prebrana vsebina (ne velja za CD ROM).
a) članek na spletni strani z znanim avtorjem:
· Kačič, M. (24. februar 2011). Kje ponavadi smučate? Finance. Pridobljeno 24.02.2011 iz
http://www.finance.si/303834/Kje-ponavadi-smu%E8ate
· Ropret, M. (24. januar 2011). Kongresno-poslovni turizem v Sloveniji. Delo. Pridobljeno
30.1.2011 iz http://www.delo.si/clanek/137673
b) članek na spletni strani brez avtorja:
· Tourism. (2010). Pridobljeno 14.9.2010 iz http://en.wikipedia.org/wiki/Tourism
c) publikacije v bazah podatkov
· Nykiel, R. A. (1997). The key is gone... the card is going... and the touch is coming.
Journal of Hospitality Marketing & Management, 5 (1), str. 45-51.
· Fox, J. (2000). Approaching managerial ethical standards in Croatia's hotel industry.
International Journal of Contemporary Hospitality Management, 12(1), str. 54-60.
d) članki iz revij, ki so samo na spletu
· Frederickson, B. L. (7. 3. 2000). Cultivating positive emotions to optimaze health and
well-being. Prevention & Treatment, 3, 75-83. Pridobljeno 25.3.2000 iz
http://journals.apa.org/prevention/ volume3/pre0030001a.html
33
e) dokumenti, ki so samo na spletu
· Analiza poslovanja-4vaje. (2010). Pridobljeno 25.2.2010 iz http://miha.ef.unilj.
si/_dokumenti3plus2/191005/AP_2008-vaje4.ppt
f) računalniška programska oprema
· Breckler, S. J. in Pratkanis, A. R. (1985). Experiment Command Interpreter for the IBM
personal computer [Programski jezik]. Baltimore: Avtorji.
34
4 JEZIKOVNI SLOG PISANJA PISNIH IZDELKOV
Vse tri oblike zaključnih nalog so za vsakega študenta ne le preizkus strokovnega znanja,
temveč tudi preizkus strokovnega pisanja. Zaključna naloga je najobsežnejše in
najzahtevnejše pisno delo študenta, s katerim mora ta pokazati spretnost strokovnega
izražanja svojih mnenj, stališč in trditev. Ob visoki ravni teoretičnega in praktičnega znanja je
treba pokazati tudi visoko stopnjo jezikovne kulture. Jezikovna kultura ni le v domeni
jezikoslovcev, temveč vseh strokovnjakov.
Z načinom (slogom, stilom) pisanja pošilja avtor zaključne naloge določena sporočila o sebi.
Predvsem lahko iz uporabljenega sloga razberemo avtorjevo stopnjo strokovnosti. Kot
(bodoči) strokovnjak si lahko omaja ugled s slogovnimi spodrsljaji, kot so:
· raba pogovornega jezikovnega sloga (vsakodnevno izražanje, kot npr. saj že vsi vemo;
enostavno jih ne briga...),
· neustrezna raba tujk (omejite se na rabo tistih, ki so v stroki nepogrešljive, npr.
potencialni turisti, predvsem pa se prepričajte o njihovem pomenu; nepotrebne tujke so:
nivo, efekt...),
· raba nedoločljivih oz. relativnih pojmov (npr. ogromno, na tisoče, zelo malo...),
· raba skovank ali krajšav, ki niso v splošni rabi (npr. tur. ponudba),
· dialektizem, idr.
Prvi okvir, ki ga je treba upoštevati pri pisanju zaključne naloge, je pravilen knjižni jezik.
Mentor lahko zavrne zaključno nalogo, če presodi, da je jezik neustrezen. Jezik je
neustrezen, če vsebuje:
· slovnične in pravopisne napake,
· strokovno neustrezne izraze ali
· neustrezno stilistiko.
Poskrbeti morate, da bo zaključna naloga lektorirana, preden jo odda v referat za
zagovor. Slovnične in pravopisne spodrsljaje zaključnih nalog je mogoče še odpraviti, težje
pa je naknadno spreminjati neustrezen slog besedila. Zato je potrebno, da študent k pisanju
zaključne naloge pristopi z osnovnim poznavanjem stilistike.
35
Stilistika je jezikovno – slogovno prilagajanje besedila želenemu učinku. Zaključna naloga
zahteva poseben jezikovni slog, ki se imenuje strokovni jezik, in se razlikuje od pogovornega,
literarno–umetniškega ali publicističnega. Vsaka stroka, tudi turizem, ima svojo specifično
terminologijo. Razen terminologije pa mora avtor zaključne naloge upoštevati tudi pravila
pisanja strokovnega besedila, kot so:
- jasnost,
- jedrnatost,
- povezanost.
Jasnost sloga je dosežena takrat, ko se pri bralcu razvijejo enake misli in občutki, kot jih je
imel avtor, ko je pisal zaključno nalogo. Avtor se mora zavedati, da ne piše zase, temveč za
druge, zato mora bralcu sporočiti svoja sta

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli