Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

mojstudij

____________________________________________________________________________________________________________________
NAVODILA ZA PRIPRAVO IN ZAGOVOR
DIPLOMSKE NALOGE
Ljubljana, januar 2010
Zavod IRC, Višja strokovna šola
Litostrojska cesta 40 tel: 01/548-37-60, 61, 62
1000 Ljubljana e-pošta: info@zavod-irc.si
KAZALO
1. PRIJAVA NASLOVA IN TEME DIPLOMSKE NALOGE - dispozicija ....................... 1
2. STRUKTURA DIPLOMSKE NALOGE IN RAZVRSTITEV STRANI ........................ 3
3. JEZIKOVNI SLOG PISANJA DIPLOMSKE NALOGE ............................................. 6
4. TEHNIČNA NAVODILA ZA OBLIKOVANJE DIPLOMSKE NALOGE ...................... 7
4.1. Obseg in oblikovanje diplomske naloge ............................................................ 7
4.2. Številčenje strani ............................................................................................... 8
5. NAVAJANJE VIROV V BESEDILU - citiranje .......................................................... 9
5.1. Direktno prepisovanje - citiranje ....................................................................... 9
5.2. Pri splošnem sklicevanju ................................................................................. 10
6. SEZNAM UPORABLJENIH VIROV ....................................................................... 11
6.1. Knjige .............................................................................................................. 11
6.2. Poročila podjetij.............................................................................................. 11
6.3. Diplomska dela ............................................................................................... 11
6.4. Konference ..................................................................................................... 12
6.5. Enciklopedije, slovarji in podobne publikacije ................................................. 12
6.6. Članki v revijah................................................................................................ 12
6.7. Elektronske publikacije ................................................................................... 12
6.8. Za elektronska gradiva, ki so na CD-ju ........................................................... 12
6.9. E-baze podatkov ............................................................................................. 13
6.10. Elektronski časopisi ...................................................................................... 13
7. PRIJAVA NA ZAGOVOR DIPLOMSKE NALOGE ................................................. 14
8. ZAGOVOR DIPLOMSKE NALOGE ....................................................................... 15
8.1. Protokol zagovora diplomske naloge .............................................................. 15
8.2. Ocenjevanje diplomskega izpita...................................................................... 15
8.3. Nasveti študentu pri zagovoru naloge ............................................................. 16
1
1. PRIJAVA NASLOVA IN TEME DIPLOMSKE NALOGE - dispozicija
Študent ali študentka (v nadaljevanju študent) običajno začne z izdelavo diplomske
naloge v sredini drugega letnika. Priporočljivo je, da študentje drugega letnika oddajo
obrazec za prijavo naslova in teme diplomske naloge pred prvomajskimi počitnicami.
Naslov in temo diplomske naloge prijavite z obrazcem ''Predlog naslova in teme
diplomske naloge'', ki ga dobite na spletnem portalu.
Naslov diplomske naloge lahko:
- študent predlaga sam (s sodelovanjem mentorja v podjetju) ali
- pa ga izbere iz razpisanih naslovov, ki so jih predlagali mentorji v šoli. Tudi v
tem primeru se mora študent posvetovati z mentorjem v podjetju. Razpisani
naslovi diplomskih nalog so objavljeni na spletnem portalu.
Pri odločitvi, kakšno temo izbrati, velja načelo, da študent izdela uporabno nalogo, z
aktualnimi problemi iz prakse. Tema diplomske naloge se mora vsebinsko nanašati
na strokovne vsebine višješolskega programa v katerega je študent vpisan. Naloga
mora imeti prispevek k temi, ki jo študent obravnava, bodisi v obliki ankete,
vprašalnika, raziskave, primerjave ali predlogov, ki morajo biti ustrezno
argumentirani. Tema ne sme biti preširoka, ker se zgodi, da želi študent nekritično
uvrstiti v nalogo vse kar je o temi izvedel. Bolje je, da je tema ožja in natančno
izdelana.
Ravno tako mora biti študent pozoren, da teme ni obdelal že kašen študent pred
njim. Seznam vseh naslovov diplomskih nalog na Zavodu IRC je objavljen na spletni
strani šole: http://www.zavod-irc.si/sl/pomembno/Diplomske_naloge_/
Deli obrazca Predlog naslova in teme diplomske naloge so:
1. Ime in priimek študenta
2. Vpisna številka
3. Višješolski izobraževalni program
4. Ime in naslov podjetja
5. Mentor v podjetju
6. Predlagani mentor v šoli (če je naslov razpisan, navedite mentorja, ki je temo
razpisal)
7. Predlog naslova diplomske naloge (označite ali ste naslov sami izbrali ali je
razpisan)
8. Iz katerega predmetnega področja je tema diplomske naloge
9. Namen in cilj naloge (zakaj želite obravnavati izbrano temo in kaj želite z njo
doseči. Potrebno opredeliti raziskovalni problem.)
10. Predvideno kazalo – struktura naloge (iz strukture mora biti jasno viden
prispevek študenta k izbrani temi)
11. Predvidena literatura (najmanj 5 navedb)
Obrazec Predlog naslova in teme diplomske naloge študent pošlje v elektronski obliki
na info@zavod-irc.si ter v pisni obliki, podpisano, na sedež šole.
Dispozicije obravnava študijska komisija enkrat mesečno.
2
V primeru, da si študent sam izbere naslov in temo, študijska komisija presodi o
predlagani temi in naslovu diplomske naloge ter jo potrdi, zavrne ali predlaga
dopolnitve oz. spremembe. Študijska komisija ravno tako potrdi izbor mentorja v šoli
ali predlaga novega.
V kolikor študent izbere temo iz razpisanih naslovov bo študijska komisija pregledala
obrazložitev izbrane teme, kazalo in predvideno literaturo.
O sklepu komisije je študent pisno obveščen.
Ko študent dobi odgovor študijske komisije, se poveže z mentorjem na šoli preko
elektronske pošte. Naslov elektronske pošte mentorja je naveden v sklepu študijske
komisije.
Od potrditve dispozicije dalje, svetujemo, da študentje samostojno sodelujejo z
mentorjem.
Če želi študent spremeniti naslov odobrene dispozicije diplomske naloge ali
zamenjati mentorja mora za spremembo pisno zaprositi študijsko komisijo.
3
2. STRUKTURA DIPLOMSKE NALOGE IN RAZVRSTITEV STRANI
Razvrstitev strani v diplomski nalogi:
Platnice
Naslovna stran
Naslov diplomske naloge
List z zahvalo (neobvezno)
Povzetek in ključne besede v slovenskem in angleškem jeziku
Kazalo
Pregled uporabljenih simbolov in označb
Vsebina diplomske naloge
Literatura
Priloge
Izjava o avtorstvu
PLATNICE
Platnice diplomske naloge bo oblikoval in izdelal knjigovez in so enake Vaši naslovni
strani. Barva platnic je za vsak program drugačna.
NASLOVNA STRAN
Primer 1:
font velikosti 20
font velikosti 24
font velikosti 14
NASLOV DIPLOMSKE NALOGE
Naslov diplomske naloge mora odsevati njeno vsebino. Vsebinsko ne sme biti
preširok in niti preozek. Naslov mora biti čim bolj kratek, razumljiv in aktualen.
Naslov diplomske naloge in drugi podatki so prikazani v primeru 2.
ZAVOD IRC
VIŠJA STROKOVNA ŠOLA
DIPLOMSKA NALOGA
Janez Oblak
4
Primer 2:
Font:
font velikosti18
font velikosti 14
font velikosti 20
font velikosti 12
STRAN Z ZAHVALO
Ta stran vsebuje zahvalo mentorju, somentorju, podjetju in posameznikom, ki so
kakorkoli pomagali pri nastajanju naloge. Stran ni obvezna.
POVZETEK IN KLJUČNE BESEBE V SLOVENSKEM IN ANGLEŠKEM JEZIKU
Povzetek in ključne besede v slovenskem in angleškem jeziku naj bodo na eni strani.
Povzetek naj vsebuje podatke o vsebini in namenu naloge, cilju naloge, o uporabljeni
metodologiji, o doseženih rezultatih in bistvenih sklepih.
KAZALO
Kazalo pove, na katerih straneh so posamezna poglavja in podpoglavja. Prvo
oštevilčeno poglavje je Uvod, zadnje oštevilčeno poglavje v kazalu pa je Viri in
literatura.
PREGLED UPORABLJENIH SIMBOLOV, OZNAČB, KRATIC
Simboli, označbe in kratice morajo biti navedeni po abecednem redu.
VSEBINA DIPLOMSKE NALOGE
Vsebina diplomske naloge obsega uvod, osrednji del in zaključek.
Uvod
V uvodnem delu je predstavljen raziskovalni problem, namen naloge in cilj naloge.
Na kratko so predstavljene uporabljene metode za obravnavo teme in struktura
diplomske naloge. Uvod naj ne bo predolg in naj obsega okrog 10 % pisnega dela
naloge.
Osrednji del
1. Teoretičen del
Opisano je splošno področje teme diplomske naloge, kjer študent prikaže
sposobnost iskanja in uporabe primerne strokovne literature. Študent poda teoretično
podlago in izhodišča na katerih bo temeljil analitičen del.
ZAVOD IRC
VIŠJA STROKOVNA ŠOLA
KOMERCIALIST
Diplomska naloga višjega strokovnega
izobraževanja
(NASLOV DIPLOMSKE NALOGE )
Avtor:
Ime podjetja:
Mentor v podjetju:
Mentor v šoli:
Lektoriral: Ljubljana, oktober 2004
5
2. Analitičen del (praktičen del)
V analitičnem delu študent najprej vsestransko opiše in analizira problem. Opiše
postopek raziskave, na način, da jo je mogoče ponoviti in dobiti podobne rezultate. V
tem delu študent prikaže glavne rezultate in jih interpretira.
Zaključek
Sklepne ugotovitve (zaključek) vsebujejo objektivno oceno rezultatov in jih povežejo
s problemom, zastavljenim v uvodu. Študent kritično povzame in ovrednoti
uporabljene metode, ugotovitve in rezultate. Zaključek naj obsega približno 10 %
pisnega dela naloge.
SEZNAM UPORABLJENIH VIROV
V seznamu uporabljenih virov navedite le tiste, ki ste jih uporabili in citirali v nalogi.
Kako navajamo vire je opisano v poglavju 5.
PRILOGE
Priloge so sestavni del vsake diplomske naloge. V prilogah so zajete informacije, ki
so sicer potrebne za celovit prikaz dela, vendar bi z odvračanjem pozornosti od
glavne teme motile potek sporočila diplomske naloge. V priloge spadajo daljša
analitična izvajanja, daljši računalniški izpisi, statistične metode itn.
IZJAVA O AVTORSTVU
Na koncu diplomske naloge vstavi študent list z izjavo o avtorstvu:
Študent / študentka.................................. izjavljam, da sem avtor / avtorica
diplomskega dela z naslovom, ki sem ga napisal / napisala pod mentorstvom
............................. in dovolim objavo povzetka diplomskega dela na spletnih straneh
šole.
Ljubljana,..................... Podpis:
Ko je naloga zvezana, se študent podpiše v vse izvode diplomske naloge na stran z
izjavo o avtorstvu.
6
3. JEZIKOVNI SLOG PISANJA DIPLOMSKE NALOGE
Jezik naj bo čist, enostaven, jasen in jedrnat. Uporabljamo pravilen knjižni jezik.
Strokovna besedila je potrebno pisati jasno, jedrnato in povezano. Nove in novejše
strokovne izraze pri prvem navajanju pojasnimo z istim izrazom v enem ali več
svetovnih jezikih. Enako velja za kratice.
Obvezna je uporaba veljavne terminologije, predpisanih merskih enot in simbolov
(znakov).
Strokovna besedila pišemo v prvi osebi množine (npr. sklepamo lahko) ali neosebno
(npr. potrebno je) in NE v prvi osebi ednine (npr. mislim da).
Diplomska naloga mora biti lektorirana. Ob prijavi za zagovor morate priložiti
fotokopijo diplome lektorja.
7
4. TEHNIČNA NAVODILA ZA OBLIKOVANJE DIPLOMSKE NALOGE
4.1. Obseg in oblikovanje diplomske naloge
OBSEG: Diplomska naloga višjega strokovnega izobraževanja naj obsega okrog 40
strani. Priloge se upoštevajo kot dodatek k tem stranem.
FONTI IN RAZMAKI: Besedilo je pisano s pisavo Arial, velikost črk 12 pt z 1,5
razmikom med vrsticami in enojnim razmikom med odstavki. Naloga je izpisana na
bel list formata A4 z robovi: levi 30 mm, zgornji, spodnji in desni pa 20 mm od roba
lista.
Prvo označeno poglavje je 1 UVOD, zadnje pa VIRI IN LITERATURA (označeno z
ustrezno številko).
Besedilo naj ima obojestransko poravnavo.
NASLOVI POGLAVIJ IN PODPOGLAVJI: naslove poglavij pišemo na levi rob,
odebeljeno (velikost 14 pt), z velikimi črkami vedno na novi strani.
Vsako poglavje ima lahko podpoglavja, ki so oštevilčena z dvema arabskima
številkama (1.2). Označba 1.2 pomeni, da gre za drugo podpoglavje prvega poglavja.
Številko podpoglavja in naslov zapišemo z malimi črkami na levi rob.
Razmik med naslovom podpoglavja, prejšnjo in naslednjo vrstico je (ena) prazna
vrstica.
Podnaslove v podpoglavjih ne oštevilčimo, razmik med podnaslovom in
podpoglavjem je ena vrstica, med podnaslovom in tekstom pa ni razmika.
ENAČBE: enačbo zapišemo z razmikom pet znakov od levega roba in jo oštevilčimo.
Pri tem (npr. 2.3) pomeni tretjo enačbo drugega poglavja. Če je enačba daljša, jo
začnemo zapisovati na levi rob, številko enačbe pa ob desni rob. Presledek od
zgornjega in spodnjega teksta je en razmik. Črke, ki označujejo veličine, se pišejo v
kurzivi.
Enačbe navajamo po zgledu:
V= V o + a t
TABELE: tabele oštevilčimo od 1 naprej v celotni diplomski nalogi. Naslov tabele
napišemo nad tabelo. Pod tabelo so lahko opombe, ki dodatno razlagajo posamezne
elemente tabele. Opombam sledi razlaga uporaljnih kratic in simbolov. Na koncu
tabele navedemo vir iz katerega je bila tabela prepisana ali priprejena. Vire navajamo
skladno s pravili za citiranje in navajanje virov. Tabelo uvrstimo čim bliže mestu kjer
je omenjena. Celotna tabela naj bo na eni strani. V besedilu se na tabelo sklicujemo
tako, da navedemo njeno številko.
S tabulatorjem ali s preslednico naredimo
zamik za 5 znakov in šele nato začnemo
pisanje enačb.
8
Primer: Število zaposlenih je prikazano v Tabeli 4 in kaže na...
RISBE, SHEME, DIAGRAMI: risbe, sheme in diagrame oštevilčimo od 1 naprej v
celotni diplomski nalogi ter jih podnaslavljamo tako, da je razvidno, kaj pomenijo. V
besedilu morajo biti citirane in vstavljene približno tam, kjer so citirane. Ostala pravila
veljajo enako kot za tabele. Pri grafih pazimo na črno bel izpis, kar pomeni, da sta
rdeča in zelena barva pri črno belem izpisu enaka. Raje kot barve uporabimo vzorce
(raster).
4.2. Številčenje strani
Diplomska naloga je pisana le na eni strani in ni razlike med listom in stranjo. Prva
stran besedila naloge, ki je običajno uvod se oštevilči z arabsko številko 1.
Številčenje se nadaljuje neprekinjeno do konca naloge. Številka strani je običajno v
spodnjem desnem kotu lista, približno 1,5 cm od spodnjega in desnega roba lista.
9
5. NAVAJANJE VIROV V BESEDILU - citiranje
Za ves tekst, ki ga prepišete ali povzamete iz drugih virov morate uporabiti citiranje,
ki je opisano spodaj. Razume in pričakuje se, da boste v teoretičnem delu vsebino
citirali in povzemali, zato to ustrezno označite. V kolikor tega ne označite velja to za
plagiatorstvo, ki pa je zakonsko prepovedano.
Obstaja več načinov navajanja virov in oblikovanja seznama uporabljene literature
(Harvard, Chicago, APA, MLA). Med njimi ni večjih razlik. Na Zavodu IRC
uporabljamo Harvard način, ki je zelo enostaven.
5.1. Direktno prepisovanje - citiranje
- pri direktnem prepisovanju najprej navedemo avtorja citata, sledi letnica izida
dela, iz katerega je citat vzet in stran na kateri je zapisan citat.
Npr.: (Divjak, 2006, str. 24)
- če sta avtorja dva, zapišemo oba npr. (Peček in Lesar, 2007, str. 25). Pri besedilih z
več kot dvema avtorjema navedemo le priimek prvega in dodamo idr.
Npr.: (Divjak idr., 2006, str. 60)
- če že v besedilu navedemo avtorja, potem v oklepaju navedemo samo letnico izida
in stran.
Npr.: Dow (1964, str. 2 Cool

- citiramo lahko tudi ugotovitev določenega avtorja, ki jo je v svojem delu povzel drugi
avtor. Gre za posredno citiranje, označimo pa ga tako, da navedemo najprej avtorja
citata (original), nato pa napišemo »v:« in navedemo priimek avtorja posrednega
dela.
Npr.: (Devjak v: Valenčič-Zuljan, 2007, str. 20)
- pri navajanju zakonov in predpisov v oklepaju navedemo kratico zakona oz.
predpisa in citirani člen.
Npr.: (ZŠ, 34. člen)
- pri navajanju anonimnih virov (npr. Statististični letopis Slovenije) v oklepaju
navedemo kratico vira, letnico in stran.
Npr.: (SL, 2003, str. 45)
- pri navedbi citata iz gradiva, objavljenega na svetovnem spletu, upoštevamo enaka
pravila za sklicne opombe (avtor, leto, stran) kot pri pisnih virih. Če avtor ni razviden,
zapišemo nosilca avtorskih (moralnih, materialnih) pravic. Tudi podatek o strani na
spletu ni vedno viden.
10
Npr. navodila za harvardski način citiranja v besedilu navedemo kot npr. (A Guide to
the Harvard System of referencing, 2007), povezavo pa zapišemo v seznamu
literature na koncu besedila skladno s pravili.
5.2. Pri splošnem sklicevanju
Pri splošnem sklicevanju, ko povzamete besedilo iz vira, navedemo le priimek
avtorja in letnico izida dela brez številke strani.
Npr. Dokazano je bilo (Foster, 1972), da je bistven element ...
Npr. Dow (1964), Musgrave (1968) in Hansen (1969) se strinjajo, da ...
11
6. SEZNAM UPORABLJENIH VIROV
Tudi pri oblikovanju seznama uporabljenih virov uporabite Harvardski način. Seznam
uporabljenih virov je spisek v nalogi navedenih (citiranih ali povzetih) virov. Na
seznam ne sodijo viri, ki smo jih uporabljali ali prebrali, v nalogi pa se nanje nismo
sklicevali. Vire razvrstimo abecedno po priimkih avtorjev.
6.1. Knjige
Običajno pravilo navajanja vira je uporaba naslovne strani in NE zapisa na platnicah.
Vrstni red zapisa elementov, vključno z ločili in velikimi ali malimi črkami je naslednji:
PRIIMEK, IME (lahko začetnica imena), letnica. Naslov. Izdaja. Kraj: Založba. Oštevilčenje
strani (če citirate le določen del)
(poševno pisan je Naslov)
- posamezen avtor
DOW, D., 1964. A history of the world. 3rd ed. London: Greenfield.
DOW, D., 1964. Zgodovina sveta. 3. izdaja. London: Greenfield. Str. 16-22
- več avtorjev
Navajamo imena vseh avtorjev
CUTLER, T., WILLIAMS, K., in WILLIAMS, J., 1986. Keynes, Beveridge and beyond.
London: Routledge & Kegan Paul. (v vrstnem redu, kot so navedeni na naslovni
strani knjige)
- za 4 ali več avtorjev (idr. – in drugi):
PEARCE, I.F., idr., 1976. A model of output, employment, wages and prices in the
UK. Cambridge: Cambridge University Press.
6.2. Poročila podjetij
TESCO PLC, 2002. Annual report and financial statements 2002. Cheshunt: Tesco
PLC.
THAMES WATER PLC, 2002. Environmental review 2002. Reading: Thames Water
PLC.
6.3. Diplomska dela
NOVAK, P.,1981. Zgodovina razvoja. Diplomsko delo. Ljubljana: Ekonomska
fakulteta.
12
6.4. Konference
PAEPCKE, A., ed., 1992. OOPSLA ‘ 92 conference on object-oriented programming
systems, languages, and applications, Vancouver, 18-22 October, 1992. New York:
The Association for Computing Machinery.
6.5. Enciklopedije, slovarji in podobne publikacije
The Europa World Yearbook 2002. 43rd ed. London: Europa Publications Ltd.
6.6. Članki v revijah
PRIIMEK, IME (lahko začetnica imena), leto. Naslov članka. Naslov revije, Zvezek (izdaja(letnik),
številka), številka strani.
(poševno pisan je naslov revije)
ZUPANČIČ, J., 1990. Skriti zaklad. Dnevnik, 2007(56), str. 14-16.
GOTT, R., 1989. Crumbs and the capitalists. The Guardian, 20th Jan, pp. 21-22.
Ne skrbite, če ni naveden avtor članka – v tem primeru navedete ANON. (anonimen)
ANON., 1989. Obscenity or censorship. The Economist, 312(5 August), pp. 33-34.
6.7. Elektronske publikacije
PRIIMEK, IME (lahko začetnica imena), ali UREDNIK leto. Naslov [online]. Kraj izdaje: založnik.
Dostopno na: <URL> [povzeto dne].
BOOTS GROUP PLC, 2003. Corporate social responsibility [online]. Boots Group
PLC.
Dostopno na: http://www.boots-plc.com/information/info.asp?Level1ID=7&Level
2ID=0 [Povzeto 23. 7. 2003].
ali v angleškem jeziku:
DEFOE, D., 1995. The fortunes and the misfortunes of the famous Moll Flanders
[online]. Champaign, Illinois: Project Gutenberg. Dostopno na:http://promo.net/cgipromo/
pg/ t9.cgi?entry =370&full=yes&ftpsite= http://www.ib iblio.org/gutenberg/
[Povzeto 18. 11.2002].
6.8. Za elektronska gradiva, ki so na CD-ju
PRIIMEK, IME (lahko začetnica imena) ali UREDNIK, leto. Naslov [CD-ROM]. Kraj založbe:
Založba.
ALBERS, J., 1994. Interaction of color [CD-ROM]. New Haven: Yale University
Press.
13
6.9. E-baze podatkov
DATABASE [format, npr. online ali CD-ROM]. Kraj: Založba.
Business Source Premier [online]. London: EBSCO Publishing.
6.10. Elektronski časopisi
IME PRIIMEK (lahko začetnica imena), leto. Naslov. Naslov časopisa [online]
številka(izdaja), strani, če so. Dostopno na: ime podatkovne baze [Povzeto dne].
ZUPANČIČ, N., 2003. Skriti zaklad. Delo [internet], 101, 53. Dostopno na: Delo
[povzeto 24.6.2003].
BLASBERG, J., VISHWANATH, V., 2003. Making cool brands hot. Harvard Business
Review [online], 81(6), 20. Dostopno na: Business Source Premier [povzeto 23. 7.
2003].
Podrobnejša pravila Harvardskega načina citiranja, povzemanja in oblikovanja
seznama virov boste našli na spodnji povezavi:
http://libweb.anglia.ac.uk/referencing/harvard.htm
14
7. PRIJAVA NA ZAGOVOR DIPLOMSKE NALOGE
Pogoj za prijavo na zagovor diplomske naloge so opravljene študijske in poravnane
finančne obveznosti ter soglasje obeh mentorjev.
Ko je naloga lektorirana in potrjena s strani obeh mentorjev, kandidat pošlje diplomo,
po elektronski pošti v t.i. TEHNIČNI PREGLED na elektronski naslov:
sergeja@zavod-irc.si, kjer se opravi pregled ustreznosti diplome – struktura, oblika,
fonti, ipd.
Ko je diplomska naloga tehnično pregledana, jo 3 - krat natisnete in prinesete v
referat. Natisnjene diplome morate prinesti v referat najmanj sedem delovnih dni pred
razpisanim terminom za zagovor. Datumi zagovorov so objavljeni v študijskem
koledarju.
Na zagovor diplomske naloge se prijavite z obrazcem Prijava k diplomskemu izpitu.
Zagovori diplomskih nalog potekajo praviloma enkrat mesečno in sicer okrog 15. v
mesecu. Diplomske naloge, ki so oddane do sedem delovnih dni pred razpisanim
terminom za zagovor bodo obravnavane v tekočem mesecu. O datumu in uri
zagovora boste obveščeni po pošti.
Ko se prijavite na zagovor morate priložiti:
- Tri (3) krat natisnjene izvode diplomske naloge,
- elektronsko verzijo diplome v wordovem dokumentu (doc.) in povzetek
diplomske naloge v slovenskem jeziku na CD-ju,
- opisno oceno mentorja v podjetju (obrazec Ocena diplomske naloge),
- prijavo k zagovoru diplomske naloge (obrazec Prijava k diplomskemu izpitu),
- indeks,
- fotokopijo diplome lektorja ali izjavo lektorja.
15
8. ZAGOVOR DIPLOMSKE NALOGE
Študent je pisno vabljen na zagovor diplomske naloge vsaj 5 dni pred datumom
zagovora.
Datum in razpored zagovora diplomske naloge študenta je objavljen na oglasni deski
in na spletnih straneh Zavoda IRC.
8.1. Protokol zagovora diplomske naloge
1. Predsednik komisije za diplomski izpit predstavi komisijo ter kandidata/-ke za
diplomski izpit (vsi stojijo).
2. Mentor iz šole prebere opisno oceno o diplomskem delu (mentor in kandidat/-
ka za diplomski izpit stojita, ostali se usedejo),
3. Kandidat /-ka za diplomski izpit predstavi diplomsko nalogo - na voljo ima 10
minut. Predstavitev pripravi študent v Power pointu (okvirni čas je 1 minuta
govora za eno prosojnico). Prezentacijo prinesite na Usb ključku v formatu
Microsoft Office 2003.
4. Po predstavitvi sledijo vprašanja komisije - mentor običajno ne postavlja
vprašanj (kandidat/-ka se lahko odloči za čas priprave na odgovore). Možnost
postavitve vprašanj ima tudi publika.
5. Kandidat /-ka odgovarja na vprašanja.
6. Po zagovoru kandidat/-ka in publika zapustijo predavalnico, komisija sklepa o
uspešnosti zagovora.
7. Kandidat/-ka in publika se vrnejo v predavalnico. Predsednik komisije razglasi
oceno diplomskega izpita (vsi stojijo).
8. Po uspešno opravljenem zagovoru kandidat/-ka prejme potrdilo o
diplomiranju.
8.2. Ocenjevanje diplomskega izpita
Ocena diplomskega izpita je sestavljena iz:
- ocene diplomske naloge in
- zagovora diplomanta.
Na oceno diplomske naloge vpliva:
- potek diplomske naloge v podjetju (načrtovanje, organiziranje dela, vodenje,
samostojnost dela, vključevanje v skupinsko delo, komuniciranje s sodelavci,
motiviranost za delo, ustvarjalnost)
- strokovna vrednost naloge,
- dodana vrednost naloge (prispevek kandidata k nalogi),
- vključevanje teoretičnih spoznanj,
- multidisciplinarnost naloge (povezanost različnih strokovnih področij),
- uporabnost naloge v praksi v podjetju,
- izvirnost vsebine in rešitev.
Ocena zagovora diplomske naloge upošteva:
- strukturo predstavitve diplomske naloge,
- zanimivost predstavitve,
- nastop kandidata in njegovo retorična sposobnost (prost, sproščen govor),
16
- upoštevanje časovnega okvira pri predstavitvi,
- pravilnost odgovorov na vprašanja komisije in sposobnost argumentiranja,
- obvladljivost teoretičnih podlag,
- poznavanje uporabljenih metod dela,
- poznavanje vsebine in sklepov naloge.
8.3. Nasveti študentu pri zagovoru naloge
Nekaj nasvetov kako čim bolje in sproščeno opraviti zagovor diplomske naloge:
- čas za zagovor naloge je 10 minut, zato mora študent podati le bistvo,
- predstavitev je narejena v power pointu, ki se projecira. Kandidati prinesejo
ppt. predstavitev na USB ključku ali CD-ju. Na zagovoru je kandidatu na voljo
prenosni računalnik in projektor,
- v predstavitvi naj bodo podane samo bistvene stvari, poudarek je na zaključkih
in sklepih,
- kandidat se mora pripraviti na pojasnitev določenih teoretičnih osnov ali
principov zaradi vprašanj tričlanske komisije,
- priporočamo, da se kandidat na nastop dobro pripravi in ga nekajkrat izvede
sam pred uradnim zagovorom. Na ta način izboljša nastop (retoriko, govorico
telesa) in na ta način oceni trajanje nastopa.
Diplomant po uspešno opravljenem zagovoru dobi potrdilo o opravljenem
diplomskem izpitu. Diplomo prejme na svečani podelitvi diplom, ki jo šola organizira
enkrat letno.
Mag. Nataša Makovec
Ravnateljica

mojstudij

UNIVERZA V MARIBORU
FAKULTETA ZA LOGISTIKO
NAVODILA ZA IZDELAVO SEMINARSKE NALOGE
AVTORJI: Uroš Kramar, Bojan Rosi, Tomaž Kramberger
CELJE, OKTOBER 2005
PREDGOVOR
V knjižici so predstavljena osnovna navodila za izdelavo seminarske naloge. Seminarska
naloga predstavlja samostojno delo študenta, skozi katero prikaže razumevanje določenega
predmeta in uporabo teoretičnega znanja v praksi. Pri tem pa je potrebno poznati tudi nekaj
osnovnih načel in tehnik pisanja, saj sama oblika izredno pripomore k celostni podobi naloge.
Predstavljena so tehnična navodila, struktura naloge in tudi navodila za citiranje in navajanje
virov oz. literature, kar je bistvena sestavina vsakega pisnega dela.
Vse, kar se boste skozi tale navodila naučili lahko s pridom uporabite tudi pri nadaljnjem delu
(pri izdelavi diplomskega dela, pisanju člankov in podobno).
V imenu avtorjev vam želim čim uspešnejši študij in da bi pisali kakovostne seminarske
naloge in kasneje še diplomsko delo, ki bo v ponos ne samo vam, temveč tudi fakulteti.
V imenu avtorjev Uroš Kramar
KAZALO VSEBINE
1 SPLOŠNA DOLOČILA.......................................................................................................... 4
2 PRIPRAVA SEMINARSKE NALOGE ................................................................................. 4
3 ZGRADBA SEMINARSKE NALOGE (SESTAVINE) ........................................................ 4
3.1 Naslovna stran (je ne številčimo) ..................................................................................... 5
3.1 Povzetek (ga ne številčimo) ............................................................................................. 5
3.1 Kazala (jih ne številčimo) ................................................................................................ 5
3.1 Uvod ................................................................................................................................ 5
3.1 Jedro ................................................................................................................................ 6
3.1 Zaključek......................................................................................................................... 6
3.1 Seznam literature in virov ................................................................................................ 6
3.1 Priloge .............................................................................................................................. 7
4 NAJPOMEMBNEJŠA TEHNIČNA NAVODILA................................................................. 7
4.1 Oblikovanje: ..................................................................................................................... 7
4.2 Številčenje strani .............................................................................................................. 8
4.3 Razmik med odstavki ....................................................................................................... 9
4.4 Umeščanje slik, grafov in tabel ........................................................................................ 9
4.5 Opombe pod črto............................................................................................................ 10
5 NAVAJANJE VIROV IN LITERATURE ........................................................................... 10
5.1 Citiranje......................................................................................................................... 10
5.2 Navajanje virov in literature........................................................................................... 11
6 VIRI IN LITERATURA: ...................................................................................................... 12
4
1 SPLOŠNA DOLOČILA
Seminarska naloga mora biti rezultat samostojnega dela kandidata, s katerim dokaže
sposobnost uporabe teoretičnih znanj in v praksi pridobljenih izkušenj za obravnavanje
izbrane teme.
Seminarska naloga je lahko tudi delo več kandidatov, vendar mora biti prispevek
posameznika jasno razviden.
Naloga mora biti napisana v slovenskem jeziku in jezikovno neoporečna. V seminarskem delu
uporabljamo znanstveni stil pisanja. Slog pisanja je praviloma jasen, razumljiv in natančen.
Izogibamo se predolgim opisovanjem, neustreznemu kopičenju besed, predolgim in
zapletenim povedim in raznim dvoumnostim.
2 PRIPRAVA SEMINARSKE NALOGE
S seminarsko nalogo:
• pokažete določeno raven teoretskega in praktičnega znanja;
• poglobite poznavanje snovi določenega predmeta;
• razvijete sposobnost samostojne in analitične obdelave določene tematike;
• pridobite sposobnost zaznavanja in prepoznavanja določene problematike;
• ste sposobni zaznano problematiko jasno artikulirati;
• znate opisano problematiko analitično razčleniti in nakazati rešitve;
• se usposobite za samostojno uporabo strokovnih virov;
• usvojite znanja in spretnosti, ki so potrebna za izdelavo diplomske naloge.
Ko izberete temo in jo mentor potrdi, pričnete z zbiranjem literature in drugih potrebnih virov,
ki so že napisani na to temo. Tema naj ne bo preširoko zastavljena, mora biti aktualna in za
njo je na voljo dovolj literature in drugih virov. Uporabljajte čim novejše vire in literaturo
(domače in tuje).
3 ZGRADBA SEMINARSKE NALOGE (SESTAVINE)
1. Naslovnica
2. Povzetek
3. Kazalo
4. Uvod (utemeljitev, cilji, metode dela)
5. Glavni del/jedro (poglavja in podpoglavja)
6. Zaključek
7. Seznam literature in virov
5
3.1 Naslovna stran (je ne številčimo)
Naslovna stran mora vsebovati temeljne informacije o seminarski nalogi1 (je ne številčimo):
• naziv univerze in fakultete;
• tip naloge (seminarska naloga,diplomsko delo…);
• naziv predmeta pri katerem je izdelana;
• naslov naloge;
• ime in priimek avtorja ali avtorjev;
• številko indeksa;
• način študija(univerzitetni, visokošolski…);
• ime in priimek mentorja;
• datum, kraj.
3.1 Povzetek (ga ne številčimo)
Pri izdelavi seminarske naloge je obvezen povzetek in ključne besede2 ter abstract in
keywords v angleškem jeziku. Povzetek napišemo, ko je besedilo že dokončano. Na kratko
povzamete problem, rezultate in ugotovitve raziskave. Predstavlja strnjeno vsebino
seminarskega dela, zato naj ne presega pol strani. Je vaše avtorsko delo!
3.1 Kazala (jih ne številčimo)
Naloga vsebuje več kazal:
3 Kazalo vsebine
4 Kazalo slik
5 Kazalo tabel
6 Kazalo grafov
7 Kazalo prilog
3.1 Uvod
Uvod mora biti kratek, strnjen in jasen, pa tudi privlačen za bralca. Naj ne presega več kot dve
strani. V uvodnem delu se določi naslednje:
Opredelitev področja in opis problema
Opišite področje svojega raziskovanja in problem, ki ga nameravate raziskati. Problem naj bo
aktualen oz. tak, da imate na voljo dovolj literature, ki vam omogoča poglobitev v problem.
Prav tako naj problem ne presega vašega znanja.
1 Glej prilogo.
2 Povzetek vsebuje tudi ključne besede, ki najbolj ustrezno opisujejo vsebino naloge in njeno tematiko.
6
Namen naloge
Kaj je namen vaše raziskave (zakaj analizirate izbrano temo)?
Cilje naloge
Kaj želite s seminarsko nalogo (raziskavo doseči)? Kaj boste s tem dosegli, spoznali? Cilji se
naj postavijo tako, da boste v zaključku lahko primerjali doseženo in realizirano in ocenili
rezultate.
Predvidene metode raziskovanja
Opredelite, kako boste zbirali in obdelali podatke, ki jih boste uporabili v seminarski nalogi
(analiziral bom, primerjal, izdelal,…).
Nekaj metod zbiranja podatkov:
- anketni vprašalniki;
- opazovanje;
- proučevanje dokumentov;
- razgovori, intervjuji;
- metoda uporabe strokovne literature …
3.1 Jedro
Jedro seminarske naloge je sestavljeno iz:
- teoretičnega (razlaga osnovnih pojmov, izhodišča za izdelavo seminarske naloge, pregled
že napisanega na izbrano temo) in
- praktičnega dela (izdelava oz. obdelava izbrane teme; je osrednji del seminarske naloge).
3.1 Zaključek
Zaključek je povzetek spoznanj teoretičnega in praktičnega dela. Vsebuje tudi predlagane
(raz)rešitve in morebitne napotke za nadaljnjo delo. Pri sklepnih razmišljanjih le povzemate
že prej ugotovljeno in zapisano. Ne navajate novih podatkov in dokazov. Sklep ali
zaključek je AVTORSKI. Naj ne presega dveh strani.
3.1 Seznam literature in virov
Literatura so knjige, članki in ostali javno objavljeni pisni sestavki, ki jih dejansko uporabite
pri svojem delu. Viri so interna poročila, pravilniki, poslovniki in ostali dokumenti, iz katerih
ste pridobili podatke. Literaturo uredite po abecednem vrstnem redu. Način navajanja virov si
oglejte v nadaljevanju.
7
3.1 Priloge
Morebitne priloge uvrstimo povsem na konec seminarske naloge. Predstavljajo dodatek, s
katerim ne želimo obremenjevati osnovnega besedila (anketni listi, dodatne tabele, grafi,
sheme…)
4 NAJPOMEMBNEJŠA TEHNIČNA NAVODILA
Namen tehničnih zahtev je:
• olajšati delo ocenjevalcem,da se le ti osredotočijo na vsebino in ne na obliko;
• lažje evidentiranje in shranjevanje;
• boljša preglednost.
4.1 Oblikovanje:
• Seminarska naloga mora biti primerno speta (mapa, spiralna vezava…).
• Format papirja je A4.
• Določite robove besedila: levo 2,5 – 3 cm, desno 2 – 2,5 cm, zgoraj 2 – 2,5 cm, spodaj
2 – 2,5 cm.
• Razmik med vrsticami je enojen, velikost črk oz. znakov je 12 (urejevalnik besedil
Word, pisava: Times New Roman ali Arial).
• Napisana je enostransko.
• Poravnava besedila je obojestranska, (celotno besedilo ima poravnan levi in desni rob,
tudi alineje in opombe pod črto).
• Vsako novo poglavje začnite pisati na novo stran.
• Vsak odstavek začnete pisati v novi vrsti.
• Pri naštevanju uporabljajte čim manj različnih oznak (npr 1, 2., 3. … ali a) b) c) … ).
• Skozi nalogo uporabljajte isto pisavo.
• Če se nov odstavek prične na koncu strani, ga raje pomaknite na vrh nove strani.
8
4.2 Številčenje strani
Zaporedna številka je v nogi dokumenta. Naslovnice, povzetka in strani s kazali ne številčite3.
Strani se štejejo od naslovne pa do zadnje strani seznama literature oziroma do strani s
seznamom prilog, če so v nalogo vključene.
Primer številčenja:
Besedilo je razdeljeno v poglavja in podpoglavja. Naslovi poglavij in podpoglavij naj bodo
poudarjeni. Novo poglavje naj bo na novi strani. Za označevanjem poglavij ni pike.
Primer:
Številčenje Velikost črk v naslovih
POGLAVJE
1
VELIKE, KREPKO, 14
Podpoglavje 1.1 Majhne, krepko, 12
Podpoglavje 1.1.1
Majhne, krepko, 12
POGLAVJE
2
VELIKE, KREPKO, 14
Podpoglavje
2.1
Majhne, krepko, 12
Podpoglavje
2.2
Majhne, krepko, 12
Zaradi preglednosti ne uporabljajte več kot treh številk (izjemoma štiri). Za nadaljnjo delitev
uporabljajte neoštevilčene podnaslove, ki jih označite s številkami (npr: (1), (2), (3), … in
nato a), b), c)…). Med številko in besedilom je presledek.
3 Izberite:
1. Vstavljanje – Številka strani – odkljukajte »pokaži prvo stran«.
2. Vstavljanje preloma – Vrste prelomov odsekov – naslednja stran.
3. Postavite se v nogo besedila naslednje strani in s klikom na ikono »poveži s prejšnjim« prekinite
povezanost.
4. Izbrišite številke strani.
NASLOVNICA POVZETEK KAZALO
VSEBINE
KAZALO
SLIK
KAZALO
PRILOG
5
6
9
Strani se štejejo od naslovne pa do zadnje strani seznama literature oziroma do strani s
seznamom prilog, če so v nalogo vključene.
4.3 Razmik med odstavki
Razmik med odstavki naj bo ena prazna vrstica, med poglavji oziroma podpoglavji pa dve
prazni vrstici.
Primer:
(prazna vrstica)
(prazna vrstica)
1 POGLAVJE
(prazna vrstica)
(prazna vrstica)
1.1 Podpoglavje
(prazna vrstica)
Tekst….. Tekst….. Tekst….. Tekst….. Tekst….. Tekst….. Tekst….. Tekst….. Tekst…..
Tekst….. Tekst….. Tekst….. Tekst….. Tekst….. Tekst….. Tekst….. Tekst….. Tekst…..
Tekst…..ODSTAVEK
(prazna vrstica)
Tekst….. Tekst….. Tekst….. Tekst….. Tekst….. Tekst….. Tekst….. Tekst…..
(prazna vrstica)
(prazna vrstica)
1.2 Poglavje
(prazna vrstica)
Tekst …..Tekst….. Tekst….. Tekst….. Tekst….. Tekst….. Tekst….. Tekst….. Tekst…..
Tekst….. Tekst….. Tekst….. Tekst….. Tekst….. Tekst….. Tekst….. Tekst
(prazna vrstica)
(prazna vrstica)
2 POGLAVJE
4.4 Umeščanje slik, grafov in tabel
Imeti morajo zaporedno številko (npr. SLIKA 1:, SLIKA 2:, GRAF 1:, GRAF 2:,…).
Številčimo grafe posebej, slike posebej in tabele posebej. Naslov mora biti nad sliko, grafom
ali tabelo napisan z malimi črkami. Vsaka slika,graf ali tabela mora vsebovati:
• navedbo vira, če je v celoti prepisana iz določenega članka, dela,
• navedbo vira podatkov, če ste sliko, graf ali tabelo naredili sami iz objavljenih
podatkov,
• navedbo Povzeto po, če ste tabelo, sliko ali graf priredili ali dopolnili na osnovi
določenega vira,
• če ste sliko,graf ali tabelo naredili sami ne pišete nič.
10
Če je potrebno pod sliko, grafom ali tabelo navedemo opombe in razlago kratic. Vsaka tabela,
graf ali slika mora biti tudi opremljena s komentarjem, ki pa ne sme ponavljati, kar je iz slike,
grafa ali tabele jasno razvidno. Navajamo le tiste informacije, ki jih razberemo ali sklepamo iz
preglednice (slike, grafa, tabele). Ne delajte tabele in nato še slike na osnovi istih podatkov,
saj gre v tem primeru za podvajanje in izgubo prostora.
Primer tabele:
TABELA 1: Vzorčni primer podatkov v tabeli
Leto Število vozil1 Število zaposlenih
2004 20 25
2005 30 24
Opombe: 1 v tisočih
Vir: Koren (2004, str. 5) ali
Vir podatkov: Statistični letopis Republike Slovenije (2000, str. 155) ali
Prirejeno po koren (2004, str. 5)
4.5 Opombe pod črto
Opombe uporabljamo, kadar ne želimo obremenjevati osnovnega besedila ali kadar želimo
določeno trditev natančneje razložiti oz. pojasniti4. Uporabljamo jih tudi v primeru navedbe
dodatnih virov, kjer lahko o določeni stvari dobimo dodatne informacije5 ali kadar celotno
poglavje ali podpoglavje povzemamo po določenem avtorju6. V opombah ne navajamo virov
določenih citiranih delov seminarske naloge. To je sestavni del besedila.
Opombe naj bodo velikosti 10, vendar enake pisave kakor osnovno besedilo. Vsaka opomba
se zaključi s piko.
5 NAVAJANJE VIROV IN LITERATURE
5.1 Citiranje
Vsako misel, ugotovitev…, ki jo povzemate po drugem viru ali virih je potrebno korektno
navesti. Če ne navedemo vira pomeni, da smo do ugotovitev oz navedenega prišli sami sicer
je to intelektualna kraja in s tem kršite avtorske pravice. S pomočjo citiranja pokažete, da
poznate dela avtorjev, ki se ukvarjajo s tem področjem, hkrati pa omogočite bralcu, da lažje
pride do dodatnih podatkov.
4 Na primer: V dnevnem časopisju lahko zasledimo veliko različnih razlag tega problema.
5 Na primer: Več o tem glej Koren (2004, str. 33).
6 Povzeto po Korenu (2004, str 22-26)
11
Zapis citata se nahaja v besedilu v oklepaju in mora obsegati:
1. priimek avtorja (če ga ni, navedemo naslov),
2. leto objave,
3. številko strani, na kateri se nahaja citirana ugotovitev.
Primer:
Tekst….. Tekst….. Tekst….. Tekst….. Tekst….. Tekst….. Tekst….. Tekst….. Tekst…..
Tekst…. (Koren, 2004, str. 35).
Citiramo vedno iz originalnega vira, če ta ni dostopen, smemo izjemoma povzeti citat iz
drugega vira, vendar moramo napisati, da to povzemamo po tem viru (posredno citiranje).
Citiramo lahko v originalni obliki z narekovaji (Koren je rekel: “Predlagam, da napišemo
navodila seminarsko nalogo.” (Koren, 2004, str. 35)); ali pa samo povzamemo bistvo in
oblikujemo s svojimi besedami, kjer na koncu ugotovitve navedemo avtorja (npr.:Tekst tekst
tekst tekst (Koren, 2004, str. 40)).
Vsi v besedilu citirani viri morajo biti navedeni v seznamu virov na koncu seminarske naloge
in na koncu navedeni viri morajo biti omenjeni v besedilu.
Če avtor ni znan napišemo naslov dela
Primer:
1. En avtor: (Koren, 2003, str. 25)
2. Dva avtorja: (Grey in Clark, 2002, str. 90)
3. Manj kot 6 avtorjev: (Smith, White, Black, Grey in Rodney, 2000, str. 150-151)7
4. Več kot 5 avtorjev: (Smith et al., 2000, str. 150-151) ali: (Smith in drugi, 2000, str.
150-151).
5. Posredno citiranje (uporabljamo le izjemoma): (Horvat, 2003, str 20; povzeto po
Koren, 2004, str. 30).
5.2 Navajanje virov in literature
Pri navajanju virov uporabljamo APA sistem8
V prilogi 2 lahko najdete različne primere navajanja virov oz. literature po APA standardih.
7 Pri ponovnem citiranju istega vira, napišemo vir v obliki: »et al«.
8 Standard organizacije APA (American Psychological Association).
12
6 VIRI IN LITERATURA:
1. Curtin University of Technology. Harvard Referencing 2005. [online].
Prodobljeno:8.9.2005. Internet stran:
http://library.curtin.edu.au/referencing/harvard.pdf
2. Pravilnik o postopki priprave iz zagovora diplomskega dela za univerzitetni in
visokošolski strokovni študij. [online]. Pridobljeno: 24.09.2005. Internet stran: .
Internet stran: http://www.uni-mb.si/dokument.aspx
3. Ambrožič, F., Hudobivnik, A. (2001). Citiranje in navajanje virov po APA – v4
(American Psychological Association). Ljubljana.
4. Urbanija, J., Šauperl, A., & Zabukovec, V., Univerza v Ljubljani. Filozofska Fakulteta
Oddelek Za Bibliotekarstvo, Informacijsko Znanost In Knjigarstvo Navodila za
prijavo, pripravo in zagovor diplomskega dela 3. izdaja
5. Lesjak, M. (2004). Navodila za izdelavo diplomskega dela. Celje.
6. Zwitter, S.(2004). Iskanje, izbiranje in navajanje gradiva Ljubljana.
13
Priloga 1: Primer prve strani:
UNIVERZA V MARIBORU
FAKULTETA ZA LOGISTIKO
SEMINARSKA NALOGA
NASLOV SEMINARSKE NALOGE
IME PREDMETA
Mentor/ -ica: Študent/ -ka:
Št. indeksa:
Način študija:
Kraj, mesec leto
14
Priloga 2: Navajanje virov in literature
Pazite na uporabo vejic, pik, dvopičij in na uporabo poševne pisave! Navajamo le tisto literaturo, vire, ki so navedeni tudi v tekstu.
Literatura naj bo oštevilčena in urejena po abecednem vrstnem redu.
Vrsta literature: Navedba na koncu knjige Primer
MONOGRAFIJE
– Knjige
En avtor Priimek, I. (leto izida). Naslov: Podnaslov1. Kraj: Založba.
1Naslov je v ležečem tisku. Podnaslov pišemo z veliko
začetnico.
Kos, T. (2004). Logistika: Uporabnost v praksi.
Celje: Moja založba.
Dva avtorja Priimek, I. in Priimek, I. (leto izida). Naslov: Podnaslov.
Kraj: Založba.
Black, G. in White, R. (2000). Logistics in our lives.
New York: Oxford University Press.
3,4, ali 5 avtorjev Navajamo vse avtorje v enakem vrstnem redu, kot so v
publikaciji. Ostalo ostaja enako. Med avtorji so vejice med
zadnjima je znak &.
Smith,K., Green, P., Williams, F. in Phipils, J.
(1999). Why logistics? London: Academic Press.
6 ali več avtorjev Navajamo vse avtorje do 5 in dodamo et al.« Ostalo ostaja
enako.
Clancy, E., Fajs, T., Green, R., Higman, R., Hontelez,
J., Kouvelis, S., et al. (1998). Evropska unija,
Slovenija in trajnostni razvoj. Ljubljana: Umanotera.
Brez avtorja Na prvem mestu stoji naslov. Ostalo ostaja enako. Logistika transporta.(2000). Celje: Fakulteta za
logistiko
Več del istega
avtorja
Pomemben vrstni red navajanja (kronološko) Prvo
navedemo nižjo letnico izdaje. Ostalo ostaja enako
Kos, R. (2000)….
Kos, R. (2002)….
15
MONOGRAFIJE
– nadaljevanje
Navedba na koncu knjige Primer
Več del istega
avtorja iste letnice
Letnice opremimo z črkami a,b,c…) Horvat, R. (2000a)….
Horvat, R. (2000b)….
Brez avtorja, samo
urednik
Namesto avtorja stoji urednik, kar označimo v oklepaju z
(Ur.).
El-Agraa, A.M. (Ur.). (2004). The European Union:
Economics and policies. London: Prentice Hall.
Poglavje v knjigi –
avtor je znan
Priimek, I. (leto).Naslov poglavja. V I. Priimek urednika
(Ur.), Naslov knjige. (str. Prva stran poglavja – zadnja
stran poglavja). Kraj: Založnik.
Rosi, B. (1998). Kako z uporabo pravilne strategije
vzdrževanja voznih sredstev znižati skupne stroške
poslovanja prometnih sistemov. V M. Lipičnik (Ur), 1.
kongres transport, promet, logistika. (197 – 202).
Poglavje v knjigi –
avtor ni znan
Začnemo z naslovom poglavja, ostalo isto, kot pri znanem
avtorju.
16
Serijska
publikacija
Navedba na koncu knjige Primer
Članek Priimek, I. (leto). Naslov. Ime revije, volumen(številka), prva
– zadnja stran članka1.
1 Brez oznake str.
Rosi, B. (2005). Teorija sistemov. Logistika, 40(4), 15 – 19.
Članek – neznan
avtor
Začnete z naslovom, ostalo isto kot z avtorjem1.
1 Letnica pride za naslovom.
Načrtovanje logističnega sistema.(2000). Annales 22(2), 12 –
14.
Članek iz
časnika
(mesečnik,
tednik, dnevni
časopis)
Priimek, I. (datum). Naslov. Ime publikacije, volumen, str.
prva – zadnja stran.
Članek iz
časnika – neznan
avtor
Začnete z naslovom, ostalo isto kot z avtorjem1.
1 Letnica pride za naslovom.
Članek v
ZBORNIKU
Priimek,I. (leto). Naslov članka. V: I. Priimek (Ur1.), Naslov
zbornika (str. prva-zadnja stran članka). Kraj: Založba.
1 Urednik
LEKSIKONI,
SLOVARJI,
ENCIKLOPEDIJ
E – anonimni
članki
Naslov. (Leto). Kraj: Založba Statistični letopis Slovenije 2001. (2001). Ljubljana: Državna
založba Slovenije
17
Elektronski viri Navedba na koncu knjige Primer
Svetovni splet - Internet Priimek, I. (datum) Naslov dokumenta [Vrsta
medija1], Pridobljeno. Dostopnost2
1Spletna stran, internet, online, elektronska pošta…
2 Spletni naslov, internet stran…
Plevnik, A. (15.12.2001). Značilnosti urejanja prometa v EU
[online], Prodobljeno 10.10.2002. Internet stran:
http://www.ljudmila.org/retina/eungo/promet.html
Računalniška programska
oprema (Software)
Priimek, I. (leto). Naslov [vrsta programske
opreme]. Kraj: Založnik.
Če ni avtorja začnemo z naslovom.
SSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika. (1997).
[Elektronska izdaja 1.0]. Ljubljana: DZS.

mojstudij

1
􀂄 Tehnična navodila za izdelavo diplomskega dela
Vezava diplomskega dela
Diplomsko delo mora biti vezano v temno rdeče platno ali podoben material (trda vezava). Napisi na
naslovni strani so vtisnjenimi s pozlačenimi črkami.
Standard papirja
Diplomsko delo mora biti pisano na A4 velikosti
Format strani
V pokončnem formatu.
Robovi
Robovi so zgoraj, spodaj in levo poravnani od roba 3 cm, desno pa 2 cm.
Pisava
Tip pisave: Priporočamo tip Tahoma (tudi Arial)
Velikost znakov v besedilu: 12 točk pokončno (12 points, regular)
Enojni razmak med vrsticami (single line spacing)
Obojestranska poravnava besedila (od roba do roba, justify)
Morebitno deljenje besed z mehkim vezajem (soft hyphen)
Oštevilčenje
Strani morajo biti oštevilčene zaporedno od prve do zadnje strani (spodaj na sredini). Na (notranji)
naslovni strani diplomskega dela oštevilčenje ni izpisano. Povzetek je oštevilčen z malo rimsko številko
ii, summary (povzetek v tujem jeziku) z malo rimsko številko iii in kazalo z malo rimsko številko iv.
Prvi del diplomskega dela (od naslovne strani do uvoda diplomskega dela se oštevilči z malimi rimskimi
števili (ii, iii, iv, v,…). Drugi del diplomskega dela (od uvoda do konca diplomskega dela) se oštevilči z
arabskimi številkami (1, 2, 3,…).
Obseg besedila
Diplomsko delo visokošolskega programa študija: tri do štiri avtorske pole (90.000-120.000 znakov;
približno 42-60 strani besedila, morebitne priloge se dodajo posebej).
􀂄 Struktura diplomskega dela
Zgradba diplomskega dela je razčlenjena na naslednje prvine:
1. naslovna stran,
2. povzetek v slovenskem in tujem (angleškem, nemškem ali italijanskem) jeziku ter ključne besede,
3. kazalo,
4. uvod,
5. obdelava teme,
6. zaključek,
7. uporabljena literatura,
8. viri (po potrebi),
9. seznam slik in tabel (po potrebi),
10. seznam uporabljenih kratic in okrajšav (po potrebi),
11. slovar slovenskih prevodov tujih izrazov (po potrebi),
12. priloge (če obstajajo),
13. izjava o avtorstvu diplomskega dela in navedba lektorja.
􀂄 Oblika diplomskega dela
Na zunanji strani diplomskega dela (na platnicah) mora biti v sredini zgoraj z velikimi tiskanimi
črkami napisano UNIVERZA V LJUBLJANI in pod tem FAKULTETA ZA UPRAVO. Na sredini strani je v
dveh vrstah, z malimi tiskanimi črkami zapisano Diplomsko delo visokošolskega programa. Sledi ena
vrsta presledka, in nato z velikimi tiskanimi črkami zapisan NASLOV TEME DIPLOMSKEGA DELA. Sledi
ena vrsta presledka in pod tem navedba imena in priimka kandidata. V spodnji vrsti je z malimi črkami
zapisan kraj (obvezno Ljubljana) ter mesec in leto oddaje diplomskega dela.
Prva notranja stran
Zgoraj je na sredini lista z velikimi tiskanimi črkami napisano UNIVERZA V LJUBLJANI in pod tem
FAKULTETA ZA UPRAVO. Na sredini lista je z malimi črkami napisano Diplomsko delo, sledi ena
izpuščena vrstica in nato izpis NASLOVA DIPLOMSKEGA DELA z velikimi tiskanimi črkami. V spodnjem
levem delu je z malimi črkami izpisano besedilo Kandidat oziroma Kandidatka, za tem pa nekoliko
zamaknjeno kandidat(-ka) izpiše svoje ime in priimek. Sledi ena izpuščena vrstica z izpisom Mentor ter
nato poimenska navedba mentorja (poravnano z imenom kandidata(ke) s popolnim habilitacijskim in
znanstvenim nazivom (npr. izr. prof. dr. Janez Černe). V zadnji vrstici je na sredini izpisano Ljubljana
(obvezno) ter mesec in leto izdelave diplomskega dela.
2
----------------------------
Priporočilo:
Ime morebitnega svetovalca (npr. iz organizacije, kjer je kandidat zbiral podatke oziroma opravil raziskavo) in
zahvale naj se ne piše.
Slika 1: Zunanja stran diplomskega dela
UNIVERZA V LJUBLJANI
FAKULTETA ZA UPRAVO
Diplomsko delo
visokošolskega programa
TEMA DIPLOMSKEGA DELA
Ime in priimek kandidata
Ljubljana, mesec in leto
14 točk,
VELIKE ČRKE,
krepko
14 točk,
male črke,
krepko
20 točk,
VELIKE ČRKE,
krepko
14 točk,
male črke,
krepko
14 točk,
male črke,
krepko
Slika 2: Prva notranja stran diplomskega dela
3
UNIVERZA V LJUBLJANI
FAKULTETA ZA UPRAVO
Diplomsko delo
visokošolskega programa
TEMA DIPLOMSKEGA DELA
Kandidat(ka):
Ljubljana, mesec in leto
12 točk,
VELIKE ČRKE,
krepko
12 točk,
male črke
14 točk,
VELIKE ČRKE,
krepko
12 točk,
male črke
12 točk,
male črke
Mentor(ica): Naziv, ime in priimek
Ime in priimek
Številka indeksa
Povzetek v slovenskem in tujem (angleškem, nemškem ali italijanskem) jeziku ter ključne besede.
Najprej se navede povzetek diplomskega dela v slovenskem jeziku, ki obsega od 10 do 15 vrstic. Za
povzetkom so v novem odstavku navedene ključne besede diplomskega dela. Na naslednji strani je v
tujem jeziku (angleško, nemško ali italijansko) zapisan prevod povzetka in ključnih besed.
V kazalu so navedeni vsi naslovi poglavij in podpoglavij oziroma vsi deli diplomskega dela, podobno,
kot je to navedeno v naslednjem primeru.
Slika 3: Primer oblike »Povzetka« in »Kazala«
4
KAZALO
POVZETEK ii
SUMMARY iii
1 UVOD 1
1.1 Izhodišče diplomskega dela 3
1.2 Namen in cilji raziskave 5
1.3 Metode dela 6
1.4 Struktura diplomskega dela 8
2 PRVO POGLAVJE 10
2.1 Prvo podpoglavje 11
2.1.1 Podtema 11
2.1.2 Podtema 12
2.2 Drugo podpoglavje 13
2.3 Tretje podpoglavje 16
..
9 ZAKLJUČEK 56
LITERATURA 59
VIRI 61
SEZNAM SLIK IN TABEL 63
SEZNAM UPORABLJENIH KRATIC 64
SLOVAR TUJIH IZRAZOV 65
PRILOGE 67
Priloga 1: Vprašalnik 67
Priloga 2: Obrazec za prijavo 71
IZJAVA O AVTORSTVU IN NAVEDBA LEKTORJA 74
iv.
Povzetek
Evropski model upravnega prava doživlja veliko pomembnih
sprememb. Vplivi, ki povzročajo te spremembe so zelo
raznoliki. Med najpomembnejše sodijo globalizacija, razvoj
posebne upravne strukutre v Evropski Uniji in razcvet
informacijske tehnologije. Zaradi vseh teh vplivov naj bi se
evropski (kontinentalni) model upravnega prava v zadnjih
dvajsetih letih zelo spremenil. V diplomskem delu
obravnavam spremembe v evropskih kontinentalnih državah,
ki naj bi temeljito spremenile obliko, organizacijo in način
delovanja javne uprave in upravnega prava.
Ključne besede: evropski model upravnega prava,
regulatorna država, globalizacija, evropeizacija, upravno
pravo, konvergenca modelov, nacionalna upravna kultura.
ii.
􀂄 Vsebinska sestava diplomskega dela
Diplomsko delo sestavljajo trije osnovni deli: uvod, obdelava teme in zaključek (Zelenika, 1998, str.
460-467).
V uvodu na kratko predstavimo vsebino obravnavane teme. Tako opredelimo področje raziskovanja,
opišemo proučevan problem, opredelimo cilje in namen diplomskega dela, predstavimo uporabljene
metode dela, orišemo zgradbo diplomskega dela ter navedemo morebitne omejitev oziroma težave s
katerimi smo se srečali pri pisanju diplomskega dela. Uvod naj obsega od tri do štiri strani.
Obdelava teme predstavlja osrednji del diplomskega dela. V njem razvijamo, razlagamo in
obdelujemo temo diplomskega dela tako, da prikažemo najpomembnejše ugotovitve in spoznanja.
Poleg tega na strokovno utemeljen način razložimo rezultate, do katerih smo prišli. Obdelava teme
praviloma obsega tri dele:
− teoretični (zgodovinsko-teoretični, retrospektivni ali eksplikativni) del, v katerem predstavimo
kratko zgodovino preučevanja predmeta, dosežke teoretske obdelave predmeta in ugotavljamo
pomembnost, aktualnost in uporabnost obravnavane teme,
− analitični (analitično-eksperimentalni) del, v katerem analitično in sintetično predstavimo
najpomembnejša lastna in tuja spoznanja, stališča, podatke in informacije,
− predlagane rešitve (perspektivni del), v katerem predlagamo konkretne rešitve aktivnosti in
ukrepe, ki jih je moč uporabiti v praksi oziroma pri izboljšavi tehnoloških postopkov.
Označevanje in zapis delov diplomskega dela; Označevanje delov diplomskega dela temelji na
dekadnem (decimalnem sistemu), pri čemer se poglavje lahko deli na najmanj dve podpoglavji.
Priporočamo, da poglavij ne členite preveč, saj to zmanjšuje preglednost (priporočamo tri ravni, kot je
to navedeno v spodnjem primeru).
5
1 POGLAVJE
1.1 PODPOGLAVJE
Diplomsko delo sestavljajo trije osnovni deli: uvod, obdelava teme in
zaključek (Zelenika, 1998, str. 460-467).
V uvodu na kratko predstavimo vsebino obravnavane teme. Tako
opredelimo področje raziskovanja, opišemo proučevan problem,
opredelimo cilje in namen diplomskega dela, predstavimo uporabljene
metode dela, orišemo zgradbo diplomskega dela ter navedemo morebitne
omejitev oziroma težave s katerimi smo se srečali pri pisanju diplomskega
dela. Uvod naj obsega od tri do štiri strani.
Obdelava teme predstavlja osrednji del diplomskega dela. V njem
razvijamo, razlagamo in obdelujemo temo diplomskega dela tako, da
prikažemo najpomembnejše ugotovitve in spoznanja.
1.1.1 Drugo podpoglavje
Obdelava teme praviloma obsega tri dele:
• teoretični (zgodovinsko-teoretični, retrospektivni ali
eksplikativni) del, v katerem predstavimo kratko zgodovino
preučevanja predmeta, dosežke teoretske obdelave predmeta
in ugotavljamo pomembnost, aktualnost in uporabnost
obravnavane teme,
• analitični (analitično-eksperimentalni) del, v katerem analitično
in sintetično predstavimo najpomembnejša lastna in tuja
spoznanja, stališča, podatke in informacije,
• predlagane rešitve (perspektivni del), v katerem predlagamo
konkretne rešitve aktivnosti in ukrepe, ki jih je moč uporabiti v
praksi oziroma pri izboljšavi tehnoloških postopkov.
1.1.1.1 Tretje in vsako naslednje podpoglavje
Označevanje in zapis delov diplomskega dela; Označevanje delov
diplomskega dela temelji na dekadnem (decimalnem sistemu), pri
čemer se poglavje lahko deli na najmanj dve podpoglavji.
5
14 točk
VELIKE ČRKE
pokončno
krepko
12 točk,
VELIKE ČRKE
pokončno
krepko
12 točk
male črke
pokončno
krepko
12 točk
male črke
pokončno
krepko
poševno
Pri označevanju in zapisu delov seminarske naloge velja:
• Naslov (vsakega) poglavja je zapisan na vrhu nove strani
• Za naslovom poglavja sta dve vrstici prazni, nato sledi besedilo oziroma navedba podpoglavja.
• Pred naslovom prvega in drugega podpoglavja sta dve vrstici prazni, pred naslovom tretjega
in vseh naslednjih podpoglavij je ena vrstica prazna.
• Za naslovom vsakega podpoglavja je ena vrstica prazna.
• Poglavja oziroma podpoglavja (kakor tudi slike, tabele,…) so oštevilčena z arabskimi
številkami.
Priporočamo, da v naslovu teme diplomske naloge oziroma v naslovu poglavij in podpoglavij ne
navajate okrajšav in kratic.
Citiranje
V besedilu sta začetek in konec citata označena z narekovaji. Na koncu citata mora biti natančno
naveden vir (skladno z določili standardov ISO 690 in ISO 690-2). Tudi pri povzemanju določene
literature ali sklicevanju na določeno literaturo (brez dobesednega citiranju) je treba na ustreznem
mestu natančno navesti podatke o viru, kot je to prikazano v nadaljevanju. Načinov citiranja je več.
Priporočamo, da citiranih virov ne navajate pod črto, oziroma da pri citiranju uporabljate harvardski
način citiranja.
• Pri harvardskem načinu citiranja se najprej navede avtor citata, nato sledi letnica dela, iz
katerega je vzet citat, in stran, na kateri je zapisan citat (Jerovšek, 1999, str. 37).
• Če sta avtorja dva, zapišemo oba (Ivanko in Brejc, 1995, str. 125). Pri besedilih z več kot
dvema avtorjema se navede le ime prvega avtorja in doda »et al.« (Jambrek et al., 1997, str.
43).
• Pri sklicevanju na določeno idejo brez citiranja se vir označi na naslednji način (glej Vlaj,
1998, str. 123).
• Citiramo lahko tudi ugotovitev določenega avtorja (npr. Šmidovnik), ki jo je v svojem delu
povzel drugi avtor (npr. Setnikar-Cankar). Gre za citiranje po sekundarnem viru (ne po
originalu). Označi se tako, da najprej navedemo avtorja citata (original), nato se zapiše »v:«
in navede priimek avtorja dela (Šmidovnik v: Setnikar-Cankar, 1998, str. 20).
• Izjemoma se pri splošnem sklicevanju na določenega avtorja oziroma delo lahko navedeta le
priimek in letnica (Devjak, 1995).
• Pri povzemanju besedila drugega avtorja se besedilo navede brez navednic, zraven pa se
zapiše, da gre za povzeto besedilo (po Kocjančiču, 1998, str. 62)
• Če je citiranih več del istega avtorja z enako letnico, se dela znotraj letnice razvrstijo na
abecedni način tako, da se k letnici izdaje dela glede na vrstni red doda še mala tiskana črka
(Vintar, 1996a, str. 101).
• Če je v besedilu dela pri povzemanju citata že naveden avtor, se v oklepaju zapiše samo
letnica in stran vira (npr. … podobno meni tudi Virant (1998, str. 307), ki pravi,…).
6
• Pri navajanju zakonov, predpisov,… se v oklepaju navede kratica zakona (predpisa,…) in
citirani člen (ZLS, 34. člen).
• Pri navajanju anonimnih virov (npr. Statistični letopis) se v oklepaju navede kratica ali oznaka
vira, letnica in stran (SL, 1995, str. 57).
• Pri navedbi citata iz dela, ki je bilo objavljeno na internetu in je objavljen tudi v obliki knjige
(oziroma kot del knjige, članek,…), navedemo tako, kot da bi uporabili delo v izvorni (knjižni)
obliki.
Navajanje in označevanje slik, tabel in preglednic
V besedilu diplomskega dela morajo biti slike označene z zaporednimi številkami, naslovljene (npr.
Slika 1: Potrdilo o diplomiranju) ter zapisane krepko. Postavljene morajo biti na mesta, kamor
vsebinsko sodijo. V besedilu morajo biti omenjene tako, da se navede njihova številka (npr. kot je to
prikazano na sliki 1). Slike se ravnajo sredinsko. Vsaka slika mora imeti:
• zaporedno številko (npr. Slika 7:, Slika 8:, itd),
• naslov, ki je zapisan z malimi poudarjenimi črkami,
• jedro (slika s podatki oziroma informacijami),
• vir, na osnovi katerega je slika prirejena ali povzeta.
V kolikor je potrebno se za jedrom slike navedejo tudi opombe, kratice in simboli, ki razlagajo,
dopolnjujejo ali dodatno pojasnjujejo vsebino slike.
Če je slika prevzeta iz literature, mora biti v naslovu slike naveden vir (glej primere citiranja), celoten
zapis vira pa naveden v spisku literature oziroma med viri.
Debelina črt na slikah, tabelah in preglednicah naj bo najmanj 0,5 točke in velikost črk na slikah
najmanj 10 točk (oboje kot na zgornjem primeru)
Zgoraj zapisana določila, ki se nanašajo na slike se smiselno uporabljajo tudi za prikaz tabel, s tem, da
je v osrednjem delu tabele najprej zapisana glava in nato jedro tabele. V glavi, gornjem delu, tabele je
označena vsebina posameznih stolpcev. Zapisi v glavi naj bodo poravnani sredinsko, v prvem stolpcu
pa levo. Vrednosti v stolpcih so lahko poravnane desno ali sredinsko.
Slika 1: Predlog potrdila o diplomiranju
Diploma
Ime in priimek dipolmata(ke): Tina VZOREC
je z naslovom diplomskega dela: RAZVOJ JAVNE UPRAVE
NA SLOVENSKEM
dne: 25. 11. 2004 diplomirala na Visokošolskem strokovnem programu
Javna uprava in si s tem
pridobila strokovni naziv: diplomirana upravna organizatorka
Univerza
v Ljubljani
Universitas
Labancensis
Dekan: Rektor:
Vir: Marinšek (2004, str. 32)
Tabela 1: Udeleženci seminarjev v letu 2002, po področjih in glede na spol
ženske moški
jezikovni 36 23
organizacija 12 54
računalništvo 67 45
ekonomika 11 17
Vir: Kolenc (2003, str. 5)
Zaključek
V zaključku podamo vse odgovore na vprašanja, ki smo jih postavili v uvodu diplomskega dela ter
predstavimo najpomembnejše rešitve v uvodu postavljenih problemov. Zaključek predstavlja
7
sistematično, natančno strnjeno sintezo vseh pomembnejših spoznanj, informacij, stališč, dejstev in
ugotovitev iz analitičnega dela diplomskega dela. Zaključek obsega največ 10 odstotkov obsega
diplomskega dela.
V zaključku ne predstavljamo novih spoznanj, dokazov, podatkov oziroma dejstev temveč ga
oblikujemo na temelju predstavljenih predhodnih spoznanj, dokazov,… V zaključku tudi ne navajamo
citatov in opomb pod črto.
Literatura
Pod naslovom »Literatura« se navedejo vsa uporabljena dela, ki jih je kandidat uporabljal pri pisanju
diplomskega dela. Če je bilo v diplomskem delu uporabljenih več deli istega avtorja, se dela navajajo
po kronološkem zaporedju, od starejših k novejšim objavam.
Viri
Med vire uvrščamo publikacije s področja normativne ureditve (zakoni, splošni akti,…), statistične
informacije, članke iz različnih publikacij (časopisi, interna glasila,…) pri katerih ni navedenega avtorja
(navedeni sta le začetnici imena oziroma niti to ne), interna gradiva in druga gradiva, ki niso javno
dostopna (podatki dobljeni v podjetjih, zavodih,…).
Navajanje literature in virov
Pri navajanju literature (virov) velja, da moramo vključiti vsa dela, ki smo jih na kakršenkoli način
uporabljali pri pisanju dela. V kolikor je del več kot 25, jih je treba razporediti v skupine (knjige, članki
v revijah, itd). Seznam uporabljenih del znotraj posamezne skupine je oblikovan glede na abecedni
vrsti red priimkov avtorjev. Če ima posamezno delo več avtorjev, so v seznamu literature navedeni vsi
avtorji (poleg imena avtorja, ki je prvi naveden, se zapišejo imena ostalih avtorjev).
1. Samostojne publikacije
PRIIMEK, Ime (lahko tudi začetnica imena). Naslov dela. Založba, Kraj, letnica.
Primer:
SELJAK, Janko. Statistične metode. Visoka upravna šola, Ljubljana, 1995.
2. Članek v reviji
PRIIMEK, ime. Naslov članka. Naslov revije. leto, letnik izhajanja, številka revije, izdajatelj,
kraj in leto, strani.
Primer:
BREJC, Miha. Organizacijski pojmi in metode. Organizacija in kadri. 1990, let. 23, št. 5/6, str. 515-516.
3. Prispevek oziroma poglavje v knjigi, zborniku
Če gre za prispevek v knjigi oziroma zborniku z več avtorji, se najprej navede priimek in ime
avtorja prispevka (poglavja) in naslov prispevka. Nato se zapiše »V:«, ime in priimek tistega,
ki je zbornik (knjigo) uredil ter v oklepaju (ur.): naslov dela, izdajatelj, kraj, letnica, strani.
Primer:
PEČAR, Zdravko. Pristopi in tehnike za reformo javne uprave. V: ABRAHAMSBERG, Niko (ur.): Zbornik znanstvenih razprav 1997. Visoka upravna šola, Ljubljana, 1997,
str. 221-244.
4. Zakoni
Naslov zakona. Objava, popravki.
Primer:
Zakon o financiranju občin. Ur. list RS, št. 80/94, 45/97, 56/98.
5. Viri iz različnih publikacij (časopisi, informativna gradiva,..)
Viri pri katerih sta navedeni le začetnici imena in priimka avtorja:
Začetnici imena in priimka, naslov članka. Naslov publikacije, leto izdaje, številka publikacije,
stran(i)
Primer:
B. J. Izobraževanje uradnikov. Večer, 1995, št. 105, str. 3.
V kolikor avtor dela oziroma lastnik moralne avtorske pravice ni znan se na mestu avtorja
zapiše lastnika materialne avtorske pravice (podjetje, zavod,…):
Lastnik materialne avtorske pravice, naslov članka. Naslov publikacije, leto izdaje, številka
publikacije, stran
Primer:
Delo. Koliko komu?. 1998, št. 34, str 22.
6. Viri z interneta
Dela, ki so objavljena samo na internetu navajamo tako, da namesto založbe, kraja izdaje,
letnice in strani navedemo ustrezni popolni naslov dokumenta - URL (Uniform Resource
Locator). Števila strani pri navajanju del z interneta ne navajamo. Če je na dokumentu
zapisan datum objave potem zapišemo navedeni datum. V kolikor na dokumentu ni
zapisanega datuma pa navedemo datum, ko smo dokument našli.
Primer:
Reinermann, H. Electronic Government - Anticipating the Tide of Change. URL=«http://www.ocg.or.at/confpaper/tc/reinermann/paper.html;internal&sk=ROBOT«.
6.8.1998.
V kolikor avtor dela oziroma lastnik moralne avtorske pravice ni znan se na mestu avtorja
zapiše lastnika materialne avtorske pravice (podjetje, zavod,…).
Primer:
OECD. Establishing professional and impartial administration. URL=«http: //www.oecd.org/puma/sigmaweb/acts/act4.htm«. 25.11.1999.
7. Ostali (anonimni) viri
8
Pri ostalih (anonimnih) virih se navedba vira začne s kratico (označbo) vira in letnico izdaje
(oboje v oklepaju). Temu brez vejic sledi naslov vira. Npr.:
Primer:
(SL, 1995) Statistični letopis 1995. Statistični urad Republike Slovenije, Ljubljana.
Reference in opombe
Reference in opombe se navajajo pod črto, velikost črk je 10 točk, pokončno. Mesto v besedilu, na
katero se nanaša opomba, in opomba pod črto se označujeta s številko. Številčenje opomb je
zaporedno od začetka do konca besedila.
Seznam slik (in tabel)
je oblikovan tako, da so slike navedene zaporedno, glede na vrstni red pojavljanja v besedilu. Za
vsako posamezno sliko se navede številčna oznaka slike, naslov slike in številka strani na kateri se
slika pojavlja.
Seznam uporabljenih kratic in okrajšav
V seznamu se uporabljene kratice razvrstijo na abecedni način. Poleg kratice se zapiše pomen kratice.
Primer:
KM Kadrovski menedžment
regio. regionalizacija
SL Statistični letopis
ZAGA Zakon o arhivskem gradivu in arhivih
Seznam slovenskih prevodov tujih izrazov
Navedbi uporabljenega jezika sledi seznam izrazov, po načelu tuj izraz – slovenski prevod. Navedejo se
predvsem prevodi tistih tujih izrazov, ki še niso v splošni uporabi.
Primer:
Prevodi iz angleškega jezika
ability test test sposobnosti
knowledge test test znanja
fleld experiment terenski eksperiment
fleld study terenska študija
Priloge
Če je priloga ena sama, potem ni oštevilčena, pač pa je navedeno le, da gre za prilogo (Priloga:
vprašalnik). Če je prilog več, so priloge naslovljene in oštevilčene (Priloga 1: Naslovna stran diplomske
naloge, Priloga 2: Naslovna stran seminarske naloge,…)
Izjava kandidata
Na zadnji strani diplomskega dela je navedena izjava kandidata, da je diplomsko delo njegova avtorska
stvaritev ter v naslednjem odstavku lektor diplomskega dela.
Viri
• International organisation for standardization. International standard ISO 690, Second edition
1987-08-15. International organisation for standardization, Reference number ISO 690 : 1987
(E).
• International organisation for standardization. International standard ISO 690-2, First edition
1997-11-15. International organisation for standardization, Reference number ISO 690-2:
1987(E).
• IVANKO, Štefan. Upravni praktikum I. Visoka upravna šola, Ljubljana, 1996.
• ZELENIKA, Ratko. Metodologija i tehnologija izrade znanstvenog i stručnog djela. Ekonomski
fakultet u Rijeci, Rijeka, 1998.

mojstudij

GEA College - Visoka šola za podjetništvo, Piran 2008
Navodila za tehnično oblikovni izgled diplomskega dela
1
NAVODILA ZA TEHNIČNO OBLIKOVNI
IZGLED DIPLOMSKIH DEL
I. SPLOŠNO O DIPLOMSKEM DELU
Diplomsko delo na 1. stopnji študija podjetništva na VŠP se pripravi skladno s Pravilnikom o
diplomskem delu in Navodili za tehnično oblikovni izgled diplomskih del.
II. TEHNIČNO OBLIKOVNA NAVODILA ZA PISANJE
S pomočjo teh navodil urejamo tehnično oblikovni izgled diplomskega dela na 1. stopnji
študija podjetništva VŠP.
2.1 Jezik diplomskega dela
Diplomsko delo je praviloma napisano v slovenskem jeziku oziroma s soglasjem Komisije za
študentske in študijske zadeve v angleškem jeziku. Delo mora biti jezikovno neoporečno.
2.2 Obseg diplomskega dela
Diplomsko delo mora biti napisano z računalnikom na belem papirju formata A4 z robovi
besedila:
zgornji 20 mm
spodnji 20 mm
levi 30 mm
desni 20 mm.
Delo praviloma obsega 2,5 avtorski poli (1 pola = cca. 30.000 znakov) oz. 40 strani, kar ne
vključuje prilog. Tisk besedila je enostranski, zato je štetje enako kot štetje strani. Razmaki
med vrsticami so 1,5. Poravnava vrstic je obojestranska. Med odstavki so obvezni razmiki.
2.3 Pisava diplomskega dela
Najprimernejše so pisave tipa Times New Roman:
- pisava besedila je v običajnem slogu (normal), črne barve in velikosti 12
- pisava naslovov tabel, grafov in slik je v poudarjenem slogu (bold), črne barve in velikosti
12
- pisava naslovov poglavij (1) je z velikimi tiskanimi črkami v poudarjenem slogu (bold),
črne barve in velikosti 14
- pisava naslovov podpoglavij prve ravni (1.1) je z velikimi tiskanimi črkami, črne barve in
velikosti 14
- pisava naslovov podpoglavij druge ravni (1.1.1) je z malimi črkami v poudarjenem slogu
(bold), črne barve in velikosti 12
2.4 Vezava diplomskega dela
Delo naj bo vezano v umetno usnje, platno ali drug ustrezen material. Barva platnic je modra,
barva črk na platnici zlata.
2.5 Diplomsko delo vsebuje predpisane sklope
1. Platnica
2. Naslovna stran
3. Zahvala
4. Povzetek s ključnimi besedami v slovenskem in angleškem jeziku
5. Kazalo vsebine
6. Seznam slik
7. Seznam grafov
8. Seznam tabel
GEA College - Visoka šola za podjetništvo, Piran 2008
Navodila za tehnično oblikovni izgled diplomskega dela
2
9. Seznam uporabljenih kratic in simbolov
10. Uvod (stran 1)
11. Jedro dela
12. Zaključek
13. Seznam citirane literature in virov ter spletnih virov
14. Razširjeni povzetek v slovenskem jeziku
15. Seznam prilog in priloge
16. Izjava o avtorstvu
2.5.1 Platnica
Platnica mora vsebovati sledeče podatke:
- uradno ime šole pisano na vrhu platnice
- oznaka dokumenta na sredini platnice
- ime in priimek kandidata na dnu platnice.
Besedilo je pisano z velikim tiskanimi črkami, velikost pisave 16. Postavitev besedila na A4
formatu platnice naj ima postavljene robove na 30 mm.
Vzorec platnice je v prilogi DIPL_A.
2.5.2 Naslovna stran
Naslovna stran mora vsebovati sledeče podatke:
- uradno ime šole pisano na vrhu strani
- naslov dela na sredini strani
- oznaka dokumenta na sredini strani pod naslovom
- ime mentorja v spodnjem levem kotu
- ime avtorja v spodnjem desnem kotu (v isti vrstici kot mentor ter predzadnja vrstica
strani)
- kraj in leto izdaje na sredini zadnje vrstice strani.
Vzorec naslovne strani je v prilogi DIPL_B.
2.5.3 Zahvala
Zahvala vsebuje zahvalo mentorju, somentorjem in vsem sodelujočim, ki so prispevali pri
delu raziskav, v laboratoriju, na računalniku, v delavnici, pri tehnični izdelavi dela in drugje.
Dodano je lahko posvetilo. Stran je neoštevilčena.
Vzorec zahvale je v prilogi DIPL_C.
2.5.4 Povzetek s ključnimi besedami
V besedilu povzetka v slovenskem in summary / abstract v angleškem jeziku, ki skupaj
obsegata največ dve strani, navajamo bistvene informacije o vsebini dela, motivih za
raziskavo, hipoteze in cilje. Oba povzetka zaključimo z vrstico ključnih besed v obeh jezikih,
ki jih zapišemo v novo vrstico. Stran je neoštevilčena.
Vzorec povzetka je v prilogi DIPL_D.
2.5.5 Kazalo
Kazalo vsebine razmejuje vsebinska poglavja po straneh. Oštevilčimo ga z arabskimi
številkami, začenši z številom 1, s položajem v desnem zgornjem kotu lista. Oblika kazala je
povezana z obliko številčenja poglavij, za katera uporabimo arabska števila in dekadni
sistem. Poglavja označujemo s števili od 1 dalje. Podpoglavja ločimo s piko (npr. 1.1). Za
zadnjo številko ne pišemo pike. Tudi iz velikosti in oblike črk je razvidna hierarhija poglavij:
- poglavja 1, 2, 3 VELIKE ČRKE KREPKO
- poglavja 1.1, 1.2, 1.3 VELIKE ČRKE
- poglavja 1.1.1, 1.1.2, 1.1.3 male črke, krepko
- poglavja 1.1.1.1, 1.1.1.2 male črke, navadno
GEA College - Visoka šola za podjetništvo, Piran 2008
Navodila za tehnično oblikovni izgled diplomskega dela
3
Vzorec kazala je v prilogi DIPL_E.
2.5.6 Seznami uporabljenih slik, grafov in tabel
Sezname uporabljenih slik, grafov in tabel, ki jih vsebuje glavni del naloge, oblikujete iz
naslovov slik, grafov in tabel, oblikovanih v besedilu dela. Naslove slik, grafov in tabel v
besedilu pišemo nad slikami, grafi in tabelami. Vse številčimo posebej in zaporedno. Vzorec
seznama uporabljenih slik, grafov in tabel je v prilogi DIPL_F.
Vzorec naslova slik, grafov in tabel je v prilogi DIPL_G.
2.5.7 Seznam uporabljenih kratic in simbolov
Seznam uporabljenih kratic in simbolov, ki morajo biti enotni v celotnem delu, ne glede na
označevanje v uporabljenih virih. Seznam uporabljenih kratic in simbolov sledi seznamom
slik, grafov in tabel.
Vzorec seznama uporabljenih kratic in simbolov je v prilogi DIPL_F.
2.5.8 Uvod
V uvodu opredelimo problem, podamo povod, hipotezo in namen raziskave, da bralca
uvedemo v problem in cilj diplomskega dela.
2.5.9 Jedro dela
Obdelava problema in tematskih vsebin je glavni del diplomskega dela. Razdeljen je na
teoretični in empirični del. Teoretični del ponavadi zajema vsa ključna dosedanja spoznanja o
problemu s teoretičnega vidika, kjer ponazorimo različne teze, modele, koncepte ter metode.
Zaključek teoretičnega dela naj zajema kratko diagnozo problema in možne smeri iskanja
rešitev. Za empirični del izberemo primeren metodološki in raziskovalni pristop, kjer sta v
ospredju kvantitativna in kvalitativna metodologija. Pri tehnikah si ponavadi pomagamo z
intervjuji, anketami, študijami primerov in različnimi oblikami eksperimentov, ki jih lahko
strokovno in znanstveno utemeljimo. Najpomembnejši je način interpretacije zbranih
podatkov.
2.5.10 Zaključek
V zaključku podamo sklepne ugotovitve, ki naj prikažejo oceno o opravljenem delu. Kot
rezultat dela lahko navedemo ideje, ki so nastale med delom in bi lahko bile predmet
nadaljnjega dela.
2.5.11 Seznam uporabljene literature, virov in spletnih virov
Seznam uporabljene literature, virov in spletnih virov izdelamo po naslednjih pravilih:
Splošno:
- literaturo in vire navajamo v dveh ločenih seznamih
- dela morajo biti urejena po abecednem redu priimka prvega avtorja ali naslovov del
- če se isti avtor pojavi večkrat, navedemo dela po letu izdaje, od najstarejšega do
najnovejšega
- če je več del istega avtorja izdanih istega leta, pripišemo letnici izdaje, po vrstnem redu, v
katerem citiramo,črke “a”, “b” itd. – (2001a), (2001b), (2001c)
- če delo nima avtorja, je prvi podatek naslov, ki ga pišemo s poševnim tiskom
- če je neko delo, delo več kot treh avtorjev, upoštevamo prvega in dodamo skrajšano [et
al.]
- urednike del, zbornikov ne upoštevamo
- podnaslovov ne navajamo, razen kadar želimo podrobneje določiti neko delo (prim. I.d)
- če je delo izdano v več krajih, upoštevamo prvega in dodamo skrajšano [et al.]
GEA College - Visoka šola za podjetništvo, Piran 2008
Navodila za tehnično oblikovni izgled diplomskega dela
4
- če kraja ni, napišemo oznako S. l. oz. sine loco (brez kraja)
- če je delo izdano pri več založbah, upoštevamo prvo in dodamo skrajšano [et al.]
- če delo nima zapisane založbe, podatek izpustimo in preidemo na obseg
- pri člankih v časopisu je s poševnim tiskom pisan naslov časopisa, letnik, številka oz.
volumen
- če navajamo delo, ki še ni publicirano (v tisku), navedemo vse znane podatke, namesto
letnice zapišemo “v tisku”
- dela, ki niso dostopna npr. neobjavljena predavanja ali referati, ne vključujemo v seznam
Priimek, Ime, Ime Priimek in Ime Priimek. 2000. Naslov knjige: podnaslov knjige. Kraj
izdaje:
Ime založbe.
Priimek, Ime. 2000. Naslov poglavja v knjigi. V Naslov knjige, ur. Ime Priimek, 213–245.
Kraj
izdaje: Ime založbe.
Priimek, Ime, Ime Priimek in Ime Priimek. 2000. Naslov članka v strokovni reviji.
Naslov strokovne revije 7 (2): 65–77.
Bibliografske opise zberemo v seznam literature na koncu dela. Vsakemu bibliografskemu
sklicu v besedilu mora pripadati bibliografski opis v seznamu literature. In nasprotno, za vsak
bibliografski opis mora obstajati vsaj en bibliografski sklic v besedilu. Bibliografskih opisov
ne oštevilčimo, ampak jih uredimo abecedno, po priimku prvega od nosilcev odgovornosti, po
nazivu korporacije ali po naslovu dela, če nosilca odgovornosti ni. Vsi bibliografski opisi, ki
imajo istega nosilca odgovornosti, so v seznamu urejeni po letnici izida.
Primeri bibliografije:
elektronsko knjigo v spletu v formatu pdf,
Carrol, Lewis. B. l. Alice's Adventures in Wonderland. The Millenium Fulcrum edition.
Http://www.gutenberg.org/dirs/etext91/alice30.pdf (28. 9. 2005).
knjigo oziroma zbornik z urednikom,
Godina, Vesna V., ur. 1990. Antropološki zvezki 1. Ljubljana: Sekcija za socialno
antropologijo pri Slovenskem sociološkem društvu.
članek v strokovni reviji,
Kurnik, Andrej. 1997. Foucoltova politična imaginacija. Teorija in praksa 34 (6): 934-952.
Marx, Karl. 1867. A Critique of Political Economy. Zv. 1.
elektronsko knjigo v spletu v formatu html,
Http:// socserv.socsci.mcmaster.ca/~econ/ugcm/3ll3/marx/cap1/index.html (28. 9. 2005).
konvencionalno knjigo,
Možina, Stane, Mitja Tavčar in Ana Nuša Kneževič. 1995. Poslovno komuniciranje. Maribor:
Obzorja.
poglavje v knjigi oziroma prispevek v zborniku,
Patrick, John. 2000. Training. V Introduction to work and organizational psychology: a
European perspective, ur. Nik Chmiel, 100-134. Oxford: Blackwell.
GEA College - Visoka šola za podjetništvo, Piran 2008
Navodila za tehnično oblikovni izgled diplomskega dela
5
članek v časopisu,
Pintarelli, Franco. 2000. Frena l'economia USA, riparte l'Euro. La Stampa, 3. junij, 14.
ali
Kurnik, Andrej. 1997. Foucoltova politična imaginacija. Teorija in praksa 34 (6): 934-952.
osebno predstavitveno stran v spletu,
Umiker-Sebeok, Jean. 1998. Osebna predstavitvena stran.
Http://www.slis.indiana.edu/faculty/umikerse/cv.html (28. 9. 2005).
neobjavljeno doktorsko disertacijo in
Završnik, Bruno. 1995. Metodološki vidiki določanja konkurenčnih prednosti izdelka s
poudarkom na SWOT analizi. Doktorska disertacija, Ekonomsko-poslovna fakulteta,
Univerza v Mariboru.
interno gradivo v organizaciji:
Zupančič, Vinko. 1988. Izgradnja banke mednarodnih podatkov Gorenja. Interno gradivo,
Gorenje.
2.5.12 Razširjeni povzetek v slovenskem jeziku
Če diplomsko delo ni napisano v slovenščini, mora vsebovati na koncu razširjeni povzetek v
slovenskem jeziku, ki obsega najmanj 10 odstotkov celotnega besedila. Ta povzetek mora biti
vezan skupaj z besedilom diplomskega dela.
2.5.13 Priloge
Priloge izdelamo kot posebno poglavje, da ne razvlečejo glavnega dela naloge. Vse priloge
morajo biti naslovljene in oštevilčene.
Vzorec prilog je v prilogi DIPL_H.
2.5.14. Izjava o avtorstvu
Diplomsko delo zaključimo z izjavo, ki se glasi:
»Izjavljam, da je diplomsko delo v celoti moje avtorsko delo, ki sem ga izdelal samostojno s
pomočjo navedene literature in pod vodstvom mentorja.«
Vzorec izjave je v prilogi DIPL_I.
2.5.15 Soglasje k objavi diplomskega dela na spletnih straneh VŠP
»Skladno s 1. odstavkom 21. člena Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah dovoljujem
objavo tega diplomskega dela na spletni strani zbirke diplomskih del šole.«
Pod izjavo zapišemo datum, ime diplomanta in lastnoročen podpis. Stran mora biti
neoštevilčena.
Vzorec izjave je v prilogi DIPL_J.
2.6 Citiranje literature v tekstu
Citiranje literature in virov izdelamo po naslednjih pravilih:
Glavne ugotovitve drugih avtorjev kandidat v besedilu dela smiselno povzema in jih ne
prepisuje, kot da bi bile njegove. Kandidat naj opozori, iz katerega dela so misli povzete in
kdo je avtor. Podatki o viru:
GEA College - Visoka šola za podjetništvo, Piran 2008
Navodila za tehnično oblikovni izgled diplomskega dela
6
Spremni stavek: »Citirana poved« (sklic).
Avtor nato nadaljuje: »Celo brezčasno samo mora biti, kakorkoli že, prepleteno s časom, če
naj bi bilo kaj za nas« (Frege 1981, 130).
Sledita še običajen obrazec citata dela povedi ob spremnem stavku in enostaven primer za
ilustracijo:
Spremni stavek »del povedi« (sklic).
Mihaličeva meni, da je množični turizem »celota odnosov in pojavov, ki izvirajo iz množice v
turizmu« (1992, 25).
Še dva nekoliko bolj zapletena primera, ki prikazujeta poseganje v citat in izpust iz citata:
Avtorica meni, da »množičnost in njene socialnopsihološke značilnosti« negativno vplivajo
na »naravno, kulturno in socialno okolje turizma« (Stramšek 1998, 5).
Tomc ugotavlja: »Mladost je skratka kombinacija pubertete kot biološkega […] in
najstništva kot kulturnega procesa […]« (1999, 10).
Najosnovnejši bibliografski sklic je tak:
(Detela 1994)
Ker pa večinoma parafraziramo ali citiramo, je treba navesti še mesto prevzemka. Primer
sklicevanja na 78. stran dela dveh avtorjev je naslednji:
(Grah in Koren 1998, 7 Cool

Sklicujemo se lahko tudi na drugačno mesto prevzemka, na primer na sliko, tabelo, opombo,
poglavje, prilogo, zvezek:
(Hren 2000, sl. 4)
V enem oklepaju lahko sestavimo več sklicev:
(Koruza 1996, 23–32, in 1999, pogl. 3; Slama 1997, 12 in 17)
Citiranje elektronskih virov je podobno avtorskemu citiranju
Če ste povzeli besedilo na internetu, ki ima navedenega avtorja, potem je primer sledeč:
..... besedilo (avtor texta na internetu, datum ko ste text pridobili) besedilo ....
Če ste povzeli besedilo na internetu, ki je brez navedenega avtorja, je primer seledeč:
..... besedilo (internetni naslov, datum ko ste text pridobili) besedilo....
Če ste dobesedno citirali besedilo, izgledajo primeri takole:
* ..... "besedilo besedilo" (avtor texta na internetu, datum ko ste text pridobili).....
* ..... "besedilo besedilo" (internetni naslov, datum ko ste text pridobili)..... .
GEA College - Visoka šola za podjetništvo, Piran 2008
Navodila za tehnično oblikovni izgled diplomskega dela
7
2.7 Opombe
Druge opombe, ki se ne nanašajo na citiranje, navajamo pod črto z zaporednimi arabskimi
številkami od začetka do konca teksta. V opombe dajemo ponavadi različne obrazložitve,
pojasnitve neznanih pojmov ipd. Če nakažemo na opombo na koncu stavka, naj bo številka
pred piko, ki zaključuje stavek. Pripombe s tekoče strani se morajo končati na isti strani.
Velikost črk je 10, normalni slog.

mojstudij · Objavljeno: 09 Nov 2011 09:05 Naslov sporočila: PRAVILNIK O DIPLOMSKEM DELU fdv

Na podlagi Zakona o visokem šolstvu (uradno prečiščeno besedilo Ur. l. RS, 119/2006) in Statuta Univerze v Ljubljani (Ur. l. RS, 8/2005 in spremembe) ter na podlagi 71. člena čistopisa Pravil o organizaciji in delovanju Fakultete za družbene vede, sprejetega 3. 3. 2008, je Senat Fakultete za družbene vede na 10. seji 9. 6. 2008 sprejel, na sejah 6. 4. 2009 in 4. 4. 2011 pa dopolnil

PRAVILNIK O DIPLOMSKEM DELU

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Pravilnik o diplomskem delu ureja prijavo, organizacijo, pripravo in ocenjevanje diplomskih del v okviru dodiplomskega študija.

Stari študijski program je program, ki so ga študentje kot začetni letnik vpisovali do vključno študijskega leta 2004/05. Novi študijski program je program, ki ga študentje kot začetni letnik vpisujejo od vključno študijskega leta 2005/06 naprej.

1.a člen

Izraz študent, prosilec, kandidat, absolvent, diplomant, sodelavec, predavatelj, učitelj, izpraševalec, ocenjevalec, predstojnik, predsednik, prodekan in dekan so zapisani v moški obliki in so razumljeni kot nevtralno poimenovanje, uporabljeno za oba spola.

Pojem prodekan se uporablja za osebo, ki je skladno z organizacijskimi pravili Fakultete za družbene vede pristojna za dodiplomski študij.

2. člen

S študijskim programom, v katerega je študent vpisan, je lahko določeno, da je izdelava diplomskega dela ena od študijskih obveznosti.

3. člen

Postopek izbire, prijave, izdelave, oddaje, zagovora in ocene diplomskega dela je določen z določbami tega pravilnika in s študijskim programom.

4. člen

Diplomsko delo je lahko pisna naloga ali drugačen izdelek, določen s študijskim programom.

5. člen

V diplomskem delu mora študent izkazati poznavanje teoretičnega ali praktičnega družboslovnega vprašanja ali področja, uporabiti ustrezne metode družboslovnega raziskovanja, domače in tuje vire ter pokazati sposobnost strokovnega ubesedovanja.

6. člen

Diplomsko delo mora biti rezultat samostojnega dela študenta. Diplomsko delo je lahko tudi rezultat dela več študentov, pri čemer mora biti iz njega jasno razviden prispevek posameznega študenta, ki mora ustrezati količinskim in kakovostnim zahtevam diplomskega dela.

Diplomskemu delu mora biti na posebnem obrazcu priložena podpisana izjava avtorja, da je pripravljal delo samostojno in ob virih, ki so navedeni, ter navedba, da je delo jezikovno ustrezno, lektorirano in urejeno skladno s tem pravilnikom in Navodili, ki na Fakulteti za družbene vede urejajo pisanje znanstvenih in strokovnih besedil.

7. člen

Če s posameznim študijskim programom ni drugače določeno, se diplomsko delo lahko sprejme in oceni, potem ko je študent opravil druge študijske obveznosti, predpisane s študijskim programom.

II. IZBIRA IN PRIJAVA DIPLOMSKEGA DELA

8. člen

Če s študijskim programom ni drugače določeno, diplomska dela na predlog nosilcev predmetov sprejme katedra, ki je odgovorna za študijski program. Razpis diplomskih del za naslednje študijsko leto opredeli vsaka katedra posebej, in sicer najkasneje do 15. junija za naslednje študijsko leto. Seznam, ki ga potrdi katedra na seji, se dostavi Službi za dodiplomski študij.

Vsak študent ima pravico in obveznost imeti mentorja, lahko pa tudi somentorja. Mentorji in somentorji so člani komisije za zagovor oz. oceno diplomskega dela, razen če s študijskim programom ni drugače določeno.

Študent praviloma izbere razpisano diplomsko delo, lahko pa po posvetovanju z mentorjem predlaga tudi nerazpisano temo diplomskega dela. Predlagano diplomsko delo mora odobriti predstojnik katedre. Študent novega programa mora diplomsko delo prijaviti v zadnjem letniku, in sicer najkasneje do 15. marca na obrazcu Prijavadiplomskega dela.

Študent, ki diplomskega dela ne bo prijavil v zadnjem letniku do 15. marca, ga v tekočem študijskem letu ne more naknadno prijaviti, zagovarjati oz. dati v ocenjevanje v tekočem študijskem letu. Diplomsko delo lahko prijavi po 1. oktobru naslednje študijsko leto.

Prijavljeno diplomsko delo velja tri leta od datuma prijave. Po tem roku mora študent diplomsko delo na novo prijaviti.

9. člen

Če s študijskim programom ni drugače določeno, mora študent v prijavi diplomskega dela utemeljiti izbiro naslova tako, da v prijavi opredeli:

* cilje in pomen,
* hipoteze, teze oz. raziskovalno vprašanje,
* metodologijo oz. metodo proučevanja in
* zgradbo diplomskega dela.

Prijavo diplomskega dela podpišeta mentor in morebitni somentor, potrdi pa jo predstojnik katedre.

10. člen

Če želi študent zamenjati mentorja, mora vložiti novo prijavo v skladu z 8. in 9. členom tega pravilnika.

11. člen

Študent praviloma izbere diplomsko delo na študijskem programu, na katerega je vpisan. Če želi študent prijaviti diplomsko delo z drugega študijskega programa Fakultete za družbene vede, lahko s soglasjem predstojnika katedre izbere mentorja z drugega študijskega programa. S soglasjem predstojnika katedre lahko študent zaprosi za mentorstvo tudi učitelje na visokošolskih ustanovah zunaj Fakultete za družbene vede.

V diplomskih delih morajo prevladovati prvine disciplin, ki se poučujejo na Fakulteti za družbene vede.

12. člen

Če želi študent diplomirati na dveh ali več študijskih programih, mora izdelati diplomsko delo za vsak program posebej. Če želi izdelati eno diplomsko delo, mora prijaviti delo, ki bo hkrati zadostilo zahtevam vseh programov tako po obsegu kot po vsebini. Prijave teh del obravnavajo predstojniki ustreznih kateder. Prijave del starih programov obravnava prodekan in po potrebi imenuje več (so)mentorjev.

III. MENTORSTVO DIPLOMSKEGA DELA

13. člen

Mentorji diplomskih del morajo biti iz vrst habilitiranih učiteljev in predavateljev na Fakulteti za družbene vede, somentorji pa so lahko tudi ostali sodelavci, ki imajo vsaj magisterij.

14. člen

Predlagani mentor ne sme zavrniti svetovanja, razen če ima za zavrnitev upravičen razlog. V enem študijskem letu lahko mentor za diplomsko delo sprejme največ 15 študentov.

O pritožbi študenta zoper zavrnitev mentorstva in somentorstva ter morebitnih izjemah odloča prodekan.
Število že prijavljenih diplomskih del je mentor dolžan preveriti v spletnem referatu ali v Službi za dodiplomski študij. Če mentor kljub izpolnjenemu obsegu 15 študentov sprejme še dodatno prijavo diplomskega dela oz. mentorstvo dodatnemu študentu, Služba za dodiplomski študij takega študenta zavrne. Na zavrnitev take vloge pritožba ni mogoča.

15. člen

Pri izdelavi diplomskega dela je dolžnost mentorja oz. somentorja dajati študentu ustrezno strokovno pomoč.

16. člen

Če pride med pisanjem diplomskega dela do nesoglasja med mentorjem in študentom, tako da sodelovanje ni več mogoče, imata tako mentor kot študent pravico do prekinitve sodelovanja. Študent lahko uveljavi pravico iz tega člena le enkrat in v skladu z 10. členom vloži novo prijavo diplomskega dela. Služba za dodiplomski študij obvesti mentorja o odstopu študenta od izbranega diplomskega dela. Mentor mora svoj odstop pisno utemeljiti in posredovati Službi za dodiplomski študij. Sklep o odstopu mentorja sprejme prodekan, Služba za dodiplomski študij pa pisno obvesti študenta.

17. člen

Ko študent predloži mentorju oz. somentorju besedilo diplomskega dela, ga mora mentor oz. somentor pregledati in študentu vrniti z navodili za dopolnitev in popravki praviloma v 15 dneh oz. najkasneje v enem mesecu od predložitve.

Mentor in morebitni somentor sta dolžna največ trikrat pregledati diplomsko delo. Če popravki diplomskega dela ne ustrezajo zahtevam, lahko mentor oz. somentor nadaljnje sodelovanje zavrne.

IV. OBLIKA DIPLOMSKEGA DELA

18. člen

Na naslovni strani diplomskega dela mora biti v sredini zgoraj z velikimi tiskanimi črkami napisano UNIVERZA V LJUBLJANI in pod tem FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Na sredini strani naj bosta ime in priimek študenta, pod njima naslov diplomskega dela, pod naslovom pa napis: Diplomsko delo. Spodaj, na sredini strani, naj bosta navedena kraj in leto (npr.: Ljubljana, 2008). Prva notranja stran dela je enaka naslovnici, le da je pod imenom študenta s sredinsko poravnavo napisano ime mentorja in morebitnega somentorja, in to s celotnim pedagoškim in znanstvenim ali raziskovalnim in znanstvenim nazivom, ki sodi pred ime. Notranja naslovnica mora biti izpisana s črnimi črkami na belem papirju, na katerem ne sme biti slik, logotipov, fotografij ipd.

19. člen

Diplomsko delo mora biti dvostransko natisnjeno na formatu A4 in vezano v mehki vezavi. Spiralna vezava ni dovoljena.

20. člen

Naslovnici in prvi notranji strani diplomskega delu sledijo po spodnjem vrstnem redu:

* zahvala, ki ni nujna sestavina in jo študent doda le, če želi,
* obrazec Izjava o avtorstvu diplomskega dela (obrazec je objavljen na domači spletni strani – [obrazec]),
* na eni strani z enojnim razmikom med vrsticami natisnjen naslov, povzetek (150–200 besed) in ključne besede (3–5) v slovenskem in angleškem jeziku,
* kazalo,
* uvod,
* glavno besedilo,
* sklep,
* seznam literature in
* morebitne priloge.

V diplomskem delu se ne uporablja forme glava in noga.

21. člen

Če s študijskim programom ni drugače določeno, mora diplomsko delo vsebovati:

* opredelitev izbrane teme;
* jasno opredeljen cilj dela in delovne hipoteze, teze ali raziskovalna vprašanja;
* pojmovno-teoretična izhodišča;
* preverjanje zastavljenih izhodišč ali hipotez;
* sklepe teoretične in/ali empirične narave;
* seznam uporabljene literature.

Uporabljena literatura mora biti pravilno bibliografsko navedena, in sicer v skladu z Navodili, ki na Fakulteti za družbene vede urejajo pisanje znanstvenih in strokovnih besedil.

22. člen

Diplomsko delo je napisano v slovenskem jeziku. Izjemoma lahko kandidat napiše diplomsko delo v angleškem jeziku, če za to obstaja utemeljen razlog (npr. tuji mentor oz. somentor, tuji študent). Študent mora prošnjo za izdelavo diplomskega dela v angleškem jeziku oddati Službi za dodiplomski študij, o prošnji odloča prodekan.
Če diplomsko delo ni napisano v slovenskem jeziku, mora imeti na koncu povzetek v slovenskem jeziku v obsegu 10 % celotnega dela brez kazala in prilog. Povzetek mora biti vezan skupaj z besedilom diplomskega dela.

Naslov na platnici in notranji strani diplomskega dela je pri diplomah, ki so pisane v angleškem jeziku, napisan v angleškem in slovenskem jeziku.

V. ODDAJA DIPLOMSKEGA DELA

23. člen

Študent lahko pred oddajo Službi za dodiplomski študij prinese v tehnični pregled nevezan izvod diplomskega dela. Služba za dodiplomski študij ugotovi, ali je delo pripravljeno in urejeno skladno s tem pravilnikom in Navodili, ki na Fakulteti za družbene vede urejajo pisanje znanstvenih in strokovnih besedil. Tehnični pregled se opravlja osebno.

Študent mora diplomsko delo oddati Službi za dodiplomski študij do 15. dne v tekočem mesecu, da bo zagovor opravljen do konca naslednjega meseca, ali do 1. septembra za zagovore v septembru. Študent izpolni obrazec o oddaji diplomskega dela in ga predloži v potrditev mentorju. Na obrazcu o oddaji diplomskega dela mentor potrdi, da je delo vsebinsko in oblikovno primerno ter skladno s študijskim programom, na katerega je študent vpisan, hkrati pa s podpisom potrdi končni naslov diplomskega dela in predlaga ustrezno število ocenjevalcev oz. članov komisije za obrambo diplomskega dela.

Študent odda diplomsko delo v Službi za dodiplomski študij, in sicer največ v 4 izvodih.

Poleg vezanih izvodov mora študent izvod diplome dostaviti tudi v elektronski obliki na CD-ju ali DVD-ju v urejevalniku besedil, ki omogoča shranitev besedil v formatu .doc ali .rtf. V elektronski obliki mora biti besedilo celotnega diplomskega dela shranjeno v eni datoteki.

Hkrati z diplomskim delom študent predloži obrazec o oddaji diplomskega dela, ki ga je že podpisal mentor.

Služba za dodiplomski študij skladno z zahtevami, ki jih za dokončanje študija z diplomskim delom predpiše posamezen študijski program, na predloženem obrazcu potrdi, da je študent opravil vse predpisane obveznosti, ki so pogoj za pristop k zagovoru oz. ocenjevanju diplomskega dela, in da je delo pripravljeno in urejeno skladno s tem pravilnikom in Navodili, ki na Fakulteti za družbene vede urejajo pisanje znanstvenih in strokovnih besedil. Prodekan na predlog mentorja imenuje komisijo za oceno oz. zagovor.

VI. ZAGOVOR IN OCENA DIPLOMSKEGA DELA

24. člen

Če sta s študijskim programom predvidena javni zagovor in ocena diplomskega dela, prodekan na predlog mentorja najkasneje v 10 delovnih dneh po oddaji diplomskega dela imenuje komisijo za zagovor diplomskega dela. Strokovni sodelavec v dogovoru z mentorjem in člani komisije razpiše datum zagovora. Člani komisije morajo do potrditve datuma zagovora sporočiti svoje nestrinjanje s primernostjo dela za zagovor. Če tega ne storijo, se šteje, da je delo primerno za zagovor. Celoten postopek lahko traja največ 45 dni. Komisija ima poleg mentorja in morebitnega somentorja vsaj še enega člana. Mentor in somentor sta člana komisije po funkciji. Služba za dodiplomski študij vsakemu članu komisije izroči po en izvod diplomskega dela. Najkasneje do datuma zagovora oz. na zagovoru mora mentor oddati vsebinsko oceno diplomskega dela na posebnem obrazcu. Člani komisije s svojimi podpisi potrdijo, da se strinjajo s predloženo oceno.

25. člen

Če kdo od članov komisije ob branju diplomskega dela ugotovi, da ne more opravljati funkcije ocenjevalca, lahko zaprosi za zamenjavo, pri čemer mora svojo prošnjo pisno utemeljiti. O prošnji z utemeljitvijo odloča prodekan.

Član komisije lahko predlaga, da komisija iz vsebinskih ali jezikovnih razlogov delo zavrne, ali pa zahteva popravke ali dopolnitve dela.

Komisija sporoči študentu svoje pripombe, ki jih mora študent pri prenovi dela upoštevati. Najkasneje v enem mesecu od dneva, ko je prejel pripombe, mora oddati prenovljeno delo.

Če komisija predlaga zavrnitev dela, sklep o tem predlogu sprejme prodekan. Zavrnjenega dela študent ne more zagovarjati; in z obrazcem Prijavadiplomskega dela mora prijaviti novo diplomsko delo.

26. člen

Pred začetkom zagovora mora komisija pregledati dokumentacijo o oddaji diplomskega dela in o študentu.

27. člen

Zagovor se začne z ugotovitvijo, da je študent opravil vse s študijskim programom predpisane obveznosti. Ugotovitev poda predsednik komisije. Pri tem člani komisije, študent in občinstvo stojijo. Nato mentor predstavi poročilo o diplomskem delu.

Študent ima pravico predstaviti svoje delo v 10 minutah. Pri tem lahko uporablja različne avdiovizualne pripomočke. Med predstavitvijo se lahko odziva na pripombe članov komisije.

Nato imajo člani komisije možnost postaviti vprašanja, za njimi pa z odobritvijo predsednika tudi navzoči pri zagovoru. Vprašanja naj bodo zastavljena tako, da lahko študent nanje odgovori v največ 20 minutah.

Pred odgovarjanjem na zastavljena vprašanja ima študent pravico do 10-minutne priprave na zagovor.

28. člen

Po opravljenem zagovoru se ločeno sestane komisija za zagovor diplomskega dela in se posvetuje o uspešnosti zagovora ter oceni diplomskega dela, pri čemer oceno predlagajo po vrstnem redu: mentor, član komisije oz. somentor in predsednik komisije. O oceni mora biti doseženo soglasje. Če soglasja o oceni ni, se sestavi poseben zapisnik, v katerega se zapiše ločeno mnenje člana komisije, ki se z oceno ni strinjal. Član komisije, ki se z oceno ne strinja, ima pravico zahtevati razveljavitev ocene. O razveljavitvi ocene odloča dekan.

29. člen

Pri končni oceni diplomskega dela in zagovora komisija upošteva naslednja merila:

* jasnost opredelitve raziskovalnega problema in metodološkega pristopa,
* znanstveno odličnost ali uporabno vrednost,
* širino in poglobljenost teoretske zasnove naloge ter metodološko korektnost izvedbe,
* poznavanje domače in tuje literature ter doslednost pri njenem navajanju,
* razčlenjevalno temeljitost,
* samostojnost, prodornost, izvirnost, ustvarjalnost in odmevnost naloge (morebitna objava v znanstveni ali strokovni literaturi) ter
* zmogljivost oblikovanja besedila in jezikovno kulturo.

30. člen

Komisija oceni diplomsko delo in zagovor skupno, in sicer z eno izmed naslednjih ocen: odlično (10), prav dobro (9), prav dobro ( Cool

, dobro (7), zadostno (6), nezadostno (5).

31. člen

Sklep o oceni diplomskega dela se vpiše v zapisnik o zagovoru diplomskega dela, ki ga podpišejo vsi člani komisije. Ta sklep prebere predsednik komisije študentu in prisotnim pri zagovoru. Pri tem vsi stojijo.
Zapisnik vsebuje tudi vprašanja, ki so bila zastavljena študentu pri zagovoru.

32. člen

Če komisija oceni zagovor kot nezadovoljiv, določi ustrezen rok ponovne obrambe, in sicer najkasneje v 3 mesecih od zagovora. Ta rok ne šteje v rok za prekinitev študija.

VII. OCENJEVANJE DIPLOMSKEGA DELA

33. člen

Če je s študijskim programom predvideno ocenjevanje diplomskega dela brez zagovora, prodekan na predlog mentorja najkasneje v 10 delovnih dneh po oddaji diplomskega dela imenuje ocenjevalca diplomskega dela. Mentor diplomskega dela je prvi ocenjevalec. Če ima študent tudi somentorja, je ocena mentorja in somentorja skupna.
Ocenjevalca morata ločeni poročili, v katerih podata oceno diplomskega dela s strokovno utemeljitvijo (v 50–150 besedah), v Službo za dodiplomski študij oddati najkasneje v 10 delovnih dneh od imenovanja. Neupoštevanje tega določila se šteje za hujšo kršitev delovne discipline. Končna ocena je povprečje obeh ocen, zaokroženo navzgor.
Če se oceni ocenjevalcev razlikujeta za več kot dve oceni, prodekan imenuje tretjega ocenjevalca, in sicer v treh delovnih dneh po tem, ko ocenjevalca oddata svoji poročili. Konča ocena je povprečje ocen treh ocenjevalcev, zaokroženo navzgor.

34. člen

Če kdo od ocenjevalcev ob branju diplomskega dela ugotovi, da ne more opravljati funkcije ocenjevalca, lahko zaprosi za zamenjavo, pri čemer mora svojo prošnjo pisno utemeljiti. O prošnji odloča prodekan.

Ocenjevalec lahko predlaga, da se iz vsebinskih ali jezikovnih razlogov diplomsko delo popravi ali dopolni, lahko pa ga oceni z oceno nezadostno (5).

Če ocenjevalec zahteva popravke ali dopolnitve, svoje pripombe pisno sporoči Službi za dodiplomski študij. Študentu se izda pisni sklep z navedbo pripomb, ki jih mora študent pri popravi ali dopolnitvi dela upoštevati. Študent mora najkasneje v enem mesecu od dneva, ko je prejel sklep, oddati popravljeno ali dopolnjeno delo. Prvotna ocenjevalca ponovno podata pisno oceno prenovljenega dela.

Če en ocenjevalec diplomsko delo oceni z oceno nezadostno (5), prodekan v treh delovnih dneh po tem, ko ocenjevalca oddata svoji poročili, imenuje tretjega ocenjevalca. Konča ocena je povprečje ocen treh ocenjevalcev, zaokroženo navzgor. V primeru, če vsaj dva od treh ocenjevalcev ocenita diplomsko delo z oceno nezadostno (5), prodekan sprejme sklep o zavrnitvi diplomskega dela. Zavrnjenega diplomskega dela ni mogoče dati v ponovno oceno. Študent mora pripraviti novo diplomsko delo in ga prijaviti z obrazcem Prijava diplomskega dela.

Če oba ocenjevalca diplomsko delo ocenita z nezadostno, sprejme sklep o zavrnitvi diplomskega dela prodekan. Zavrnjenega diplomskega dela ni mogoče dati v ponovno oceno. Študent mora pripraviti novo diplomsko delo in ga prijaviti z obrazcem Prijava diplomskega dela.

35. člen

Pri merilih za oblikovanje ocene se smiselno upoštevajo določila iz 29. in 30. člena tega pravilnika.

36. člen

Sklep o skupni oceni diplomskega dela se vpiše v zapisnik. Študent prejme potrdilo o zaključku študija z oceno diplomskega dela.

VIII. PRITOŽBA ZOPER OCENO DIPLOMSKEGA DELA

37. člen

Študent ima pravico do pritožbe zoper oceno diplomskega dela. Pisno pritožbo mora predložiti v 24 urah po zagovoru oz. prejetju ocene diplomskega dela. Pritožbo obravnava dekan.

IX. ARHIVIRANJE DIPLOMSKEGA DELA

38. člen

Diplomsko delo je javni dokument.

Po en tiskani izvod diplomskega dela obdržijo ocenjevalci oz. člani komisije za zagovor.

Po uspešno opravljenem zagovoru oz. pozitivni oceni Služba za dodiplomski študij en tiskani in en elektronski izvod diplomskega dela posreduje Osrednji družboslovni knjižnici Jožeta Goričarja (ODKJG). ODKJG en tiskani izvod dela arhivsko shrani, elektronska oblika pa je s soglasjem študenta, ki je podpisano z izjavo o avtorstvu, javno dostopna v spletni zbirki Dela FDV.

X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

39. člen

Za stare programe veljajo naslednja pravila:

Teme diplomskih del sprejme komisija za dodiplomski študij po predhodni obravnavi na katedrah. Razpis tem je praviloma objavljen vsako leto najkasneje do 31. marca. Seznam razpisanih tem hranijo predlagatelji, Služba za dodiplomski študij in ODKJG.

Študent praviloma izbere razpisano temo, lahko pa po posvetovanju s predvidenim mentorjem predlaga tudi drugo temo diplomskega dela.

Študent prijavi temo na predpisanem obrazcu Prijava diplomskega dela prvi mesec absolventskega staža oz. do 15. novembra študijskega leta, v katerem mu prične teči absolventski staž.

V prijavi mora študent na kratko utemeljiti izbiro naslova, tako da opredeli:

* cilje in pomen,
* hipoteze, teze in raziskovalna vprašanja,
* metodologijo in
* strukturo analize.

Prijavo diplomskega dela podpišeta mentor in morebitni somentor, potrdi pa jo predstojnik katedre.

Prijavljeno diplomsko delo velja tri leta od datuma prijave. Po tem roku mora študent diplomsko delo na novo prijaviti.

Diplomsko delo mora biti enostransko natisnjeno v pisavi velikosti 12 pt (razmik med vrsticami 1,5, robovi 3 cm od levega in desnega roba, obojestranska poravnava) na formatu A4. Izvod, ki ga bo hranila ODKJG, mora biti vezan v temno rdeče platno ali podoben material (trda vezava), drugi izvodi pa so lahko mehko vezani, vendar spiralna vezava ni dovoljena.

Komisija za zagovor diplomskega dela mora biti sestavljena tako, da je vsaj en član komisije z iste katedre kot študent, vsaj en član komisije pa z druge katedre kot mentor oz. z drugega študijskega programa kot študent, ki zagovarja diplomsko delo.

40. člen

Ta pravilnik začne veljati z dnem, ko ga sprejme Senat Fakultete za družbene vede. Določila tretjega in četrtega odstavka 8. člena tega pravilnika, ki določajo rok za prijavo diplomskega dela, začnejo veljati od študijskega leta 2011/12 naprej, za študijsko leto 2010/11 ostane v veljavi rok za prijavo do 15. januarja. Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o diplomskem delu, ki ga je sprejel Senat Fakultete za družbene vede na sejah 16. 4. 1996, 13. 4. 1999, 18. 5. 1999, 20. 3. 2001 in 12. 3. 2002.

mojstudij

POMEMBNA NAVODILA
Pri vezavi diplomskega dela upoštevajte naslednja navodila:
Barva platnic diplomskega dela:
- Promet, Logistično inženirstvo – TEMNO MODRA
- Poštni promet, Ekonomist – TEMNO RDEČA
- Komunala, Varstvo okolja in komunala – TEMNO ZELENA
Barva črk na platnicah diplomskega dela je lahko zlata ali srebrna.
ODDAJA V REFERAT:
V referatu študent odda 3 izvode diplomskega dela (1 izvod za knjižnico, 1 izvod za mentorja, 1 izvod zase) oziroma 4 (izvod za somentorja).
Ob oddaji diplomskega dela v referat je potrebno oddati še 1 ELEKTRONSKI IZVOD DIPLOMSKEGA DELA (na CD-ju).
Študentje programov KOMUNALA, POŠTNI PROMET in PROMET morajo pred zagovorom diplomskega dela v referat oddati INDEKS (z vsemi vpisanimi ocenami in s podpisi predavateljev).
Brez vpisov ocen ne bo mogoče opravljati zagovora diplomskega dela.

PROMETNA ŠOLA MARIBOR
VIŠJA PROMETNA ŠOLA

Dušan Kolarič
Martina Belšak
Vanja Kajzer
Gregor Rak
Danijela Blatnik

NAVODILA ZA IZDELAVO DIPLOMSKEGA DELA

Diplomsko delo

Maribor, julij 2011

SI – 2000 MARIBOR, Preradovičeva ulica 33, tel.: +386 2 42 94 135, 42 94 137, fax: 42 94 139

Diplomsko delo višješolskega študijskega programa

NAVODILA ZA IZDELAVO DIPLOMSKEGA DELA

Študent(-ka): ime in priimek študenta (študentke)
Študijski program: vpišete študijski program:
na primer: LOGISTIČNO INŽENIRSTVO
Modul: vpišete izbrani modul
(POZOR – vpišete modul, ki je opredeljen v predmetniku programa študija, na primer: M3 – CESTNI PROMET 1)
Predmet: vpišete predmet, v okviru katerega pripravljate diplomsko delo
(POZOR – vpišete predmet iz modula M3 – na primer: TEORIJA PROMETNEGA TOKA, če pripravljate diplomsko delo iz tega predmeta)
Mentor(-ica): znanstveni naziv, ime in priimek mentorja, strokovni naziv
Mentor(-ica) v gospodarski družbi: znanstveni naziv, ime in priimek mentorja, strokovni naziv
Lektor(-ica): znanstveni naziv, ime in priimek lektorja, strokovni naziv

Maribor, julij 2011

SI – 2000 MARIBOR, Preradovičeva ulica 33, tel.: +386 2 42 94 135, 42 94 137, fax: 42 94 139

SKLEP O DIPLOMSKEM DELU

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju …..

SI – 2000 MARIBOR, Preradovičeva ulica 33, tel.: +386 2 42 94 135, 42 94 137, fax: 42 94 139

Obr. DIP 8

IZJAVA O AVTORSTVU DIPLOMSKEGA DELA

Podpisani(-a) ________________________ , rojen(-a) ________________________ v
_________________________, s svojim podpisom potrjujem, da sem avtor(-ica) diplomskega dela z naslovom _____________________________________________.

Maribor, Podpis:
___________________ ____________________

NAVODILA ZA IZDELAVO DIPLOMSKEGA DELA
(naslov diplomskega dela)

Ključne besede : logistika, promet, skladiščenje, informacijski sistem

Povzetek

Ta navodila podajajo osnovne napotke za pisanje diplomskega dela. Dokument vsebuje informacije o formatu papirja, oblikah pisav in njihovi velikosti. Opisan je tudi način pisanja enačb, enot, slik in literature. Navodila so hkrati primer za obliko diplomskega dela. Povzetek naj bo napisan v slovenskem in angleškem jeziku in naj ne presega 100 besed.

INSTRUCTIONS FOR PREPARING A DIPLOMA
(angleški naslov diplomskega dela)

Key words: logistic, traffic, information system

Abstract

Basic instructions and guidelines for preparing a diploma are provided. The document contains information regarding desktop publishing format, type sizes, and typefaces. Stylistic rules are provided which explain how to handle equations, units, figures, tables and references. The document is an example of the required layout of your work. The abstract should not exceed 100 words.

VSEBINA
1 UVOD 1
1.1 OPIS PODROČJA IN OPREDELITEV PROBLEMA 1
1.2 NAMEN, CILJI IN OSNOVNE TRDITVE 1
1.3 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE RAZISKAVE 2
1.4 UPORABLJENE RAZISKOVALNE METODE 3
2 SPLOŠNO O PISANJU DELA 4
2.1 IZBIRA TEME DIPLOMSKEGA DELA 5
2.2 IZBIRA MENTORJA 5
2.3 ROKI ZA OPRAVLJANJE DIPLOMSKEGA DELA 6
2.4 NAMEN DIPLOMSKEGA DELA 7
2.5 SESTAVA DIPLOMSKEGA DELA 7
3 PRIPRAVA ZA TISK 12
3.1 OBLIKA IN VELIKOST PISAVE 12
3.2 OBLIKA STRANI 12
4 DODATNE ZAHTEVE 14
4.1 SLIKE IN TABELE 14
4.2 ŠTEVILČENJE 17
4.3 OKRAJŠAVE IN KRATICE 18
4.4 ENAČBE 18
4.5 CITIRANJE IN POVZEMANJE 19
4.5.1 Povzemanje 19
4.5.2 Citiranje 23
4.6 PRIJAVA NA DIPLOMSKI IZPIT 24
4.7 POTEK ZAGOVORA DIPLOMSKEGA DELA 24
4.8 OCENA DIPLOMSKEGA DELA 25
5 VIRI, LITERATURA 28
SEZNAM SLIK 32
SEZNAM PREGLEDNIC 33
PRILOGE 34
UPORABLJENI SIMBOLI
Qp – masa tovora, ki ga je potrebno paletizirati
F, F1, F2, F3 – sila
N – normalna napetost
 – tangencialna napetost
E – modul elastičnosti
 – absolutna dielektričnost

UPORABLJENE KRATICE

CAD – Computer Aided Design
ISO – International Standard Organisation
FG – Fakulteta za gradbeništvo
MŠŠ – Ministrstvo za šolstvo in šport
SZF – Slovenska znanstvena fundacija
PŠM – Prometna šola Maribor
VPŠ – Višja prometna šola

1 UVOD
Študij na Višji prometni šoli v Mariboru zaključijo študenti z opravljanjem diplomskega izpita, ki je sestavljen iz izdelave diplomskega dela (diplome) in zagovora diplomskega dela (diplomski izpit).
Diplomsko delo običajno obsega uvod, jedro dela in sklep.
Uvod je običajno razdeljen v tri dele:
• v prvem je opisano splošno področje raziskav,
• podan je namen, smisel raziskave,
• na kratko je opisana struktura celotnega dela (opis in razlaga posameznih poglavij).
1.1 OPIS PODROČJA IN OPREDELITEV PROBLEMA
Opredelitev problema, ki ga bomo obravnavali, pomeni kratek opis značilnosti področja, ki je predmet naše obravnave in je sestavni del uvoda.
Iz vsebine izbrane teme moramo razviti nekaj bistvenih vprašanj, ki nam pomagajo natančno opredeliti zadani problem. Vprašanja, na katera iščemo odgovore, predstavljajo naš problem. Jasno naj bo opredeljeno, kakšen praktičen primer nameravamo rešiti.
1.2 NAMEN, CILJI IN OSNOVNE TRDITVE
Namen in cilji diplomskega dela (v nadaljevanju: dela) so podati strnjeni pregled obravnavanega področja. Navedemo, zakaj smo si izbrali takšno temo (namen) in katero strokovno področje je predmet našega preučevanja oziroma kateri praktični problem nameravamo rešiti.
Cilje postavimo tako, da lahko ob zaključku dela s primerjavo doseženega in načrtovanega sami ocenimo svojo uspešnost. Namen, cilji in osnovne trditve zajemajo pojasnilo o namenu naše obravnave. Ko pojasnjujemo namen, moramo razložiti, zakaj obravnavamo izbrano temo (na primer, ker je še nihče ni obdelal ali ker se ne strinjate s pojasnili drugih avtorjev itd.).
Cilje dela definiramo tako, da navedemo, katere konkretne cilje želimo doseči (na primer analizirati, ali je v Sloveniji prevoz nevarnih snovi zakonsko opredeljen, ali so v Sloveniji izdelani načrti za reševalne akcije v primeru prometne nesreče pri prevozu nevarne snovi itd.). Prav tako lahko navedemo, katere trditve bomo skušali dokazati. Slednje moramo vključiti v delo, če ima ta raziskovalni značaj. Trditve so vnaprej postavljene hipoteze/domneve (teze), ki jih bomo v svojem delu poskušali dokazati. Izhajati morajo iz ciljev (na primer prevoz nevarnega blaga ne upošteva zakona o varstvu okolja).
1.3 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE RAZISKAVE
Predpostavke in omejitve predstavljajo začetek obravnave neke teme. Predpostavljamo zato, ker pri obravnavi teme skoraj nikoli ne moremo zajeti vseh dejavnikov, ki opredeljujejo neko področje. Zato uporabimo predpostavke, ki nam omogočijo poenostavitev obravnave. Tako predpostavimo, da se mnogi dejavniki nekega problema ne spreminjajo, kar olajša delo, saj se lahko podrobneje osredotočimo na ozko obravnavano področje ali celo na posamični primer. Na primer – pri analizi vpliva spremembe cene na količino povpraševanja po določenem blagu predpostavimo, da se ostali dejavniki povpraševanja (dohodek, cene ostalega blaga, želje, potrebe ...) ne spreminjajo, zato ugotavljamo le vpliv spremembe cene na povpraševanje po blagu. Kljub temu vemo, da se v realnosti lahko spremenijo hkrati tudi ostali dejavniki, vendar bi bila tako kompleksna obravnava vseh sprememb prezahtevna in za potrebe analize nepomembna.
Omejitev obravnave pomeni, da pri obravnavi prevoza nevarnega blaga nismo obravnavali prevoza nevarnega blaga po vodnih poteh ali nismo obravnavali, kako je ta prevoz urejen v državah, kamor naši prevozniki prevažajo takšno blago. Omejitve naše obravnave opišemo v delu. Kot omejitve lahko navedemo tudi težave zaradi omejenega dostopa do podatkov, poslovne ali državne skrivnosti, pomanjkanje strokovne literature, nepripravljenost odgovornih ljudi za sodelovanje itd.
1.4 UPORABLJENE RAZISKOVALNE METODE
Metode dela nam povedo, kako smo prišli do podatkov, informacij, pa tudi zaključkov o obravnavani temi. Kot metodo raziskovanja lahko navedemo pregled strokovne literature, statistično obdelavo podatkov, primerjanje podatkov itd.
Metode dela ločimo glede na temo, ki smo jo izbrali, na:
a) teoretične, kjer obravnavamo abstrakten pojem, s katerim se je verjetno ukvarjal že kdo pred nami. Tukaj uporabimo:
o deskriptivno (opisno) metodo za korektno uporabo, študijo in interpretacijo že napisane literature;
o kavzalno (neeksperimentalno) metodo za pridobivanje, analizo in interpretacijo podatkov in izsledkov z uporabo vprašalnika, intervjuja, reševanja nalog itd.;
b) eksperimentalne, kjer z znanstvenim postopkom raziskujemo nek problem ali dokazujemo določene hipoteze in uporabimo:
o eksperimentalno-kavzalno metodo za pridobivanje podatkov, izsledkov in rezultatov iz eksperimentiranja (opazovanje, preizkušanje, testiranje v realni ali simulirani situaciji).

2 SPLOŠNO O PISANJU DELA
Z diplomskim delom študent dokaže:
• strokovno usposobljenost za izvajanje na višješolski stopnji izobrazbe primernih strokovnih opravil v organizacijah na področjih, ki jih obsega program;
• strateško usposobljenost za celovito in strateško ugotavljanje, obravnavanje in urejanje za organizacijo pomembnih zadev;
• usposobljenost za delovanje z ljudmi v organizacijah in okoljih organizacije na osnovi učinkovitosti in etičnosti;
• da ima metodična znanja;
• zna uporabljati domačo in tujo strokovno literaturo ali empirične podatke.

Diplomsko delo mora biti rezultat samostojnega strokovnega dela študenta. Usmerjeno naj bo v kritično reševanje izbrane zadeve iz prakse (strokovno uporabna tema), torej naj bo aplikacija strokovnoteoretičnega znanja.
Diplomsko delo lahko izjemoma obravnava tudi temo, ki ni vezana na konkretno organizacijo, ki pa celovito obsega področja programa.
Študent mora mentorju oddati besedilo diplomskega dela, napisano v skladu s pravopisnimi merili knjižnega jezika. Mentor ima od kandidata pravico zahtevati, da popravi besedilo, ki pravopisno ni sprejemljivo.
Študent mora predati trdo vezane izvode diplomskega dela v referat v roku, ki ga določi šola.
Besedilo diplomskega dela naj bo napisano v slovenskem jeziku v prvi osebi množine. Podobno naj bo tem navodilom, ki predpisujejo obliko in vsebujejo informacije o formatu papirja in obliki pisav. Ta navodila so napisana in urejena v skladu s podobo diplomskega dela. Za morebitne dodatne informacije se obrnite na mentorja in referat za študentske zadeve, Preradovičeva ul. 33, 2000 Maribor, telefon (02) 4294 135 oz. (02) 4294 137.
Ta navodila so dosegljiva tudi na internetu na naslovu http://www.vpsmb.net.
Začetne strani do uvoda označite z rimskimi številkami. Številčenje z arabskimi številkami se prične z uvodom. Diplomsko delo brez prilog praviloma obsega 3 do 4 avtorske pole (do 60 strani).
2.1 IZBIRA TEME DIPLOMSKEGA DELA
Teme diplomskih del sprejme predavateljski zbor vsako leto enkrat, skupaj z delovnim načrtom za tekoče šolsko leto in določi mentorje diplomskih del. Šola objavi na oglasni deski spisek teh tem in predvidene mentorje.
Naslove tem diplomskega dela lahko predlagajo:
• študent,
• podjetja, organizacije in druge institucije s področja prometa in drugih področij, ki sodelujejo z Višjo prometno šolo; ti lahko predlagajo teme, povezane z njihovim delovanjem oziroma delovanjem gospodarske panoge,
• višješolski predavatelji, ki izvajajo študijske programe Višje prometne šole,
• višješolski sodelavci v sodelovanju z višješolskimi predavatelji iz prejšnje alineje.
Naslov diplomskega dela mora biti definiran tako, da:
• opozarja na problematiko, ki jo naloga obravnava,
• problematiko natančno opredeljuje,
• nakazuje smiselnost dela za delovno področje in delovne naloge,
• nakazuje kandidatovo samostojno zaznavanje in razčlenjevanje problematike,
• je vsebinsko zaokrožen.
2.2 IZBIRA MENTORJA
Študent lahko tudi sam predlaga temo in izbere mentorja. Ob mentorjevih nasvetih pripravi dispozicijo diplomskega dela. Med izdelovanjem diplomskega dela lahko študent zaprosi ravnatelja za zamenjavo mentorja oziroma somentorja – postopek je podrobneje določen v 13. členu Pravilnika o diplomiranju na Višji prometni šoli.
2.3 ROKI ZA OPRAVLJANJE DIPLOMSKEGA DELA
Študent lahko prijavi temo diplomskega dela, ko mu manjkata največ dva izpita. Prijavo teme (Obrazec Dip 1) odda v referat za študentske zadeve. Prijavo teme potrdi ravnatelj, ki lahko temo tudi zavrne, če dispozicija teme diplomskega dela ni ustrezna – podrobnejša določila so v členih 7–10 Pravilnika o diplomiranju na Višji prometni šoli.
Prijava teme diplomskega dela obsega:
• izpolnjeno in podpisano prijavo, ki vsebuje:
- podatke o študentu,
- predlagani naslov diplomskega dela,
- imeni mentorja in somentorja ter njuni soglasji,
- soglasje organizacije (za strokovno-uporabno temo);
• dispozicijo diplomskega dela, ki vsebuje:
- naslov diplomskega dela,
- ime obravnavane organizacije (če ni tema splošna) in podatke o organizaciji,
- opredelitev obravnavane zadeve,
- namen, cilje in osnovne trditve (teze, hipoteze) diplomskega dela,
- predpostavke in omejitve raziskovanja,
- predvidene metode raziskovanja,
- predvideno sestavo poglavij, členjenost vsebine – kazalo,
- seznam predvidenih virov.
Študent mora predložiti izdelano diplomsko delo v šestih mesecih po potrditvi naslova, razen če iz utemeljenih razlogov pisno zaprosi Komisijo za študijske zadeve za podaljšanje roka za izdelavo diplomskega dela. Študent lahko med izdelovanjem diplomskega dela zaradi pomembnih okoliščin največ enkrat zaprosi tudi za odstop od odobrenega diplomskega dela. Pogoj za prijavo nove teme je pisna odobritev mentorja in ravnatelja za odstop od prejšnje odobrene teme (Obrazec Dip 4) v skladu s 14. členom Pravilnika o diplomiranju na Višji prometni šoli.
2.4 NAMEN DIPLOMSKEGA DELA
Diplomsko delo je pisni dokument, s katerim študent izkaže sposobnost uporabe teoretičnih znanj in v praksi pridobljenih izkušenj za obravnavanje izbrane teme, ki jih obsega ustrezni študijski program. Študent z diplomskim delom dokaže tudi sposobnost za izbiro in uporabo domače in tuje strokovne literature ter virov iz obravnavane organizacije. Pri izdelavi ga s teoretičnimi, strokovnimi, z vsebinskimi in metodološkimi napotki usmerjata mentor in somentor.
Diplomsko delo mora biti rezultat samostojnega strokovnega dela študenta, kar študent potrdi z lastnoročnim podpisom v izjavi o avtorstvu (Obr. Dip Cool

.
2.5 SESTAVA DIPLOMSKEGA DELA
Vsako pisno delo mora imeti primerno zgradbo. Priporočamo, da ima vaše diplomsko delo naslednjo strukturo in zaporedje:
- naslov na naslovni strani platnice ovitka (trde platnice),
- naslov na prvi strani trdo vezanega izvoda,
- sklep o odobritvi diplomskega dela,
- zahvala mentorju in somentorju (ni obvezna sestavina),
- izjava o avtorstvu,
- povzetek in ključne besede v slovenskem jeziku,
- povzetek in ključne besede v tujem jeziku,
- kazalo z dekadno klasifikacijo,
- seznam simbolov in kratic,
- osnovno besedilo (obsega uvod, jedro in sklep),
- seznam literature in virov (ima zaporedno številko v okviru kazala vsebine),
- seznam slik (navedete zaporedno številko slike in naslov slike z navedbo strani – na koncu dela za seznamom literature in virov),
- seznam preglednic (navedete zaporedno številko tabel in naslov tabele z navedbo strani – na koncu dela za seznamom slik),
- seznam prilog, na katere se študent v diplomskem delu sklicuje (navedete seznam prilog – na koncu dela za seznamom tabel).

a) Osnovno besedilo
Osnovno besedilo diplomskega dela zajema:
• uvod,
• jedro (obdelavo teme),
• sklep.
Uvod mora biti jedrnat, kratek ter privlačen za bralca in naj pri diplomskih delih obsega dve do tri strani (lahko tudi 5 do 10 % diplomskega dela). Osnovno besedilo se vedno prične z uvodom. V njem zapišemo glavne točke, ki smo jih zapisali v dispoziciji. Uvod ima zaporedno številko 1. Dobro je, da uvod strukturiramo v podpoglavja, na primer:
1.1 Opis področja in opis problema, ki je predmet raziskave
1.2 Namen, cilji in osnovne trditve (teze, hipoteze)
1.3 Predpostavke in omejitve raziskave
1.4 Uporabljene raziskovalne metode

Opredelitev področja in opis problema, ki ga bomo obravnavali, pomeni kratek opis značilnosti področja, ki je predmet naše obravnave, in je sestavni del uvoda. O tem se boste sicer podrobneje pogovorili z mentorjem, vendar je zaželeno, da je ta del rezultat vašega aktivnega razmišljanja o izbrani temi. Na primer – opredelitev obravnave PREVOZA NEVARNEGA BLAGA lahko zajema zakonsko ureditev prevoza, prevoz nevarnega blaga v posameznih prometnih podsistemih, klasifikacijo nevarnih snovi, spremno dokumentacijo, označevanje vozil, opremo vozil, postopke reševanja v primeru prometne nesreče z nevarno snovjo in podobno.
Namen, cilji in osnovne trditve zajemajo pojasnilo o namenu vaše obravnave in strnjeni pregled obravnavanega področja. Ko pojasnjujete namen, morate razložiti, zakaj obravnavate izbrano temo (na primer, ker je še nihče ni obdelal ali ker se ne strinjate s pojasnili drugih avtorjev itd.) in katero strokovno področje je predmet vašega preučevanja oziroma kateri praktični problem nameravate rešiti. Cilje dela definirate tako, da navedete, katere konkretne cilje želite doseči (na primer analizirati, ali je v Sloveniji prevoz nevarnih snovi zakonsko opredeljen, ali so v Sloveniji izdelani načrti za reševalne akcije v primeru prometne nesreče pri prevozu nevarne snovi itd.). Cilje postavimo tako, da lahko ob zaključku dela s primerjavo doseženega in načrtovanega sami ocenimo svojo uspešnost. Prav tako lahko navedete, katere trditve boste skušali dokazati. Slednje morate vključiti v delo, če ima ta raziskovalni značaj. Trditve so vnaprej postavljene hipoteze/domneve (teze), ki jih boste v svojem delu poskušali dokazati. Izhajati morajo iz ciljev (na primer prevoz nevarnega blaga ne upošteva zakona o varstvu okolja).
Predpostavke in omejitve predstavljajo začetek obravnave neke teme. Predpostavljamo zato, ker pri obravnavi teme skoraj nikoli ne moremo zajeti vseh dejavnikov, ki opredeljujejo neko področje. Zato uporabimo predpostavke, ki nam omogočijo poenostavitev obravnave. Tako predpostavimo, da se mnogi dejavniki nekega problema ne spreminjajo, kar olajša delo, saj se lahko podrobneje osredotočimo na ozko obravnavano področje ali celo na posamični primer. Na primer – pri analizi vpliva spremembe cene na količino povpraševanja po določenem blagu predpostavimo, da se ostali dejavniki povpraševanja (dohodek, cene ostalega blaga, želje, potrebe ...) ne spreminjajo, zato ugotavljamo le vpliv spremembe cene na povpraševanje po blagu. Kljub temu vemo, da se v realnosti lahko spremenijo hkrati tudi ostali dejavniki, vendar bi bila tako kompleksna obravnava vseh sprememb prezahtevna in za potrebe analize nepomembna.
Omejitev obravnave pomeni, da pri obravnavi prevoza nevarnega blaga niste obravnavali prevoza nevarnega blaga po vodnih poteh ali niste obravnavali, kako je ta prevoz urejen v državah, kamor naši prevozniki prevažajo takšno blago. Omejitve vaše obravnave opišite v nalogi. Kot omejitve lahko navedete tudi težave zaradi omejenega dostopa do podatkov, poslovne ali državne skrivnosti, pomanjkanje strokovne literature, nepripravljenost odgovornih ljudi za sodelovanje itd.
Metode raziskovanja pomenijo, da navedete, kako ste prišli do podatkov, informacij, pa tudi zaključkov o obravnavani temi. Omenili smo že, da poznamo dve metodi raziskovanja, ki se razlikujeta predvsem glede na pristop k raziskovanju, ki je lahko analitičen in deskriptiven. Kot metodo raziskovanja lahko navedete pregled strokovne literature, statistično obdelavo podatkov, primerjanje podatkov itd.
Jedro predstavlja najobsežnejši del diplomskega dela. Predstavlja najpomembnejši in najinventivnejši del pisnega dela. V njem podrobno opišemo izbrano temo (poslovanje organizacije, pravni vidik ustanovitve organizacije, trženje izdelka ali storitve, statistično obdelavo podatkov, stroške dela, analizo transportnega procesa, oblikovanje tehnološkega postopka, praktično uporabo transportnih naprav in sredstev …), jo razvijamo in pojasnjujemo. Bodite strokovni in logično povezujte spoznanja.
Jedro mora obsegati tri vsebinska področja:
• teoretični del, v katerem strnjeno predstavimo pomembnejša teoretična izhodišča, na katerih bosta temeljila analitični in perspektivi del. Obsega lahko 30 do 50 % obsega diplomskega dela;
• analitični ali analitično-eksperimentalni del, v katerem analitično in sintetično predstavite najpomembnejša lastna in tuja spoznanja, stališča, podatke, informacije in podobno. V tem delu analiziramo obravnavane zadeve z uporabo določenih znanj, modelov in metod. V analitičnem delu moramo na osnovi analize testirati svojo trditev, ki smo jo postavili v uvodu. Lahko jo ovržemo ali potrdimo. Obsega lahko 30 do 55 % obsega diplomskega dela;
• perspektivni del (predlogi in priporočila), v katerem predlagamo rešitve in aktivnosti za uporabo v praksi. Namenjen je predvsem uporabnikom diplomskega dela. Predlogi morajo biti jedrnati, pregledni in korektni. Ta del jedra naj zajema predvidoma 5 % obsega diplomskega dela.
Jedro mora biti logično strukturirano in razčlenjeno na smiselna poglavja. To pomeni, da lahko ima tudi več kot tri poglavja, saj vsebinska poglavja lahko členimo še na več podpoglavij (to še posebej velja za analitični del jedra), vendar do največ četrte ravni (na primer 3.2.1.4). Podpoglavja ne smejo biti predolga niti jih ne sme biti preveč. Vsebinski sklopi morajo biti logično povezani, kar pomeni, da je vsak naslednji smiselno nadaljevanje prejšnjega. Odstavek v poglavju naj tvori skupina povedi, ki izražajo določeno zaokroženo misel.
V jedru študent razvija in pojasnjuje svoja spoznanja in dokazuje poznavanje strokovne literature na izbranem področju. Pri obravnavi snovi pride do izraza znanje študenta, njegova sposobnost, kritičnost, domiselnost in logično povezovanje bistvenih dejstev, spoznanj in dokazov. Študent mora samostojno presojati objektivnost tujih mnenj in stališč. Ne sme dobesedno povzemati ali celo prepisovati splošnih ugotovitev, lahko pa se sklicuje na konkretne podatke, s katerimi podkrepi svoja spoznanja.
Jedro naloge torej tvorimo po naslednjih korakih:
 v njem podrobneje predstavite in analizirate naslovno temo,
 vsebino ločite z naslovi in s podnaslovi,
 vključite aktualne novosti,
 opravite ankete, eksperimente …,
 lahko dodate slike, grafe, tabele, izračune, skice.
Sklep je obvezen del vsakega diplomskega dela. Je zadnje poglavje ali zadnji del osnovnega besedila. Vsebuje novo pridobljena lastna spoznanja, sklepne misli. Zato v tem delu na kratko analizirajte svoje delo, povzemite osnovne ugotovitve in predloge, komentirajte dosežene cilje v primerjavi s postavljenimi cilji, navedite lastna spoznanja in odprte probleme. V njem ne navajajte novih spoznanj, podatkov, dokazov, informacij. V sklepu lahko potrdite ali ovržete podmeno ali opozorite na probleme, s katerimi ste se srečevali pri delu. Opozorite lahko tudi na teme, ki bi jih bilo potrebno podrobneje obdelati, pa tega v jedru niste storili. V sklepnem delu lahko navajate samo svoje misli. Upoštevajte, da v sklepu jedrnato povzamete vsebino dela in se osredotočite na najpomembnejše izvirne ugotovitve. Po obsegu naj sklep v diplomskem delu ne presega 5 do 10 % naloge.
3 PRIPRAVA ZA TISK
Za pisanje diplomskega dela uporabljajte računalnik. Izpis naj bo izveden z laserskim ali enakovrednim tiskalnikom. Izpis z matričnim tiskalnikom zaradi neustrezne kvalitete ni dovoljen.
3.1 OBLIKA IN VELIKOST PISAVE
Obstaja veliko število pisav. Uporabite proporcionalno obliko pisave, kot je Times (New) Roman ali Dutch. Če takšnih pisav nimate, uporabite najbolj podobne. Velikost pisave za tekst naj bo dvanajst (12) pik (pts). Poravnava besedila je obojestranska. Minimalna velikost pisave za tabele, slike in opombe je 10 pik. Povzetek diplomskega dela v uvodnem delu pišite s poševno pisavo. Primer uporabe velikosti pisav podaja tabela 1.
Tabela 1: Primeri pisav
Velikost Komentar Videz
Pisave Poševno Ravno
8 Spuščeno (subscripts) in dvignjeno (superscripts) Spuščeno
10 Opombe, slike, tabele Opombe
12 Osnovni tekst, podpoglavja in imena avtorjev Povzetek Podpoglavja
14 Glavna poglavja POGLAVJA
20 Naslov diplomskega dela (velikost 20) NASLOV
Vir: Lasten
3.2 OBLIKA STRANI
Stran oblikujte tako, da bodo spodnji in levi rob široki 30 mm ter desni in zgornji rob 25 mm. Na prvi strani naj bo zgornji rob širok 45 mm. Prav tako naj bo 45 mm zgornji rob, če je začetek novega poglavja na novi strani (razmik: pred 48 pt, po 18 pt). Razmik med vrsticami naj bo 1,5 vrstice, med odstavki pa 6 pt. Dolžino strani prilagodite tako, da med poglavji, slikami ali tabelami in tekstom pustite prazno vrstico.
Prvo poglavje je 1 UVOD, zadnje pa SKLEP (označen z ustrezno številko – brez pik). Naslove poglavij pišemo levo poravnano, z velikimi črkami. Razmik med besedilom in naslovom novega poglavja naj bo dve prazni vrstici nad in eno prazno vrstico pod naslovom (razmik: pred 30 pt, po 18 pt).
Vsako poglavje ima lahko razdelke, ki so oštevilčeni z dvema arabskima številkama, ločenima s piko. Označba 3.2 pomeni, da gre za drugi razdelek tretjega poglavja. Razdelek pišemo z malimi črkami. Med zadnjim besedilom, naslovom razdelka in njegovim besedilom je po ena prazna vrstica.
Delitev na podrazdelke je mogoča le do četrte ravni (npr. označba 3.2.4.1).
4 DODATNE ZAHTEVE
4.1 SLIKE IN TABELE
Slike in tabele (grafi, grafikoni ipd.) so pomembni elementi diplomskega dela. Z njimi avtor nazorneje prikaže in dopolni obravnavano tematiko.
Tabele in slike morajo biti postavljene na mesta, kamor vsebinsko sodijo. V besedilu jih zaporedno številčimo z arabskimi številkami in naslovimo. Morebitne legende pišemo brez okvirov čim bliže tabelam, grafom ipd.
Tabele in slike (sem sodijo še grafi, organigrami, skice …) naj bodo sredinsko poravnane, oštevilčene in opremljene z naslovom (naslov naj bo sredinsko poravnan nad tabelo in sredinsko poravnan pod sliko) in virom. Za naslov in vir uporabite pisavo Times New Roman, velikost 10, ne krepko, začnete z veliko začetnico, brez končne pike. Vsebino tabele, naslov in vir sredinsko poravnate.
Če je tabela/slika prevzeta iz literature, mora biti pod njo naveden vir, celoten zapis vira pa naveden v spisku literature oziroma med viri. Pri viru navedemo priimek avtorja, letnico in številko strani. Kjer avtor ni znan, navedemo naslov, letnico in številko strani. Če gre za spletni vir, napišemo priimek avtorja ali ime podjetja, z [online] označimo, da je vir prevzet iz spleta, nato zapišemo še povezavo do vira in v okroglem oklepaju datum citiranja. V poglavju Viri in literatura takega vira posebej več ne omenjamo. Za naslovi in viri ne pišemo pike.

Slika 1: Primer postavitve slike
Vir: Zavod IRC [online]. (Citirano 15. 1. 2009). Dostopno na naslovu:
http://www.zavod-irc.si/sl/aktualno_impletum/

Slika 2: Letališče
Vir: Lasten (Navedemo, če uporabljamo lastne slike in želimo poudariti avtorstvo.)

Slika 3: Priprava in izvedba storitve
Vir: Tavčar, 1996, 59

Slika je prevzeta iz literature, zato je vir natančno označen (avtor, letnica, stran); v poglavju Viri in literatura je vir izpisan v celoti, kot to zahtevajo pravila.

Slika 4: Povezovalna lestvica izdelkov in storitev
Vir: povzeto in prirejeno po Potočnik, 2000, 19

Primeri tabel:
a) tabela, prevzeta iz literature (vir je označen pod tabelo: avtor, letnica, stran)

Tabela 2: Matrika odgovornosti
Aktivnost Odgovoren Sodeluje
Kreiranje, potrjevanje in pošiljanje nabavnega naročila Nabavnik Prodajnik
Usklajevanje potrditve naročila z nabavnim naročilom Nabavnik
Ažuriranje delno prevzetega nabavnega naročila Nabavnik
Arhiviranje nabavnega naročila Nabavnik
Zapiranje nabavnih naročil Nabavnik Računovodstvo
Vir: Rak, 2008, 69
b) tabela, ki jo izdela avtor besedila sam

Tabela 3: Komunikacijski kanali in sredstva
Komunikacijski kanali Nosilci sporočil Komunikacijska sredstva
NEOSEBNI komunikacijski kanali Televizija, radio, časopisi, revije, filmski trak, pošta, internet Televizijske in radijske oddaje, televizijski in radijski oglasi, filmi, plakati, tiskani oglasi, dopisi, katalogi, brošure, navodila za uporabo, internetni oglasi
OSEBNI komunikacijski kanali Sporočevalec (zastopnik, prijatelj, sosedje, mnenjski voditelj) Govor, mimika, vedenje, govorica telesa
Vir: lasten
4.2 ŠTEVILČENJE
Strani številčite desno zgoraj, kot je prikazano v teh navodilih. Če tiskate obojestransko, naj bo številčenje na zunanjem robu strani.
Opombe številčite z dvignjeno pisavo.
4.3 OKRAJŠAVE IN KRATICE
Okrajšave in kratice razložite, ko se prvič pojavijo v tekstu (tudi, če ste jih razložili v povzetku). Če ni nujno potrebno, ne uporabljajte kratic oz. okrajšav v naslovu.
4.4 ENAČBE
Enačbe številčite v vsakem poglavju zaporedno, z desno poravnanimi številkami v oklepaju, kot je prikazano v (4.1). Enačbe pišite strnjeno in uporabljajte ustrezne funkcijske oznake. Simbole za veličine in spremenljivke pišite poševno (razen grških simbolov) v enaki pisavi kot tekst (4.1). Za znak minus uporabljajte namesto kratkega raje podaljšani vezaj. Uporabljajte oklepaje, da se izognete možnim nejasnostim v zapisu. Kadar so enačbe del stavka, pišite vejice in pike. Enačbe zamaknite 2 cm od levega roba strani:
, (4.1)
kjer je:
Qp – masa tovora, ki ga je potrebno paletizirati,
d1 – koristna nosilnost palete (975 kg).
Simbole, uporabljene v enačbi, pojasnite pred tem v tekstu ali pa neposredno za enačbo. V tekstu se sklicujte na enačbe preprosto kot v (4.1), ne pa "en. (4.1)" ali podobno, razen na začetku stavka.
4.5 CITIRANJE IN POVZEMANJE
Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela. Pisec diplomskega dela mora zato za pripravo teoretičnih izhodišč najprej poleg lastnega že usvojenega znanja z obravnavanega teoretičnega področja poznati in preučiti še dodatno strokovno literaturo s področja, ki zadeva temo njegovega dela. Če želi različna teoretična izhodišča drugih avtorjev predstaviti v svojem delu, mora poznati in upoštevati načela in pravila citiranja in povzemanja. Misli drugih avtorjev torej v našem besedilu ne smemo zapisati tako, kot da so naše lastne misli in spoznanja, saj bi s tem kršili avtorske pravice. To pomeni, da moramo, kadar navajamo strokovna izhodišča drugih avtorjev, v besedilu to natančno označiti kot povzetke (avtor, letnica, stran) oz. citate (avtor, letnica, stran) . Seveda morajo biti vsi avtorji, katerih misli smo kot povzetke ali citate navedli, na koncu navedeni še v virih in/ali literaturi, tako da lahko iz polnega zapisa (avtor, naslov, kraj, založba, leto …) nedvoumno razberemo, iz katerih strokovnih del je pisec diplomskega dela izhajal pri snovanju teoretičnih izhodišč.
Seveda pa vse to, kar smo navedli zgoraj, ne pomeni, da pisec besedila sestavi teoretični del dela tako, da je le-ta skupek povzetkov in citatov. Besedilo mora biti notranje in zunanje povezano tako, da so naše lastne misli in strokovno znanje, ki smo si ga pridobili v času šolanja, povezovalni element ali izhodišče za misli drugih avtorjev. Prav tako sami izdelamo teoretične zaključke in ugotovitve, potem ko smo primerjali več različnih teorij oz. misli drugih avtorjev.
4.5.1 Povzemanje
O povzemanju govorimo, kadar originalno besedilo izbranega avtorja preberemo, ga obnovimo s svojimi besedami ter ga tako skrajšamo, lahko pa tudi izberemo samo bistvene misli, vendar pri tem ne spreminjamo pomena avtorjevega besedila. Kadar povzemamo, besedilo ustrezno označimo tako, da v oklepaj zapišemo priimek avtorja, letnico izida, stran; več podatkov o avtorju in viru pa zapišemo v poglavju Viri in literatura. Kadar v našem besedilu uporabimo več del istega avtorja z enako letnico, si pri razločevanju pomagamo tako, da k letnici izida zapišemo črke a, b, c …
Primeri:
(Pepevnik, 2002, 13)
(Pepevnik, 2002a, 25)
(Pepevnik, 2002b, 6 Cool

Povzete misli (torej ne dobesedni navedki) drugih avtorjev v besedilu diplomskega dela označimo na začetku ali na koncu odstavka.
Primeri:
Javni potniški prevoz se izvaja z javnimi prevoznimi sredstvi na javnih prometnih površinah in mora biti pod enakimi pogoji dostopen vsem (Pepevnik, 2001, 13).

Rozman in drugi (1993, 12) definirajo vodenje kot vplivanje na obnašanje in delovanje tako posameznika kot tudi skupine v podjetju in usmerjanje njihovega delovanja k zastavljenim ciljem podjetja.

Simič (1993, 53) pravi, da je optimalna organizacija notranjega transporta odvisna od dobrega poznavanja tokov premeščanja blaga v poslovnem sistemu. Racionalen tok materiala je osnova za optimalen potek notranjega transporta.

Po Simiču (1993, 51) so v notranjem transportu v ospredju prizadevanja za skrajševanje transportnih poti in zagotavljanje čim večje prepustnosti le-teh, ki pa so odvisne od:
• tehnološkega procesa,
• razmestitve transportnih sredstev,
• vrste transportnih sredstev,
• vrste materiala,
• prostorov.
Včasih želimo povzeti del besedila nekega avtorja, ki ga v svojem delu omenja drugi avtor (t. i. povzetek povzetka) – primer:
Vodenje ima ožji in širši pomen, kjer je glavna razlika med tema pomenoma v besedi organizacija. Vodenje kot managemet obstaja zaradi zagotavljanja ciljev organizacije, medtem ko se vodenje kot leadership pojavi vedno, ko nekdo želi vplivati na vedenje posameznika ali skupine ne glede na razlog, saj gre lahko tudi za cilje posameznika, ki niso nujno skladni s cilji organizacije (Možina, 1990, 121; povzeto po Hersey in Blanchard, 1982, 23).

Zaradi lažjega preučevanja podjetniške logistike v proizvodnem podjetju, jo bomo razdelili po prej naštetih tipičnih dejavnostih na naslednje podsisteme (Križman in Rak, 2006, 65):
 nabavna logistika,
 notranja logistika,
 distribucijska logistika,
 poprodajna logistika.

Ko povzemamo iz elektronskih virov, prav tako zapišemo priimek avtorja ali naslov sestavka ali ime podjetja (odvisno od tega, katere od teh podatkov lahko poiščemo na spletni strani), v oglatem oklepaju označimo, da je besedilo iz elektronskega vira in stran, če jo lahko razberemo. Vse ostale podatke podrobneje zapišemo v poglavju Viri in literatura (datum citiranja, dostopnost, …).
Primer:
Seveda pa imajo ti viličarji tudi nekatere prednosti (Vilprof [online], 2008) :
• v primerjavi z akumulatorskimi so hitrejši, motor ima večjo moč, zato je vlečna sila večja in s tem lahko viličar premaguje tudi večje vzpone,
• so stalno sposobni za delo tudi v več izmenah.
Kadar določeni vir v besedilu večkrat zaporedoma navedemo in vmes ne navajamo drugih virov, označimo take vire z besedo »prav tam«. Če pri povzemanju zapisujemo še stran, v zgornjem primeru zadostuje že samo (prav tam), če se stran ne spreminja; drugače pa zapišemo za vejico še stran, ki je drugačna, kot prej omenjena (prav tam, …).
Primer:
Področje varnega in zdravega dela je urejeno z zakonom o varnosti in zdravju pri delu, ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije 30. junija 1999 (Uradni list RS, št. 56/99 in 64/01). Zakon, ki je začel veljati 28. julija 1999, pomeni novo poglavje v razvoju delovnega in socialnega prava na področju varnosti in zdravja pri delu, saj s tem, ko na enem mestu združuje tehnični in zdravstveni vidik varnega in zdravega dela, uvaja nov pristop pri urejanju tega področja (Resolucija o nacionalnem programu varnosti in zdravja pri delu, 2003, 1729).
Pojem varnosti in zdravja pri delu že po svoji vsebini in namenu obsega pravice in obveznosti delodajalcev in delavcev, da v skladu z zakonom in drugimi predpisi ter ob določanju in upoštevanju varnostnih ukrepov, s katerimi se obvladuje oziroma preprečujejo nevarnosti in škodljivosti pri delu, zagotavljajo takšno raven varnosti in zdravja pri delu, ki glede na naravo dela zagotavlja delavcu največjo možno mero zdravstvene in psihofizične varnosti (prav tam, 1730).
4.5.2 Citiranje
Pri citiranju natančno in v celoti (tj. dobesedno) prepišemo besedilo iz vira ter ga postavimo v narekovaje. Pred citatom ali za njim (odvisno, kako postavimo citat v sobesedilo) ob priimku avtorja obvezno navedemo v oklepaju še letnico izida in stran. Kadar se zaradi dolžine citata in manj pomembnih delov citata za našo trditev odločimo, da bomo dele citata izpustili, potem take izpuščene dele označimo s poševnim oklepajem in s tremi pikami /…/.
Pri citiranju daljših misli velja načelo, da med narekovaje postavimo besedilo, ki zajema do pet vrstic; če je besedilo daljše, ne pišemo narekovajev, pač pa tako besedilo grafično ločimo v poseben odstavek (zamaknjeno). Običajno ne citiramo celih strani besedila – v takem primeru se raje odločimo za povzemanje.
»S svojo obleko pošiljamo pomembno sporočilo, zato pazimo, kaj oblečemo in za kakšno priložnost.« (Kneževič, 2001, 15)

Kneževič (2001, 13) pravi, da je nasmeh najbolj natančno nebesedno sporočanje, »saj izraža naše misli, čustva in hotenja.«

"Javni potniški prevoz je sestavljen iz različnih podsistemov, ki tvorijo celoto in s tem omogočajo celovite rešitve problemov, ki nastajajo glede prevoza potnikov v mestu." (Pepevnik, 2001, 17)

"Notranji transport je odvisen od poteka tehnološkega postopka, to je od toka materiala, ki se obdeluje. Ta transport predstavlja povezavo med delovnimi operacijami v proizvodnji in med proizvodnjo in uskladiščenjem materiala oz. proizvodov. Zaradi tega je za dobro organiziranost procesa notranjega transporta neobhodno potrebno proučiti materialni tok, to je tok materiala, ki ga prenašamo po notranjem transportu. Racionalni materialni tok je podlaga za racionalizacijo notranjega transporta." (Koler, 2004, 11)
4.6 PRIJAVA NA DIPLOMSKI IZPIT
Prijavo na diplomski izpit lahko študent odda, ko izpolni vse obveznosti iz izobraževalnega programa. Zagovori diplomskih del potekajo v terminu, opredeljenem z razpisanim rokom za diplomski izpit.
Študent odda diplomsko delo v treh oz. štirih izvodih v referatu za študentske zadeve po tem, ko mentor in somentor potrdita, da študent lahko pristopi k zagovoru (Obr. Dip 5 in Dip 6).
Študent mora oddati diplomsko delo najkasneje v 6-ih mesecih po izdaji prvega soglasja k temi diplomskega dela, sicer mora prositi za podaljšanje roka za izdelavo diplomskega dela. O podaljšanju odloča Komisija za študijske zadeve.
Datum zagovora določi predsednik komisije po uskladitvi s člani komisije in z referentom za študijske zadeve v roku največ 60 dni od oddaje diplomskega dela.
Referat za študijske zadeve dostavi sklep študentu najmanj sedem delovnih dni pred zagovorom. Prav tako dostavi sklep vsem članom komisije in somentorjem pri diplomskem delu, njim dostavi tudi po en izvod diplomskega dela, strokovno poročilo mentorja o diplomskem delu (Obr. Dip 6) in podatke o študentu – diplomantu (osebni list).
Študent mora opraviti diplomski izpit najkasneje v roku dveh let po končanem študiju, v nasprotnem primeru o pogojih zaključevanja študija odloča ravnatelj.
4.7 POTEK ZAGOVORA DIPLOMSKEGA DELA
Zagovor vodi predsednik komisije za zagovor diplomskega dela.
Zagovor poteka v slovenskem jeziku ali v drugem jeziku, če je to odobril predavateljski zbor VPŠ Maribor.
O zagovoru diplomskega dela se piše zapisnik (Obr. Dip 11).
Študent zagovarja diplomsko delo pred komisijo, v kateri so predsednik komisije, član komisije in mentor (ter somentor). V komisijo so lahko imenovani le predavatelji višje šole.
Mentor študenta ne more biti predsednik komisije. Somentorji diplomskega dela so lahko dodatni člani komisije.
Zagovor je javen in objavljen vsaj sedem delovnih dni vnaprej na oglasni deski Višje prometne šole Maribor.
Člani komisije in študent se udeležijo zagovora s svojim izvodom diplomskega dela.
Komisija pred zagovorom na zaprti seji ugotovi, ali so podani vsi pogoji za zagovor in odloči o začetku zagovora.
Zagovor poteka tako, da predsednik najprej predstavi študenta in na osnovi potrjenega obrazca (Obr. Dip 11) ugotovi, da je študent opravil vse po programu določene študijske obveznosti. V nadaljevanju predsednik pojasni študentu postopek zagovora in najavi temo diplomskega dela. Mnenje o diplomskem delu prvi poda mentor.
Študent predstavi svoje diplomsko delo (približno 15 minut), pri tem poudari razloge za izbiro teme, najpomembnejše ugotovitve pri obravnavanju in priporočila organizacije. Za učinkovito predstavitev lahko uporablja avdiovizualne in druge tehnične pripomočke.
Člani komisije lahko zastavijo kandidatu svoja vprašanja – največ tri vprašanja – v pisni obliki in v kontekstu diplomskega dela. Študent nato odgovarja na prejeta in morebiti dopolnilna vprašanja članov komisije. Za zagovor na vprašanja se lahko študent pripravi do 15 minut od prejema vprašanja.
Zagovor traja do 45 minut.
4.8 OCENA DIPLOMSKEGA DELA
Po opravljenem zagovoru se člani komisije posvetujejo o oceni diplomskega dela in uspešnosti zagovora diplomskega dela. Ocene predlagajo po vrstnem redu: mentor, član komisije oziroma somentor in predsednik komisije. Glede ocene mora biti doseženo soglasje. Če o oceni ni soglasja, se to zapiše v zapisnik, kjer je potrebno razložiti vzroke za nesoglasje o oceni. Član komisije ima v tem primeru pravico zahtevati razveljavitev ocene, o čemer odloča ravnatelj.
Po zagovoru komisija na zaprti seji določi oceno diplomskega dela in zagovora. Predsednik komisije študentu z obrazložitvijo sporoči oceno, razglasi pridobljeni strokovni naziv in s priložnostnim nagovorom zaključi zagovor. Oceno vpiše predsednik komisije v zapisnik in kot zadnji podpiše zapisnik in sklep komisije o oceni diplomskega dela.
Komisija oceni diplomsko delo z eno izmed ocen: odlično (10), prav dobro (9), prav dobro ( Cool

, dobro (7), zadostno (6) ali nezadostno (5).
Pri ocenjevanju komisija upošteva:
• kakovost diplomskega dela in zahtevnost obravnavane zadeve – tako s strokovne plati kot glede ustvarjalnega prispevka kandidata in glede uporabnosti za obravnavano organizacijo;
• kakovost odgovorov na zastavljena vprašanja – zlasti vseobsežno obvladovanje znanj, ki jih obsega študijski program;
• kakovost predstavitve diplomskega dela;
• raven povprečne ocene kandidata med študijem.
Če o oceni ni soglasja, se sestavi poseben zaznamek v zapisniku, kjer je potrebno razložiti vzroke za neskladje o oceni. Ravnatelj skupaj s predsednikom komisije odloča o nadaljnjem poteku zagovora diplomskega dela najkasneje v naslednjih sedmih delovnih dneh.
Če komisija določi oceno nezadostno (5), se predsednik komisije v treh delovnih dneh posvetuje z ravnateljem, ki odloči, ali sme kandidat izdelati novo diplomsko delo pod istim naslovom ali pa si izbere drugo temo.
Študent sme v času študija največ dvakrat pristopiti k zagovoru diplomskega dela.
Če komisija ugotovi v diplomskem delu manjše, vendar nedopustne napake (npr. pravopis, navajanje literature ipd.), ki ne vplivajo bistveno na vsebino, lahko zagovor pogojno sprejme. Predsednik komisije razloži kandidatu zahtevane spremembe, ki jih vsebuje tudi sklep komisije.
Popravljeno delo odda študent v referatu za študijske zadeve najkasneje v 30-ih dneh po zagovoru, sicer se zagovor razveljavi.
Mentor v najkrajšem možnem času pregleda izvedene popravke in izpolni/dopolni sklep komisije za zagovor, na osnovi katerega predsednik komisije vpiše oceno v zapisnik.
Če komisija ugotovi, da je kandidat brez jasne oznake in navedbe vira dobesedno ali skoraj dobesedno uporabil v diplomskem delu obsežnejše delo tujega besedila, lahko diplomsko delo zavrne in negativno oceni, kar mora biti razvidno tudi v zapisniku.
Če se kandidat ne strinja z oceno, mora pisno pritožbo oddati referatu za študijske zadeve v treh delovnih dneh po zagovoru. Pritožbo obravnava predavateljski zbor v skladu s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja višjih strokovnih šol.
Po uspešnem zagovoru diplomskega dela izda Višja prometna šola Maribor študentu začasno potrdilo o diplomiranju. Začasno potrdilo podpiše ravnatelj.
Slovesna podelitev diplomskih listin je praviloma enkrat letno. Slovesnega podeljevalca in datum podelitve določi ravnatelj šole.
5 VIRI, LITERATURA
Viri so za bralca pomemben del prispevka, torej naj bodo popolni in točni. Ne navajajte virov, na katere se v tekstu niste sklicevali. Pomanjkljivosti zmanjšujejo vrednost diplomskega dela.
Seznam citiranih ali povzetih virov naj bo urejen po abecednem redu avtorjev. V seznamu citirane literature navedite vso literaturo, ki ste jo uporabili.
Pri sestavljanju seznama citirane literature navedite naslednje podatke:
a) Monografija - en avtor
Priimek, I. Naslov: podnaslov. Kraj: založba, letnica.
Primeri:
Mršić, N. Živali naših tal: uvod v pedozoologijo: sistematika in ekologija s splošnim pregledom talnih živali. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije, 1997.
Weiner, A. B. Women of value, men of renown: new perspectives in Trobriand exchange. Austen: University of Texass Press, 1987.
Kolarič, D. Varnost v prometu in varnost pri delu. Maribor: Višja prometna šola, 2004.
Koler, R. Skladiščenje in notranji transport. Maribor: Višja prometna šola, 2004.
Metljak, M. Prometni predpisi v notranjem transportu. Ljubljana: Zavod za tehnično izobraževanje, 1986.
Pantar, B. Viličarji v notranjem transportu. Ljubljana: Zavod SR Slovenije za varstvo pri delu, 1998.
Ogorelc, A. Mednarodni transport in logistika. Maribor: Ekonomsko–poslovna fakulteta, 2004.

b) Monografija - dva avtorja
Priimek, I. in Priimek, I. Naslov: podnaslov. Kraj: založba, letnica.
Primeri:
Kovačič, A. in Bosilj-Vukšić, V. Management poslovnih procesov. Ljubljana: GV založba, 2005.
Gradišar, M. in Resinovič, G. Informatika v organizaciji. Kranj: Založba Moderna organizacija, 1998.
Šuhel, P. in Murovec, B. Računalniška integracija proizvodnje. Velenje: Gorenje d.d., Izobraževalni center, 2003.

c) Monografija - trije ali več avtorjev
Priimek, I., Priimek, I. in Priimek, I. Naslov: podnaslov. Kraj: založba, letnica.
Primeri:
Kovačič, A., Jaklič, J, Indihar M, in Groznik, A. Prenova in informatizacija poslovanja. Ljubljana: Ekonomska fakulteta, 2004.
Lambert, D. M., Emmelhainz, M. A. in Gardner, J. T. Developing and Implementing Supply Chain Partneships. International Journal of Logistics Management, 7 (2), 1–17, 1996.
Hames, B. D. in ostali. Notes in biochemistry. Reprinted. Oxford: BIOS scientific publishers Lt., 1999.

d) Navajanje člankov
I. Objavljenih v serijski publikaciji
Obvezni elementi so:
Priimek, I. Naslov članka: podnaslov članka. Naslov serijske publikacije: podnaslov serijske publikacije. Kraj, letnica izida, letnik, številka, strani.
Ležeče pišemo naslov serijske publikacije.
Primeri:
Bošnjak, B. Književna vzgoja v mladinski knjižnici: da ali ne? Otrok in knjiga: revija za vprašanja mladinske književnosti, književne vzgoje in s knjigo povezanih medijev. Maribor, 1998, let. 13, št. 46, str. 64–70.
Kovačič, A. Kakšne uporabniške programske rešitve potrebujemo? Uporabna informatika. Ljubljana: Slovensko društvo Informatika, 1997, let. 5, št.1 , str. 8–15.
Možina, S. Odličnost in ustrezno postavljanje ciljev. Neprofitni management: prva slovenska strokovna revija za promocijo vodenja v neprofitnem sektorju. Ljubljana: Založba Educa, 2005, let. 3, št. 1, str. 17–23.

II. Objavljenih v zbornikih
Priimek, I. Naslov članka: podnaslov članka. V: Naslov zbornika: podnaslov zbornika. Kraj: Založba, leto, stran.
Primera:
Lavrenčič, D. in Mlakar, I. Vloga mladinskega knjižničarja pri razvijanju bralnih sposobnosti. V: Branje skrb vseh: 2. strokovno posvetovanje Bralnega društva Slovenije. Ljubljana: Bralno društvo Slovenije, 1998, str. 153–154.
Zwitter, T. in Munari, U. Spectrophotometric surveys of faint CVs. V: Wild Stars In The Old West: Proceedings of the 13th North American Workshop on Cataclysmic Variables and Related Objects. San Francisco: Astronomical Society of the Pacific, 1998, let. 137, str. 35.

III. Anonimnih člankov v leksikonih, enciklopedijah, slovarjih
Naslov publikacije: podnaslov. Kraj: Založba, leto izd., str.
Primer:
Slovar slovenskega knjižnega jezika: druga knjiga: I-Na. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1975, str. 81.
Dorling Kindersley ultimate visual dictionary of science. New York: DK publishing, 1998, str. 222.

IV. Navajanje uradnih dokumentov
Ime uradnega dokumenta. Naslov publikacije, številka/leto, str.
Primer:
Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Uradni list Republike Slovenije, št. 12/96, str. 841–862.

e) Navajanje elektronskih virov, delov elektronskih monografij, podatkovnih baz, računalniških programov
Avtor. Naslov dokumenta [vrsta medija]. Kraj izdaje : Založba. (Datum citiranja). Dostopnost
Primeri:
Bobek, S. [online]. ERP Informacijske rešitve. (Citirano 3. 5. 2008). Dostopno na naslovu: www.epf-oi.uni-mb.si/clani/bobek/Posčinformatika/vs7gra.htm
EAN Slovenija [online]. Uporabniški priročnik. (Citirano 5. 12. 2008). Dosegljivo na naslovu: http://www.gs1si.org/doc/GUM/vsebina/00.html

Jerina, M. [online]. Uvedba celovitega informacijskega sistema. Diplomsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta. (Citirano 5. 12. 2008). Dosegljivo na naslovu: http://www.cek.ef.unilj.si/u_diplome/semolic1641.pdf

SEZNAM SLIK
SLIKA 1: PRIMER POSTAVITVE SLIKE 14
SLIKA 2: LETALIŠČE 15
SLIKA 3: PRIPRAVA IN IZVEDBA STORITVE 15
SLIKA 4: POVEZOVALNA LESTVICA IZDELKOV IN STORITEV 16

SEZNAM PREGLEDNIC
TABELA 1: PRIMERI PISAV 12
TABELA 2: MATRIKA ODGOVORNOSTI 17
TABELA 3: KOMUNIKACIJSKI KANALI IN SREDSTVA 17

PRILOGE
Priloge niso sestavni del diplomskega dela. V prilogah so zajete informacije, ki so sicer potrebne za celovit prikaz dela, vendar bi z odvračanjem pozornosti od glavne teme motile potek sporočila diplomskega dela. V priloge spadajo daljša matematična izvajanja, načrti, daljši računalniški izpisi, merilne metode, vsebina priložene zgoščenke itd.

mojstudij

Navodila za izdelavo diplomske naloge, sprejeta na 11. redni seji Senata UL FPP dne 28.06.2006 NAVODILA ZA IZDELAVO DIPLOMSKE NALOGE
Diplomska naloga mora biti izdelana v skladu s Pravili UL FPP.
Napisana mora biti v formatu A4, tiskana obojestransko, vezana v trde platnice modre barve. Jezik diplomske naloge mora biti slovenski, le izjemoma, v dogovoru z mentorjem, je lahko napisana v angleškem jeziku (111.člen Statuta UL). Obvezno mora biti jezikovno pregledana.
Na naslovni strani mora biti napisano:
• na vrhu na sredini: UNIVERZA V LJUBLJANI,
• pod tem: FAKULTETA ZA POMORSTVO IN PROMET ,
• na sredini strani: ime in priimek kandidata,
• pod tem: naslov diplomske naloge,
• pod tem DIPLOMSKA NALOGA,
• na dnu v sredini: Portorož, mesec in leto izdelave.
Prvi list je oblikovan kot naslovna stran, le da je brez imena in priimka diplomanta, za napisom DIPLOMSKA NALOGA pa mora biti napisano še naslednje:
• mentor: (npr. doc. dr. Peter Lah, univ.dipl.inž.tehnol.prom.), lastnoročni podpis,
• študent: (ime in priimek), lastnoročni podpis,
• jezikovni pregled: (npr.: Alenka Puh, prof.), lastnoročni podpis,
• vpisna številka: (npr. 00267324),
• študijski program: (npr. Visokošolski strokovni študijski program Pomorstva),
• smer študija: (npr. Navtika).
Drugi list je pisni sklep Komisije za študijske zadeve ali Senata UL FPP o odobritvi teme in mentorja diplomske naloge, s podpisom dekana ali prodekana za študijske zadeve in overjen z okroglim pečatom UL FPP.
Prvi in drugi list nista oštevilčena.
Tretji list je PREDGOVOR. Obsega lahko največ eno stran, v njem pa so navedeni predvsem motivi in razlogi, zaradi katerih se je študent odločil za obdelavo konkretne problematike v diplomski nalogi. Na kratko so lahko opisani tudi problemi, ki so se pojavili pri izdelavi diplomske naloge.
V predgovoru se lahko izrazi zahvala vsem tistim, ki so priskrbeli potrebne podatke, omogočili potrebne raziskave, omogočili uporabo laboratorijske opreme, ipd., ali pa so nudili posebno pomoč pri izdelavi diplomske naloge.
Če je diplomska naloga rezultat dela več diplomantov, mora biti v predgovoru jasno razviden prispevek vsakega diplomanta posebej.
1 Navodila za izdelavo diplomske naloge, sprejeta na 11. redni seji Senata UL FPP dne 28.06.2006
Četrti list je KAZALO diplomske naloge.
Peti list vsebuje povzetek naloge v slovenskem (pod naslovom POVZETEK) in angleškem (pod naslovom SUMMARY) jeziku.
V povzetku so na zgoščen način kratko predstavljeni problem, predmet obdelave in cilj naloge. Prav tako so kratko predstavljeni dobljeni rezultati in sklepi.
Strani od tretjega notranjega lista do konca povzetka so označene z rimskimi številkami (i, ..., vi, ...).
Besedilo diplomske naloge mora imeti naslednjo strukturo:
• Uvod: obsega naj 3-5 strani, predstavljeno naj bo področje obravnavane teme, definiran obravnavani problem in postavljen cilj diplomske naloge.
• Osrednji del:
- teoretično podpoglavje, ki obravnava dosedanja spoznanja o obravnavanem problemu, njegovo teoretično in praktično podlago, pomembnost, aktualnost, ...
- analitično podpoglavje, ki vsebuje spoznanja in stališča, s katerimi se dokazuje pravilnost postavljenih predpostavk o definiranem problemu.
- sintetično podpoglavje, kjer se na temelju rezultatov iz predhodnega poglavja oblikujejo sklepi, rešitve, predlogi in akcije za določene tehnične, tehnološke, organizacijske in podobne rešitve.
• Zaključek diplomske naloge mora vsebovati sintezo najpomembnejših spoznanj in rešitev, do katerih je prišel študent pri obravnavanju omenjene problematike in pisanju diplomske naloge. Obsega naj največ 3 strani.
Po zaključku se kot posebna točka diplomske naloge navede Literatura. Seznam uporabljene literature se napiše po abecednem vrstnem redu avtorjev in označi z zaporednimi številkami, v skladu z bibliotekarskimi pravili. Avtorje knjig se navaja brez akademskih nazivov.
• Primer seznama uporabljenih knjig:
1. Kolenc, Jurij: Organizacija in tehnologija cestnega prometa. UL FPP, Portorož, 1998.
2. Mayer, M., Miller, E.: Urban Transportation Planning. Mc Graw-Hill Book Company, New York, 1994.
• Primer uporabljenega znanstvenega in strokovnega članka:
1. Usenik, Janez: Model description of communication network. Proceedings of 2nd International Conference on Traffic Science, Trst-Patras, 1998, str. 287-291.
• Primer ostalih uporabljenih virov:
1. Novak Andrej, Avtorizirana predavanja pri predmetu Navtika, UL FPP, študijsko leto 1995/96.
• Primer spletnega vira:
1. RFID in the supply chain, White paper, April 2005, www.laranrfid.com.
2 Navodila za izdelavo diplomske naloge, sprejeta na 11. redni seji Senata UL FPP dne 28.06.2006
Če vsebuje diploma več kot pet slik, se na posebni strani, po seznamu literature, izdela Seznam slik, v katerem so naštete slike v takem zaporedju, kot se pojavljajo v nalogi.
Če vsebuje diploma več kot pet tabel, se na posebni strani, po seznamu literature oz. seznamu slik izdela Seznam tabel, kjer se po zaporednih številkah kot se pojavljajo v diplomi, napišejo naslovi tabel in strani, na katerih se v diplomski nalogi nahajajo.
Med priloge diplomske naloge, ki sestavljajo samostojno poglavje, sodi načeloma vse tisto gradivo, ki ga zaradi obsežnosti, dimenzij, ipd., v besedilu ni bilo mogoče predstaviti v obliki slik oz. tabel in ki bistveno doprinese h kakovosti in celovitosti naloge. Priloge so lahko izpolnjeni anketni obrazci, zemljepisne karte, sheme kompleksnih strojnih ali gradbenih elementov, tabelarni rezultati eksperimentov, računalniški programi, ipd.
Na sredini zadnje strani diplomske naloge se napiše tekst (velikost črk 16) z naslednjo vsebino:
S svojo častjo potrjujem, da sem to diplomsko nalogo izdelal/a popolnoma samostojno s pomočjo navedene literature in pod vodstvom mentorja/ice/ev.
Porotorž, (datum podpisa) ime in priimek diplomanta lastnoročni podpis
Če je diplomska naloga rezultat dela več diplomantov, mora vsak diplomant z lastnoročnim podpisom potrditi izdelavo svojega dela v diplomski nalogi.
3 Navodila za izdelavo diplomske naloge, sprejeta na 11. redni seji Senata UL FPP dne 28.06.2006
TEHNIČNA UREDITEV DIPLOMSKE NALOGE
• Pisava: Times New Roman velikosti 12.
• Razmik med vrsticami: ena in pol vrstice (1,5 lines).
• Poravnava besedila: obojestranska.
• Nastavitev strani: levi (notranji) rob 30 mm, desni (zunanji) rob 20 mm, spodnji in zgornji rob 20 mm.
• Poglavja in podpoglavja se označijo po t.i. decimalnem sistemu (1., 1.1., 1.2., 1.2.1., ...).
• Novo poglavje se mora začeti na novi strani.
• Naslovi poglavij in podpoglavij morajo biti levo poravnani.
• Formule v diplomski nalogi morajo biti označene z zaporedno številko, ob opisu formule je potrebno navesti vir, iz katerega je bila formula povzeta.
• Med slike spadajo grafi, sheme, fotografije, karte, ... Neposredno pod sliko mora biti naveden vir s pisavo velikosti 9. Zaporedna številka in naslov slike ter vir se obvezno napišejo pod sliko, sredinsko poravnano, kot npr.:
Vir: Smerdu [5]
Slika 1: Diagram dovoljene obremenitve transportnega sredstva
• Tabele se označijo z zaporednimi številkami in se skupaj z nazivom tabele napišejo nad tabelo ter se sredinsko poravnajo. Vir, iz katerega je bila tabela povzeta, se navede pod tabelo s pisavo velikosti 9. Primer:
Tabela 1: Vrednosti koeficienta drsenja za različna cestišča
Vir: avtor
• V primerih, ko študent citira posamezne pravne člene (npr. zaradi primerjave, kritične analize ali podobno), naj bodo le-ti izpisani v pisavi velikosti 10, da se takšno besedilo jasno razloči od ostalega teksta diplomske naloge. Pri citiranju predpisov se citat uporabi le prvič, ko se predpis citira. Imena predpisov naj bodo izpisana poševno, da se razločijo od ostalega besedila.
Vsak del diplomske naloge, ki ni avtorsko delo študenta, se označi z opombo pod črto. Opombe pod črto se pišejo s pisavo velikosti 9.
4 Navodila za izdelavo diplomske naloge, sprejeta na 11. redni seji Senata UL FPP dne 28.06.2006
1. V primeru, ko študent v diplomski nalogi citira eno knjigo avtorja, se opomba označi na naslednji način: zaporedna številka opombe, priimek in začetnica imena avtorja, citirana stran.
2. V primeru, ko študent v diplomski nalogi citira več knjig istega avtorja, se opomba označi na naslednji način: zaporedna številka opombe, priimek in začetnica imena avtorja, naslov dela, citirana stran.
3. Pri dobesednih citatih se citirano besedilo postavi med narekovaje (» «).
NAČINI ODDAJE DIPLOMSKEGA DELA
Študent predloži dokončano in vezano diplomsko nalogo študentskemu referatu v enem tiskanem izvodu, dveh izvodih pa v elektronski obliki (na CD-ju v PDF formatu). V kolikor ima kandidat somentorja ali več somentorjev, se število izvodov v elektronski obliki (na CD-ju) poveča za število somentorjev.
Končna verzija pripravljenega diplomskega dela, v tiskani obliki in na elektronskem mediju, mora biti opremljena s podatki, ki jih določajo ta navodila. Na elektronski verziji diplomskega dela morajo biti navedeni naslednji podatki: priimek in ime avtorja, naslov diplomskega dela ter mesec in leto predložitve diplomskega dela.
Pravila za oddajo diplomskega dela na elektronskem mediju:
Naziv PDF datoteke na zgoščenki naj bo sestavljen iz priimka in imena ter naj ne vsebuje črk ćčšđž (npr. študentski podatki so: Julija Prešeren naziv PDF datoteke bo naslednji: Prešeren Julija). Datoteka teksta ne sme biti zakodirana, tako da jo lahko referentka odpre brez vnosa gesla.
Tekst diplomskega dela in njegova postavitev (struktura) na zgoščenki morata biti identična tekstu in postavitvi v vezanem izvodu diplomskega dela. Diplomant(ka) mora zagotoviti, da datoteka ni okužena z virusom. Na zgoščenko napišite (lahko s flomastrom) naslednje podatke: (a) priimek in ime diplomanta (diplomantke), (b) naslov diplomskega dela ter (c) mesec in leto predložitve končne verzije diplomskega dela strokovni službi fakultete. Diplomsko delo na zgoščenki je vloženo v plastični ovoj in priloženo v trdo vezani izvod diplomskega dela oziroma v poseben žep na notranji strani zadnje platnice.
Prof. dr. Milan Batista
Prodekan za študijske zadeve
5

mojstudij

Na podlagi Pravil Fakultete za državne in evropske študije je Upravni odbor Fakultete za državne in evropske študije na svoji seji dne 6.2.2009 sprejel

Navodila za pisanje magistrskega dela

Magistrsko delo izdela študent ob zaključku podiplomskega študija. Magistrsko delo mora biti rezultat samostojnega raziskovalnega dela študenta magistrskega študija in zato ne more biti skupinsko delo. Usmerjeno je v kritično reševanje aktualnih družbenih in gospodarskih problemov. Magistrsko delo vsebuje rezultate raziskovanja, ki prispevajo k napredku in razvoju stroke in reševanju aktualnih problemov določenega strokovnega oz. znanstvenega področja. Pri obdelavi teme je študent podiplomskega študija dolžan z uporabo znanstvenih metod in strokovno-metodoloških postopkov sistemsko predstaviti rezultate svojega raziskovalnega dela.
Z magistrskim delom študent dokazuje svojo sposobnost izražanja in reševanja aktualnih praktičnih problemov gospodarstva, podjetij, zavodov, dejavnosti. To delo mora ustrezati sodobnim metodološkim in tehničnim standardom strokovnih oz. znanstvenih del.

1. Izbira teme

Teme oz. naslove magistrskega dela izberejo študenti izmed razpisanih tem ali jih predlagajo študenti v dogovoru z mentorjem. Tema se mora nanašati na strokovno oz. znanstveno področje, za katerega se študent usposablja. Naslov teme mora odražati vsebino magistrskega dela. Tema mora biti nova, primerna, aktualna in koristna.

2. Prijava teme

Pogoj za prijavo teme so opravljene vse predpisane obveznosti magistrskega študija (razen magistrske naloge).
K prijavi teme magistrskega dela študent obvezno priloži:
- izpolnjen in podpisan obrazec »Prijava teme«
- tri izvode dispozicije magistrskega dela
V primeru, da študent prijavlja magistrsko delo po znanstvenem magistrskem študiju, mora priložiti še:
- en izvod seminarske naloge tretjega semestra – zasnova magistrskega dela

2.1. Naslov
Mora biti nov, aktualen in koristen in mora enostavno in jasno ter nedvoumno odražati bistvo vsebine dela. Naslov ne sme biti niti predolg niti prekratek. Vsebovati mora ključne besede obravnavane tematike. Vsebuje do največ devet besed.

2.2. Dispozicija
Sestavljajo jo trije deli:
- pisni del dispozicije,
- struktura dela in
- jedro uporabljene literature in viri.

2.2.1. Opisni del dispozicije vsebuje:

a) Obrazložitev teme
Predloženi naslov teme magistrskega dela mora študent utemeljiti in dokazati njeno aktualnost in primernost.

b) Problem, predmet in hipoteze raziskovanja
Problem raziskovanja mora študent določno in jasno opredeliti. Sestavljeni problem lahko razstavi in ga obdela v več segmentih. Na podlagi glavnega problema študent opredeli predmet raziskovanja.
Ustrezno opredeljen problem in predmet raziskovanja sta študentu osnova za postavitev delovnih hipotez (predpostavke, ki jih mora dokazati).

c) Namen in cilji raziskovanja
Študent mora nedvoumno opredeliti namen in cilje , ki jih namerava doseči z raziskovanjem. Glavni cilj razdela v več podciljev. Po opredelitvi namena, glavnega cilja in podciljev je priporočljivo, da si postavi tudi vprašanja, na katera bo tekom raziskovanja, formuliranja in pisnega prezentiranja rezultatov raziskovanja poskušal dati utemeljene odgovore.

d) Ocena dosedanjih raziskovanj
Pred prijavo teme magistrskega dela mora študent proučiti številne bibliografske enote s področja obravnavane tematike in ugotoviti, da prijavljena tema predstavlja novost na obravnavanem področju in nudi možnost za kreativen prispevek k razvoju stroke.

e) Metode raziskovanja
V prijavi teme za magistrsko delo študent navede vse znanstvene metode, ki jih bo pri svojem raziskovanju uporabljal in s pomočjo katerih bo poskušal rešiti problem in predmet raziskovanja, dokazati postavljeno delovno hipotezo, ostvariti namen in cilje raziskovanja in odgovoriti na vsa postavljena vprašanja. Študent najpogosteje uporablja eno glavno znanstveno raziskovalno metodo. Poleg glavne metode uporablja tudi številne druge, ki se štejejo kot pomožne metode.

f) Strnjeni opis predvidenih poglavij
Pri vsakem delu oz. poglavju glede na delovne teze strnjeno navede, kaj namerava obdelati.

g) Pričakovani rezultati raziskovanja
Študent navede pomembnejše rezultate, ki jih pričakuje z izvedbo raziskave.

h) Preveritev hipotez
V tem delu študent napove, da bo preverjal hipoteze in način preverjanja le-teh.

i) Pričakovani prispevek raziskovanja k znanosti oz. stroki
Določno, precizno, nedvoumno študent opredeli pričakovani prispevek raziskovanja. Na tej podlagi se presoja strokovni prispevek študenta, njegova usposobljenost in primernost za pridobitev strokovnega oz. znanstvenega naslova in primernost teme magistrskega dela.

j) Uporaba rezultatov raziskovanja
Rezultati raziskovanja morajo pomeniti določen prispevek k stroki. Študent jasno in določno navede ob kakšnih predpostavkah se bodo lahko uporabljali rezultati raziskovanja, ki bodo predstavljeni v magistrskem delu.

2.2.2. Struktura dela
V strukturi dela študent navede okvirno kazalo magistrskega dela.

2.2.3. Jedro uporabljene literature in viri
V tem seznamu študent navede jedro slovenske in tuje literature in vire, ki jih bo uporabljal pri izdelavi magistrskega dela v obsegu najmanj 50 enot, od katerih mora biti najmanj 1/5 tujih virov.
Pri prijavi teme magistrskega dela, zlasti pri izbiri teme, opredelitvi delovnih tez (strukturi) in obrazložitvi teme se študent mora zavedati:
• da je magistrsko delo znanstveno oz. strokovno delo, ki mora prispevati k določeni stroki oziroma znanosti;
• da temeljna in uporabna raziskovanja temeljijo na številnih znanstvenih metodah in da mora študent kot mladi raziskovalec obvladati metodologijo in tehnologijo znanstvenega raziskovanja ter izdelave strokovnih del;
• da primerno prijavo teme lahko pripravi študent, ki poseduje solidno splošno in specifično znanje o obravnavani tematiki, ki je usposobljen za raziskovalno delo in ki je vsaj delno proučil aktualno literaturo obravnavane tematike, ki ima veliko željo in motiv, da konca začeto raziskovanje.
Omenjene in tudi druge predpostavke so pogoj za kakovostno prijavo teme magistrskega dela:
• da kakovostna prijava teme magistrskega dela obsega osem do deset strani,
• da se prijava z vsemi prilogami piše v prihodnjem času,
• v primeru, da študent vključi določene dele prijave teme v končni tekst magistrskega dela, se ta piše v preteklem času.

3. Izdelava magistrskega dela

Raziskovalno tematiko, ki jo obravnava v okviru problema in predmeta raziskovanja in postavljenih hipotez, mora izvesti z aplikativnim in razvojnim raziskovanjem. Rezultati raziskovanja, ki jih magistrsko delo predstavlja, morajo prinesti nova dejstva, nove informacije in nova spoznanja za napredek stroke. Pri izdelavi magistrskega dela mora študent poznati in upoštevati: značilnosti magistrskega dela, namen in cilje magistrskega dela, strukturo magistrskega dela, dokumentacijsko podlago rokopisa in tehnično obdelavo magistrskega dela.

4. Namen in cilji magistrskega dela

Osnovni namen in cilj magistrskega dela in njegove uspešne obrambe je pridobitev strokovnega oz. znanstvenega naslova, na katerega se nanaša obravnavana tematika magistrskega dela. Poleg tega temeljnega cilja ima magistrsko delo še vrsto drugih ciljev, kot je npr. poglobljeno in popolnejše poznavanje področja, usposabljanje za raziskovalno delo, usposabljanje za aktivno in tvorno sodelovanje v znanstvenoraziskovalnih skupinah in pridobitev veščine pisanja strokovnih oz. znanstvenih del. Z izdelavo dela mora študent pokazati: sposobnost uporabe teoretičnega in praktičnega znanja pri samostojni obdelavi aktualne in dotlej neobdelane teme strokovnih del, sposobnost uporabe metodologije in tehnologije znanstvenega raziskovanja, sposobnost uporabe tujih relevantnih spoznanj, stališč, znanstvenih dejstev, teorij idr., sposobnost formuliranja rezultatov raziskovanja in lastnih ugotovitev, do katerih je prišel pri svojem raziskovalnem delu, sposobnost pisanja tekstov strokovnih del, sposobnost, da aktivno in uspešno sodeluje v znanstvenoraziskovalnih skupinah.

5. Tehnična navodila za izdelavo magistrskega dela

Magistrsko delo mora biti vezano pa v temno modro platno ali podoben material (trda vezava). Napisi na naslovni strani so vtisnjenimi z zlatimi črkami.

Standard papirja: A4

Format strani: pokončen.

Robovi: robovi so zgoraj, desno in levo poravnani od roba 3 cm, spodaj pa 2,5 cm.

Pisava:
• Tip pisave: Priporočamo tip Arial
• Velikost znakov v besedilu: 11 točk pokončno (11 points, regular)
• 1,2 razmaka med vrsticami (1,2 line spacing)
• Obojestranska poravnava besedila (od roba do roba, justify)
• Morebitno deljenje besed z mehkim vezajem (soft hyphen)

Tisk
Od Kazala dalje (vključno s Kazalom) je tisk obojestranski v mehko vezanih in trdo vezanih izvodih.

Oštevilčenje
Strani morajo biti oštevilčene zaporedno od prve do zadnje strani (spodaj na sredini).
• Na prvi (notranji) naslovni strani oštevilčenje ni izpisano.
• Povzetek je oštevilčen z malo rimsko številko ii, abstract (povzetek v tujem jeziku) z malo rimsko številko iii in kazalo z malo rimsko številko iv, v...
• Drugi del spec. oz magistrskega dela (od uvoda do konca) se oštevilči z arabskimi številkami (1, 2, 3,…. ker pomeni, da je prva stran uvoda označena s številko 1).

Obseg besedila
Praviloma od 150.000 - 200.000 znakov (to je 90 do 120 strani besedila), morebitne priloge se dodajo posebej.

6. Struktura magistrskega dela

Magistrsko delo ima svojo strukturo ali kompozicijo, ki je podana v delovnih tezah. Struktura pomeni sestavo, vsebinsko razporeditev in povezanost vseh delov magistrskega dela. Struktura magistrskega dela zajema vse sestavine oz. prvine magistrskega dela:

6.1. Povzetek
Povzetek obsega pregled oz. jasno vsebino celotnega dela. Namenjen je javnosti kot informacija o magistrskem delu in omogoči bralcu, da hitro spozna bistvene značilnosti dela. Povzetek se piše v materinem jeziku in v enem od svetovnih jezikov. Ob koncu povzetka in abstracta se navedejo ključne besede oz. key words.

6.2. Kazalo (vsebina)
Vsebina dela je osnovni načrt dela, ki omogoča bralcu, da lahko hitro najde potrebne informacije v delu. Vsebina predstavlja v bistvu številčni in tekstualni pregled delov in poddelov oz. magistrskega dela, s pomočjo katerega se lahko hitro najdejo strani, kjer so ti deli in poddeli napisani (glej prilogo št. 1).

6.3. Uvod
Obvezna sestavina je uvod. Uvod je začetni in pristopni del, ki predstavlja magistrsko delo in tudi lik avtorja. Z uvodom avtor uvede bralca v področje obravnavane tematike, spoznava ga s problemom in predmetom raziskovanja, postavljenimi hipotezami, namenom in cilji raziskovanja, oceno že opravljenih raziskav, znanstvenimi metodami in s strukturo oz. kompozicijo magistrskega dela. Uvod se piše po napisanem rokopisu dela. Vsebuje konkretizirane navedbe, ki jih je študent navedel v obrazložitvi in delovnih hipotezah ob prijavi teme s tem, da je v obrazložitvi ob prijavi uporabljal prihodnji čas, ob končnem oblikovanju uvoda pa uporablja pretekli čas. Uvod vsebuje praviloma naslednje sestavine:
• Problem in predmet raziskovanja s postavljenimi hipotezami.
• Namen in cilje raziskovanja.
• Oceno dotlej opravljenih raziskav.
• Metode raziskovanja.
• Strnjeni opis po predvidenih poglavjih.
Uvod ne sme biti niti prekratek niti predolg. Običajen obseg uvoda je do največ ene avtorske pole (5-10% celotnega obsega dela).

6.4. Obrazložitev tematike in označevanje delov magistrskega dela (obdelava teme)

6.5. Končni tekst
Končni tekst magistrskega dela študent obdela v treh delih oz. sklopih, in sicer:
• zgodovinsko-teoretični, retrospektivni ali eksplikativni del,
• analitično-eksperimentalni del in
• zaključni ali perspektivni del.

Zgoraj omenjeni trije temeljni deli magistrskega dela ne pomenijo, da ima magistrsko delo le tri dele in tri naslove teh delov. Ti deli pomenijo le vsebinske sklope oz. skupine, ki imajo več delov in poddelov s svojimi značilnimi naslovi. To še zlasti velja za analitično-eksperimentalni del, ki je najobsežnejši, kjer se rešuje raziskovalni problem in predmet raziskovanja ter dokazujejo postavljene hipoteze. Primerno je, da je celotna tematika magistrskega dela obdelana v do devet medsebojno povezanih delov, poleg uvoda in zaključka.
Deli in poddeli magistrskega dela se označujejo po decimalnem sistemu ali sistemu decimalne klasifikacije, največ do štiri decimalne enote. Vse decimalne enote s pripadajočimi naslovi se vpisujejo v vsebino magistrskega dela (decimalni sistem je 1, 10, 100 int, sistem decimalne klasifikacije je 1, 1.1, 1.1.1, 2. 2.1, 2.1.1 itn:).

Osrednji del magistrskega dela je njegov najpomembnejši del. V njem študent dokazuje svoje znanje, sposobnosti, izkušnje, kritičnost, ustvarjalnost, raziskovalno izkušenost in motiviranost. Logično mora povezovati relevantna spoznanja, dejstva, dokaze in misli pri opredeljevanju raziskovalnega problema in izvajanju zaključkov. Pri tem mora biti samostojen, objektiven pri presojanju in dajanju relevantnih ocen in predlogov, svojo samostojnost in odgovornost potrjuje z argumenti in utemeljenimi dokazi. V osrednjem delu študent citira tuja stališča, spoznanja in formulacije oziroma navaja uporabljeno literaturo v sklicevalnih zapisih.
• Doseženi rezultati in cilji raziskave.
• Preveritev hipotez.
• Prispevek rezultatov raziskave k znanosti oz. stroki.
• Uporabnost rezultatov raziskave.
• Zaključek (zaključni ali perspektivni del).
V tem delu študent jasno, sistematično, sistemsko in strnjeno predstavi relevantna spoznanja, informacije, stališča, ugotovljena dejstva, ki so obdelana in obširno obrazložena v analitično-eksperimentalnem delu magistrskega dela in kjer je dokazana ali ovržena postavljena hipoteza. V tem delu se ne navajajo citati in opombe pod črto. V tem delu tudi ne označujemo z enotami decimalnega sistema, temveč jih formuliramo kronološko po strukturi magistrskega dela v odstavkih.

Spisek uporabljene literature in virov
Ob koncu magistrskega dela je treba dati prikaz vse uporabljene literature in virov, po skupinah in po abecedi avtorjev citiranih del ter oštevilčeno z zaporedno številko. Spisek mora obsegati najmanj 50 enot, od katerih mora biti najmanj 1/5 tujih virov.

Spisek slik in tabel (po potrebi)
Tabele, grafikone, skice, sheme, karte, zemljevide in druge ilustracije, ki so vključene v tekst magistrskega dela, se prikažejo kronološko, posebej za vsako vrsto ilustracij.
Seznam uporabljenih kratic in okrajšav (po potrebi). Kratice in njihovi prevodi se podajo v posebnem pregledu.

Seznam slovenskih prevodov tujih izrazov (po potrebi)
Priloge (če obstajajo)
Anketni listi, analizne tabele, uporabljeni dokumenti in podobno se prikažejo kronološko v popisu prilog.

Izjava o avtorstvu in navedba lektorja
V izjavi kandidat navede sledeče:
S podpisom zagotavljam, da:
• je predloženo magistrsko delo
z naslovom _______________________________________________izključno rezultat
mojega lastnega raziskovalnega dela;
• je delo popravljeno v skladu s pripombami mentorja in članov komisije.
• sem poskrbel/-a, da so dela in mnenja drugih avtorjev, ki jih uporabljam v predloženem delu, navedena oz. citirana v skladu s fakultetnimi navodili;
• se zavedam, da je plagiatorstvo – predstavljanje tujih del, bodisi v obliki citata bodisi v obliki dobesednega parafraziranja bodisi v grafični obliki, s katerim so tuje misli oz. ideje predstavljene kot moje lastne – kaznivo po zakonu (Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah, Uradni list RS št. 139/2006);
• je elektronska oblika identična s tiskano obliko predloženega dela ter soglašam z objavo dela na fakultetnih straneh;
• da je delo lektoriral/-a_____________________________.

7. Dokumentacijska podlaga rokopisa magistrskega dela

Dokumentacijska podlaga rokopisa magistrskega dela je citiranje literature in virov, opombe pod črto in ilustracije.

7.1. Citiranje
Pri pisanju je treba strogo ločiti avtorjev tekst od tujega teksta, tujih spoznanj, misli, idej, podatkov, ilustracij idr. Pisec lahko prevzame definicije pojmov, znanstvena dejstva, ideje, podatke, informacije, ilustracije idr., vendar mora vedno na jasen in običajen način navesti, čigavo je in od kod je vse to prevzel. To doseže s citiranjem. S citiranjem se razume pisno ali ustno navajanje od besede do besede tujih delov teksta ali besed, ki se lahko preverijo.
Namen citiranja je večstranski. S citiranjem študent ilustrira nek problem, ki mu služi kot dokaz, s katerim argumentira lastno misel s tem, ko se sklicuje na določeno avtoriteto.
Študent pogosto uporablja citate zaradi nasprotovanja mislim drugega avtorja, da bi tako bili njegovi protiargumenti bolj prepričljivi.
Če v citatu znotraj neke navedbe izpusti določene besede ali dele teksta, to označi s tremi pikami. To so t. i. iztrgani citati, pri katerih je treba posebej paziti, da se s tem ne spremeni smisel avtorjevih misli.
Če je citat napisan v ležečih črkah ali poudarjeno, ga študent mora v takšnih črkah tudi citirati. V primeru, da avtor želi poudariti citat in ga napiše poudarjeno ali v ležečih črkah, mora to v opombi pod črto navesti (npr. podčrtal avtor).
V strokovnih delih, ki so namenjena predvsem tujini in če je citat odločilnega pomena, avtor lahko citate navede v jeziku, v katerem so napisani. Citat v tujem jeziku mora prevesti in prevod navesti v opombi pod črto.

Pri citiranju mora avtor upoštevati obseg tujega teksta glede na rezultate lastnih raziskovanj in lastnih spoznanj. Citati morajo biti skladno inkorporirani v tekst in povezani s temo znanstvenega ali strokovnega dela.
Dobesedno prevzemanje tujih delov teksta mora avtor dati v narekovaje in ob koncu prevzetega teksta navesti tuje delo na običajen način. Če študent daljši tekst interpretira z lastnimi besedami in na svoj način (parafrizira), mora navesti vir, iz katerega je prevzel parafrizirani tekst. Nenavajanje tujih avtorjev in njihovih del se smatra kot plagiat (intelektualna kraja).

7.2. Opombe pod črto
Z opombami pod črto se pojasnjuje nekaj v povezavi z obravnavano problematiko. Obstajata dve vrsti opomb pod črto, in sicer:
• Eksplikativne opombe. Te opombe so dopolnilne obrazložitve posameznih delov obrazložitev, določenih podatkov, informacij, stališč, dejstev ali spoznanj, ki so navedeni v tekstu.
• Primerjalne opombe. Napotujejo bralca na neko drugo bibliografsko enoto, ki obravnava enako ali podobno problematiko, ali na dele istega vira.
Opombe pod črto se pišejo na koncu strani, odvojene s črto od glavnega teksta (črta je dolga do ene petine dolžine vrstice) in so označene z arabsko številko. Opomba pod črto je vedno na isti strani in je povezana z isto številko v tekstu. Številke opomb pod črto se praviloma pišejo kronološko po zaporednih številkah od začetka in do konca dela.
Načinov oz. sistemov citiranja je več vrst. Uporabljata se predvsem dva glavna načina oz. sistema:
• evropski način,
• ameriški oz. harvardski način.
Priporoča se Harvardski sistem sklicnih opomb (citiranje). Za ta sistem citiranja je značilno direktno povezovanje citatov z bibliografskimi enotami iz popisa literature na koncu stavka v okroglem oklepaju.

• Najprej se navede avtor citata, nato sledi letnica dela, iz katerega je vzet citat,
in stran, na kateri je zapisan citat (Jerovšek, 2006, str. 37).
• Če sta avtorja dva, zapišemo oba (Jerovšek in Čebulj, 1995, str. 125). Pri besedilih z več kot dvema avtorjema se navede le ime prvega avtorja in doda »et al.« (Jerovšek et al., 2005, str. 43).
• Pri sklicevanju na določeno idejo brez citiranja se vir označi na naslednji način
(glej Jerovšek, 2007, str. 123).
• Citiramo lahko tudi ugotovitev določenega avtorja (npr. Jerovšek), ki jo je v svojem delu povzel drugi avtor (npr. Čebulj). Gre za citiranje po sekundarnem viru (ne po originalu). Označi se tako, da najprej navedemo avtorja citata (original), nato se zapiše »v:« in navede priimek avtorja dela (Jerovšek v: Čebulj, 1998, str. 20).
• Pri splošnem sklicevanju na določenega avtorja oziroma delo se navedeta le priimek in letnica (Jerovšek, 2005). Takšno sklicevanje naj bo preje izjema kot pravilo.
• Pri povzemanju besedila drugega avtorja se besedilo navede brez navednic, zraven pa se zapiše, da gre za povzeto besedilo (po Jerovšek, 1998, str. 62)
• Če je citiranih več del istega avtorja z enako letnico, se dela znotraj letnice razvrstijo na abecedni način tako, da se k letnici izdaje dela glede na vrstni red doda še mala tiskana črka (Jerovšek, 1996a, str. 101).
• Če je v besedilu dela pri povzemanju citata že naveden avtor, se v oklepaju zapiše samo letnica in stran vira (npr. … podobno meni tudi Jerovšek (2006, str. 307), ki pravi, da je ...).
• Pri navajanju zakonov, predpisov,… se v oklepaju navede kratica zakona (predpisa,…) in citirani člen (ZLS, 34. člen).
• Pri navajanju anonimnih virov (npr. Statistični letopis) se v oklepaju navede kratica ali oznaka vira, letnica in stran (SL, 1995, str. 57).
• Pri navedbi citata iz gradiva, ki je bilo objavljeno na internetu, veljajo prav tako pravila harvardskega sistema sklicnih opomb (avtor, leto, stran). Iz zapisov na spletu dostikrat ni razviden avtor, zato namesto njega zapišemo nosilca (avtorskih, moralnih, materialnih) pravic. V kolikor iz zapisa na spletu ni razvidna številka strani, jo izpustimo. Besedilo objavljeno npr. na spletni strani Fakultete za državne in evropske študije http://www.fds.si/studij/navodila za pripravo magistrskih nalog_2009.pdf bi v besedilu navedli kot (Fakulteta za državne in evropske študije, 2009), povezavo (link) pa bi zapisali v seznam literature in virov skladno s pravili za navedbo literature in virov.
• Pri navedbi citata iz dela, ki je bilo objavljeno na internetu in je objavljen tudi v obliki knjige (oziroma kot del knjige, članek,…), navedemo tako, kot da bi uporabili delo v izvorni (knjižni) obliki.

7.3. Navajanje literature in virov

Pri navajanju literature (virov) velja, da moramo vključiti vsa dela, ki smo jih na kakršenkoli način uporabljali pri pisanju dela. Dela morajo biti razporejena v skupine (knjige, članki v revijah, itd). Seznam uporabljenih del znotraj posamezne skupine je oblikovan glede na abecedni vrstni red priimkov avtorjev in je oštevilčen z zaporedno številko. Če ima posamezno delo več avtorjev, so v seznamu literature navedeni vsi avtorji (poleg imena avtorja, ki je prvi naveden, se zapišejo imena ostalih avtorjev).

1. Samostojne publikacije
PRIIMEK, Ime (lahko tudi začetnica imena). Naslov dela. Založba, Kraj, letnica.
Primer:
ČEBULJ, Janez. Upravno pravo – teme predavanj (študijsko gradivo). Fakulteta za državne in evropske študije, Brdo pri Kranju, 2009.

2. Članek v reviji
PRIIMEK, ime. Naslov članka. Naslov revije. leto, letnik izhajanja, številka revije, izdajatelj, kraj in leto, strani.
Primer:
JAMBREK, Peter. Temeljne pravice in svoboščine. Dignitas, Revija za človekove pravice. 2006, let. 10, št. 31/32, str. 3-21.

3. Prispevek oziroma poglavje v knjigi, zborniku
Če gre za prispevek v knjigi oziroma zborniku z več avtorji, se najprej navede priimek in ime avtorja prispevka (poglavja) in naslov prispevka. Nato se zapiše »V:«, ime in priimek tistega, ki je zbornik (knjigo) uredil ter v oklepaju (ur.): naslov dela, izdajatelj, kraj, letnica, strani.
Primer:
JAMBREK, Peter. Preambula. V:
ŠTURM, Lovro (ur.). Komentar ustave RS, Fakulteta za podiplomske, državne in evropske študije, Ljubljana, 2002, 30-42.

4. Zakoni
Naslov zakona. Objava, popravki.
Primer:
Zakon o državni upravi. Uradni list RS, št. 52/2002, 110/2002, 56/2003, 61/2004, 123/2004 in 24/2005.

5. Viri iz različnih publikacij (časopisi, informativna gradiva,..)
Viri pri katerih sta navedeni le začetnici imena in priimka avtorja:
Začetnici imena in priimka, naslov članka. Naslov publikacije, leto izdaje, številka publikacije,
stran(i)
Primer:
B. J. Izobraževanje uradnikov. Večer, 1995, št. 105, str. 3.
V kolikor avtor dela oziroma lastnik moralne avtorske pravice ni znan se na mestu avtorja
zapiše lastnika materialne avtorske pravice (podjetje, zavod,…):
Lastnik materialne avtorske pravice, naslov članka. Naslov publikacije, leto izdaje, številka
publikacije, stran
Primer:
Delo. Koliko komu?. 1998, št. 34, str 22.

6. Viri z interneta
Dela, ki so objavljena samo na internetu navajamo tako, da namesto založbe, kraja izdaje, letnice in strani navedemo ustrezni popolni naslov dokumenta - URL (Uniform Resource Locator). Števila strani pri navajanju del z interneta ne navajamo. Če je na dokumentu zapisan datum objave potem zapišemo navedeni datum. V kolikor na dokumentu ni zapisanega datuma pa navedemo datum, ko smo dokument našli.
Primer:
Reinermann, H. Electronic Government - Anticipating the Tide of Change. URL=«http://www.ocg.or.at/
confpaper/tc/reinermann/paper.html;internal&sk=ROBOT«. 6.8.1998.
V kolikor avtor dela oziroma lastnik moralne avtorske pravice ni znan se na mestu avtorja
zapiše lastnika materialne avtorske pravice (podjetje, zavod,…).
Primer:
OECD. Establishing professional and impartial administration. URL=«http://www.oecd.org/puma/
sigmweb /acts/act4.htm«. 25.11.1999.

7. Ostali (anonimni) viri
Pri ostalih (anonimnih) virih se navedba vira začne s kratico (označbo) vira in letnico izdaje
(oboje v oklepaju). Temu brez vejic sledi naslov vira. Npr.:
Primer:
(SL, 1995) Statistični letopis 1995. Statistični urad Republike Slovenije, Ljubljana.

7.4. Reference in opombe
Reference in opombe se navajajo pod črto, velikost črk je 10 točk, pokončno. Mesto v besedilu, na katero se nanaša opomba, in opomba pod črto se označujeta s številko. Številčenje opomb je zaporedno od začetka do konca besedila.

7.5. Seznam grafikonov
Seznam grafikonov (slik, tabel) je oblikovan tako, da so grafikoni navedeni po zaporednem seznamu, glede na vrstni red pojavljanja v besedilu. Za vsak posamezen grafikon se navede številčna oznaka grafikona, naslov grafikona in številka strani na kateri je naveden grafikon (seznam je izoblikovan po principu kazala).

Ilustracije so razne tabele, grafikoni, načrti, zemljevidi, fotografije, sheme in drugi avtorjevi dokazi, ki jih avtor uporablja za ilustracije teksta, da bi s tem nazorneje in enostavneje predstavil zapletene pojave bralcu.

Tabela je sistematičen pregled podatkov o značilnostih opazovanih pojavov, do katerih se pride z grupiranjem, zbiranjem in obdelavo. Je primerna oblika prikazovanja obdelanih številčnih podatkov, dobljenih z anketiranjem, eksperimentiranjem ali na drugačen način pridobljenih podatkov.

Grafikon nazorno prikazuje in predoča pojave s pomočjo znakov in geometrijskih likov. S pomočjo grafikona lahko hitro vidimo odnose, korelacije in funkcionalne povezanosti med proučevanimi podatki oz. dejavniki nekega procesa.

Načrti se zlasti uporabljajo na znanstveno tehničnih področjih in predstavljajo določene predmete najpogosteje v ortogonalni projekciji s potrebnimi izračuni in podatki.

Zemljevidi kot posebne ilustracije se zlasti uporabljajo na področju prometnih znanosti za prikazovanje položaja posameznih držav, prometnic, poti idr.

Fotografije se uporabljajo predvsem v delih, ki obravnavajo promet, s katerimi se prikazujejo npr. prevozna sredstva, manipulativna sredstva, kontejnerski terminali, morske luke, pristanišča idr.

Sheme predstavljajo in prikazujejo odnose, zapletene postopke, pojave ..., ki zamenjujejo dolge opise.

Slika
Slika je določena površina, na kateri se z organizacijo načrtov in barv ustvarja iluzija dejanskih pojavov narave in prostora. Navajanje in označevanje slik v besedilu magistrskega dela morajo biti slike označene z zaporednimi številkami, naslovljene (npr. Slika 1: Predlog potrdila o diplomiranju) ter zapisane krepko. Postavljene morajo biti na mesta, kamor vsebinsko sodijo. V besedilu morajo biti omenjene tako, da se navede njihova številka (npr. kot je to prikazano na sliki 1). Slike se ravnajo sredinsko.
Vsaka slika mora imeti:
• zaporedno številko (npr. Slika 7:, Slika 8:, itd),
• naslov, ki je zapisan z malimi poudarjenimi črkami,
• jedro (slika s podatki oziroma informacijami),
• vir, na osnovi katerega je slika prirejena ali povzeta.
V kolikor je potrebno se za jedrom slike navedejo tudi opombe, kratice in simboli, ki razlagajo, dopolnjujejo ali dodatno pojasnjujejo vsebino slike.

Primer:
Slika 1: Predlog potrdila o diplomiranju
Diploma
Ime in priimek dipolmata(ke): Tina VZOREC
je z naslovom diplomskega dela: RAZVOJ JAVNE UPRAVE
NA SLOVENSKEM
dne: 26.01. 2009 diplomirala na univerzitetnem študijskem programu Javna uprava 1. stopnje
in si s tem
pridobila strokovni naziv: diplomantka javne uprave (UN)
Fakulteta za državne in evropske študije
Dekan:
Vir: Janežič (2009, str. 12)

Če je slika prevzeta iz literature, mora biti v naslovu slike naveden vir (glej primere citiranja), celoten zapis vira pa naveden v spisku literature oziroma med viri. Debelina črt na slikah naj bo najmanj 0,5 točke in velikost črk na slikah najmanj 10 točk (oboje kot na zgornjem primeru).

Zgoraj zapisana določila, ki se nanašajo na slike, se smiselno uporabljajo tudi za prikaz tabel in drugih ilustracij, s tem da je v osrednjem delu tabele najprej zapisana glava in nato jedro tabele. V glavi, gornjem delu, tabele je označena vsebina posameznih stolpcev. Zapisi v glavi naj bodo poravnani sredinsko, v prvem stolpcu pa levo. Vrednosti v stolpcih so poravnane desno.
Primer:
Tabela 1: Udeleženci seminarjev v letu 2008, po področjih in glede na spol
ženske moški
jezikovni 36 23
organizacija 12 54
računalništvo 67 45
ekonomika 11 17
Vir: Ravnikar (2008, str. 6)

7.6. Seznam uporabljenih kratic in okrajšav
V seznamu se uporabljene kratice razvrstijo na abecedni način. Poleg kratice se zapiše
pomen kratice.
Primer:
ZUP Zakon o splošnem upravnem postopku

7.7. Seznam slovenskih prevodov tujih izrazov
Navedbi uporabljenega jezika sledi seznam izrazov, po načelu tuj izraz – slovenski prevod. Navedejo se predvsem prevodi tistih tujih izrazov, ki še niso v splošni uporabi.
Primer:
Prevodi iz angleškega jezika
ability test - test sposobnosti
knowledge test - test znanja

8. Oblika magistrskega dela

8.1. Zunanja stran
Na zunanji strani magistrskega dela (na platnicah) mora biti v sredini zgoraj z velikimi tiskanimi črkami napisano FAKULTETA ZA DRŽAVNE IN EVROPSKE ŠTUDIJE. Na sredini strani je z velikimi tiskanimi črkami zapisan NASLOV MAGISTRSKEGA DELA. Sledi ena vrsta presledka in nato z malimi tiskanimi črkami zapisana vrsta dela: MAGISTRSKO DELO. Sledi ena vrsta presledka in pod tem navedba imena in priimka kandidata. V spodnji vrsti je z malimi črkami zapisano Kranj in leto oddaje magistrskega dela.

8.2. Prva stran
Zgoraj je na sredini lista z velikimi tiskanimi črkami napisano FAKULTETA ZA DRŽAVNE IN EVROPSKE ŠTUDIJE. Na sredini lista je z velikimi naveden NASLOV MAGISTRSKEGA DELA, nato je ena vrsta presledka in z velikimi črkami zapisano MAGISTRSKO DELO. V spodnjem delu je z malimi črkami na levi strani navedeno Kandidat oziroma Kandidatka, poleg tega, nekoliko odmaknjeno v desno, zapiše kandidat(ka) svoje ime in priimek in pod njim vpisno številko. Sledi navedba študijskega programa (npr.: magistrski študijski program Državne in evropske študije, magistrski študijski program Mednarodne, primerjalne in evropske študije, magistrski študijski program Javna uprava II. stopnje, magistrski študijski program Mednarodne in diplomatske študije II. stopnje..). Sledi navedba Mentor in poleg tega (poravnano z imenom kandidata(ke) naveden znanstveni in strokovni naslov ter ime in priimek mentorja (npr. prof. dr. Janez Čebulj). V zadnji vrstici je na sredini zapisano Kranj in leto oddaje.

8.3. Označevanje in zapis delov magistrskega dela
Označevanje delov magistrskega dela temelji na dekadnem (decimalnem sistemu), pri čemer se poglavje lahko deli na najmanj dve podpoglavji. Priporočamo, da poglavij ne členite preveč, saj to zmanjšuje preglednost (priporočamo največ do štiri ravni, kot je to navedeno v spodnjem primeru).
Primer:
1 POGLAVJE, 14 TOČK, VELIKE ČRKE, POKONČNO, KREPKO
1.1 PRVO PODPOGLAVJE, 12 TOČK, VELIKE ČRKE, POKONČNO, KREPKO
1.1.1 Drugo podpoglavje, 12 točk, male črke, pokončno, krepko
1.1.1.1 Tretje in vsako naslednje podpoglavje, 12 točk, male črke, poševno, krepko
Pri označevanju in zapisu delov magistrskega dela velja:
• Naslov (vsakega) poglavja je zapisan na vrhu nove strani,
• Za naslovom poglavja sta dve vrstici prazni, nato sledi besedilo oziroma
navedba podpoglavja.
• Pred naslovom prvega in drugega podpoglavja sta dve vrstici prazni, pred
naslovom tretjega in vseh naslednjih podpoglavij je ena vrstica prazna.
• Za naslovom vsakega podpoglavja je ena vrstica prazna.
• Poglavja oziroma podpoglavja (kakor tudi slike, tabele,…) so oštevilčena z
arabskimi številkami.

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po sprejetju na Upravnem odboru Fakultete za državne in evropske študije in po objavi na e-oglasni deski.

Datum: 6.2.2009

Prof. dr. Tone Jerovšek
Predsednik UO

Priloge:
PRILOGA 1 – Primer Zunanje strani magistrskega dela
PRILOGA 2 - Primer Notranje strani magistrskega dela

mojstudij

NAVODILA ZA PISANJE IN OBLIKOVANJE DIPLOMSKE
OZIROMA PROJEKTNE ZAKLJUNE NALOGE ZA
BOLONJSKE ŠTUDIJSKE PROGRAME
1. STOPNJE UP VŠZI
Izola, 19. 2. 2010
UNIVERZA NA PRIMORSKEM
VISOKA ŠOLA ZA ZDRAVSTVO IZOLA
DIPLOMSKA NALOGA
ali
ZAKLJUNA NALOGA
Izola, mesec, leto
UNIVERZA NA PRIMORSKEM
VISOKA ŠOLA ZA ZDRAVSTVO IZOLA
(Times New Roman, 14 pt, sredinska por., vel. rke)
NASLOV NALOGE
(Times New Roman,18pt,sredinska poravnava.,velike rke)
NASLOV NALOGE V ANGLEŠKEM JEZIKU
(Times New Roman,14pt,sredinska poravnava.,velike rke)
Študent: IME IN PRIIMEK
Mentor: IME IN PRIIMEK z ustreznimi akademskimi nazivi
Somentor: IME IN PRIIMEK z ustreznimi akademskimi nazivi
Študijski program: VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJSKI
PROGRAM
Študijska smer: Navedite študijsko smer (Times New Roman, 14 pt, leva por., vel. rke,
krepek tisk)
Kraj, mesec, leto
Ime Priimek Naslov
I
KAZALO VSEBINE (Times New Roman, 14 pt, leva por., vel. rke, krepek tisk, razmik med
vrsticami: 1,5) – primer za »Kvantitativne naloge«
Kazalo vsebine I
Kazalo slik II
Kazalo preglednic III
Povzetek IV
Abstract V
1 Uvod 1. nivo (Times New Roman 12, obojestranska poravnava) 1
1.1 Podnaslov 2. nivo (Times New Roman 12, obojestranska poravnava) 2
1.1.3 Podnaslov 3.nivo (Times New Roman 12, obojestranska poravnava) 2
2 Namen in hipoteze 4
3 Materiali in metode 7
4 Rezultati 8
5 Razprava 9
6 Literatura 13
Zahvala 18
Priloge 19
Ime Priimek Naslov
II
KAZALO SLIK (Times New Roman, 14 pt, leva por., vel. rke, krepek tisk, razmik med vrsticami:
1,5)
Slika 1 (Times New Roman 12, obojestranska poravnava) ................................................. 2
Slika 2 (Times New Roman 12, obojestranska poravnava) ..................................................3
Ime Priimek Naslov
III
KAZALO PREGLEDNIC (Times New Roman, 14 pt, leva por., vel. rke, krepek tisk, razmik
med vrsticami: 1,5)
Preglednica 1 (Times New Roman 12, obojestranska poravnava) …...................................2
Preglednica 2 (Times New Roman 12, obojestranska poravnava)........................................3
Ime Priimek Naslov
IV
POVZETEK (Times New Roman, 14 pt, leva por., vel. rke, krepek tisk)
Povzetek mora biti sestavljen iz uvodnega stavka, ki mu sledi cilj oz. namen naloge,
hipoteza oz. hipoteze, materiali in metode in rezultati ter zakljuek pri kvantitativnih
nalogah.
Pri kvalitativnih nalogah se hipoteze in materiale in metode nadomesti z opisom vzorca in
metodologije.
Pri teoretinih nalogah pa se hipoteza, materiale in metode ter rezultate nadomesti s
kratkim opisom pregleda in analize literature.
Povzetek naj vsebuje približno 250 besed. (Times New Roman, 12 pt, obojestranska por., razmik
med vrsticami 1,5)
Kljune besede: najve do 5 kljunih besed (Times New Roman, 12 pt, obojestranska por)
Ime Priimek Naslov
V
ABSTRACT (Times New Roman, 14 pt, leva por., vel. rke, krepek tisk)
The abstract of a quantitative thesis must include an introductory sentence, followed by the
objective(s), hypothesis, materials and methods, results, and conclusion(s).
For a qualitative thesis the hypothesis as well as materials and methods are replaced by the
description of samples and methodologies.
For a theoretical thesis hypothesis, materials, and methods and results are replaced by a
brief description of the review and analysis of literature.
The abstract should not exceed 250 words. (Times New Roman, 12 pt, justified, line spacing: 1.5
lines)
Keywords: (Times New Roman, 12 pt, justified)
Ime Priimek Naslov
1
1 UVOD (Times New Roman, 14 pt, leva por., vel. rke, krepek tisk, oštevileno)
Naloga obsega (brez tehninih strani in prilog) praviloma dve avtorski poli (približno
60.000 znakov), kar je približno 30 strani.
1.2 Format naloge
Velikost lista : uporabljamo bel papir velikosti A4.
Robovi besedila: Zgornji rob je 30 mm, spodnji 30 mm, levi (notranji) 30 mm in desni
(zunanji) 25 mm. Ti robovi se nanašajo na razdaljo med besedilom in robovi lista. Nad
zgornjim robom besedila je sprotni naslov (pagina viva), podrtan s sklenjeno rto. zgornji
rob sprotnega naslova je od roba lista oddaljen približno 15 mm. Pod spodnjim robom
besedila, ki naj bo oddaljen od roba lista 15 mm, je pod sklenjeno rto na desni strani
številka strani.
Oblika in velikost rk: Times New Roman, 12 pt.
Razmik med vrsticami: 1,5.
Strani se zane številiti z arabskimi številkami s poglavjem Uvod, tehnine strani se
števili z rimskimi številkami.
1.3 Zgradba naloge je razlenjena na naslednje prvine:
Naslovna stran – naslov naloge mora odsevati njeno vsebino
Notranja naslovna stran
Kazalo vsebine
Kazalo slik
Kazalo preglednic
Povzetek
Abstract
Osrednji del naloge (glej spodaj)
Literatura
Zahvala
Priloge (e obstajajo)
Ime Priimek Naslov
2
1.4 Osrednji del naloge vsebuje naslednja poglavja:
1.4.1 Kvalitativne naloge:
1. Uvod
2. Namen in raziskovalno vprašanje
3. Vzorec in metodologija
3.1 Vzorec (subjekti ali preizkušanci)
3.2 Pripomoki
3.3 Postopek
4. Rezultati
5. Razprava
6. Literatura
1.4.2 Kvantitativne naloge:
1. Uvod
2. Namen in hipoteze
3. Materiali in metode
4. Rezultati
5. Razprava
6. Literatura
1.4.3 Teoretine naloge:
1. Uvod
2. Namen
3. Pregled in analiza literature
4. Zakljuek
5. Literatura
Ime Priimek Naslov
3
2 KVALITATIVNE NALOGE (Times New Roman, 14 pt, leva por., vel. rke, krepek tisk,
oštevileno)
Uvod – opis problema. Glavni namen uvoda je podati bralcu naloge jasna osnovna naela
o nalogi in njenih ciljih. Znailnosti kvalitativnega raziskovanja je širok pogled v situacijo,
v kateri raziskovalec ugotavlja kako ljudje v doloeni situaciji izkušajo, razumejo,
razlagajo vsakodnevne dogodke in nanje reagirajo. Fokusira se na prakse in procese (kako)
in v manjši meri na izide (rezultate) (kaj). Omogoa intenziven, dolgotrajen kontakt z
vsakodnevnimi situacijami, v naravnem okolju. Pozornost je usmerjena na perspektive in
izkušnje udeležencev v raziskavi. Zbiranje podatkov v veini primerov poteka v
"naravnem" okolju (kontekstu) opazovanca oz. udeleženca. Nima v naprej doloenih
spremenljivk in ponudi celosten vpogled v kontekst raziskovalnega problema.
Raziskovalec uporabi metodo kvalitativnega raziskovanja za opis pojavov, lastnosti,
procesov, odnosov, zaporedja ali opisa razlik med procesi. Kvalitativna raziskava je
aplikativna, ker omogoa reševanje posebnih problemov ali razumevanje doloenih
procesov, ki so bili zaznani v praksi. Na podlagi poglobljene študije primera pomaga pri
razumevanju procesa ali dogodka, projekta ali programa, pomaga pri ugotavljanju
konteksta in znailnosti, ki bodo razsvetlile doloeno temo ali objekt.
Študijo primera si raziskovalec izbere zaradi posebnosti, ki jih le ta omogoa, saj
lahko pove veliko o doloenem fenomenu ali znanju, kar na drugaen nain ne bi mogli
prikazati.
Namen in raziskovalno vprašanje – predstaviti namen naloge in raziskovalno vprašanje.
Raziskovalno vprašanje ostane odprto za morebitna presenetljiva odkritja in spremembe.
Vodilo za oblikovanje raziskovalnega vprašanja je, da:
· se vprašanja ponavadi zanejo s kaj, kako, zakaj;
· pri oblikovanju vprašanja ne uporabljamo besed kot so: vzrok, odnos, povezanost,
vpliv;
· vprašanja so odprta, da dopušajo možnost novih uvidov do odkrivanja izvirnih
teorij.
Vzorec in metodologija – vzorec je majhen, nenakljuen, namenski, teoretien.
Ime Priimek Naslov
4
Metoda v kvalitativnem pristopu k raziskovanju je imenovana »študija primera«, za
izvedbo le te pa uporabimo razline metode dela. Za kvalitativni pristop so znailni:
· intervju, raziskovalec izvede strukturirane ali polstrukturirane intervjuje z
udeleženci raziskave;
· fokus skupine, raziskovalec želi vpogled v razline perspektive (stališa, zaznave,
obutja, verjetja) o prouevanem problemu, zato izvede skupinski intervju z
razpravo;
· metoda kritinega dogodka, dopolnjuje intervjuje, je krajši zapis raziskovalca, ki
sledi udeležencem v raziskavi, lahko prouuje že zapisane dnevnike, poseže v
zgodovino;
· anketni vprašalnik, z malo vprašanji odprtega tipa, kjer lahko anketiranci izražajo
svoje mnenje. Imamo majhno število anketirancev;
· opazovanje in/ali opazovanje z udeležbo, raziskovalec fizino sledi udeležencem
v raziskavi, prouuje njihovo vedenje, odnose, pojave, fizino okolje, dejavnosti,
pogovore, sestanke,… (npr. opazovanje v bolnišnici);
· analiza dokumentov, uporabimo doumete, ki so nastali v toku raziskave ali
dokumente, ki niso bili ustvarjeni v toku raziskave (zdravniški karton pacienta,
negovalna dokumentacija pacienta, list kontinuirane zdravstvene nege,…);
· analiza podatkov oz. analiza vsebine (t.j. analiza kvalitativnih podatkov)
Rezultati – prikažemo vse rezultate analiz zbranih podatkov oz. eksperimentov. V to
poglavje sodijo rezultati v obliki besedila, preglednic, slik oz. grafov, ki se dopolnjujejo, a
ne podvajajo.
Preglednica 1. Naslov Preglednice (Times New roman 10, sredinska poravnava, krepek tisk)
Ime Priimek Naslov
5
Razprava – se sklicuje na rezultate iz prejšnjega poglavja in jih komentiramo z vidika
ciljev raziskave, primerjamo z rezultati drugih raziskav, razlagamo morebiten razkorak
med priakovanimi in dobljenimi rezultati, presojamo njihovo natannost in veljavnost, jih
interpretiramo z uporabo znanih teorij in tako išemo odgovore na postavljena
raziskovalna vprašanja. Pomembno je, da predoimo bralcu tudi omejitve raziskave.
Ime Priimek Naslov
6
3 KVANTITATIVEN NALOGE
Uvod – opišemo problem, torej kaj je tisto, kar še ne vemo, in pokažemo njegovo
relevantnost, torej zakaj je vredno raziskati. V tem delu naloge povzamemo dela, ki so
pomembna za obravnavano problematiko.
(primer oštevilevanja enab)
ob = a + b + c (1.1)
Namen in hipoteze – predstavimo namen naloge in zastavljene hipoteze, ki so v obliki
trdilnih stavkov.
Materiali in metode – navedemo uporabljeni material ter raziskovalne metode in tehnike
tako natanno, da je mogoa ponovitev raziskave.
Pri anketnih vprašalnikih naj vzorec zajema vsaj 30 subjektov. Opišemo populacijo iz
katere smo vzeli vzorec in opredelimo izbor vzorca. Opišemo tudi postopek izvedbe oz.
zbiranje podatkov (kje, koliko asa, kako smo dajali navodila….)
Opišemo tudi uporabljene statistine metode.
Rezultati – prikažemo vse rezultate analiz zbranih podatkov oz. eksperimentov. V to
poglavje sodijo rezultati v obliki besedila, preglednic, slik oz. grafov, ki se dopolnjujejo, a
ne podvajajo.
Ime Priimek Naslov
7
Slika 1. Naslov slike (Times New roman 10, sredinska poravnava, krepek tisk)
Razprava – se sklicuje na rezultate iz prejšnjega poglavja. Komentiramo jih z vidika ciljev
raziskave, primerjamo z rezultati drugih raziskav, razlagamo morebiten razkorak med
priakovanimi in dobljenimi rezultati, presojamo njihovo natannost in veljavnost, jih
interpretiramo z uporabo znanih teorij in tako išemo odgovore na postavljene hipoteze oz.
potrdimo ali zavrnemo postavljene hipoteze. Pomembno je, da predoimo bralcu tudi
omejitve raziskave.
4 TEORETINE NALOGE
Uvod – predstavitev problema – opišemo problem in pokažemo njegovo relevantnost.
Namen – predstavimo namen naloge.
Pregled in analiza literature – zelo natanno povzamemo dela, ki so pomembna za
obravnavano problematiko. Prikažemo uveljavljene in alternativne teorije, primerjamo
poglede in jih kritino ovrednotimo in analiziramo.
Zakljuek – zakljune ugotovitve morajo zakljuiti besedilo in ga ponovno stakniti z
uvodom. V zakljunih ugotovitvah povzamemo kljune misli naloge in jih predstavimo v
strnjeni obliki.
Ime Priimek Naslov
8
5 LITERATURA
Times New roman 12 pt, obojestranska por., razmak med vrsticami: 1, oštevileno.
Podatki o navedenih delih morajo biti toni in preverjeni. Naloga naj vsebuje vsaj 30 virov,
izjema so naloge na podrojih, kjer je zelo malo literature. V seznamu virov navedemo
tako tiskane kot elektronske vire podatkov. Viri si sledijo po zaporednih številkah
navedkov. Citirano delo vsebuje priimek in zaetnico imena avtorja oziroma avtorjev in/ali
urednika oziroma urednikov, naslov in podnaslov originalnega dela, podatke o izdaji in
natisu ter impresum.
Priimek in ime avtorja(ev) in/ali urednika(ov). Najprej so navedeni priimki in rke imen
vseh avtorjev in/ali urednikov (editorjev) po vrstnem redu kot v citiranem delu. Avtorji so
loeni z vejico, na koncu je pika. Navajamo vse avtorje, e jih je do šest, e pa jih je ve,
navedemo prve tri in dodamo in sod. e pisec prispevka ni znan, namesto imena napišemo
Anon. e je pisec sestavka organizacija, potem jo napišemo namesto imena avtorja v
jeziku, v katerem je napisana (primer 1).
Primer 1:
The Committee of the Scandinavian Society for Clinical Chemistry and Clinical
Physiology
e navajamo uradne liste ali zakone, jih zapišemo na mestu imena avtorjev (primer 2).
Primer 2:
Zakon o zdravstvenem varstvu RS.
Naslov in podnaslov originalnega dela. Prvo besedo v naslovu pišemo z veliko zaetnico,
vse ostale z malo, razen lastnih imen in samostalnikov pri nemških naslovih. Na koncu
naslova je pika. Podnaslov loimo od naslova z dvopijem.
Podatki o izdaji in natisu. Podatke zapišemo v skrajšani obliki in sicer po pravopisu
jezika, po katerem je delo napisano (primer 3).
Primer 3:
* First Edition = 1st ed.; Second Edition = 2nd ed.; Third Edition = 3rd ed.;
* Second Edition, revised and Expanded = 2nd ed., rev. and epanded;
* Fourth Edition, Fourth printing = 4th ed.,4th print.;
* druga, dopolnjena izdaja =2. dop.izd.;
*Dritte Auflage= 3. Aufl..
Impresum (kraj izdaje, založnik ali izdajatelj in letnica izdaje).
Impresum je za razlina dela razlien:
· Pri knjigah in drugih monografijah je za krajem izdaje dvopije, sledi ime založbe,
za njim vejica, nato letnica izdaje, ki ji sledi dvopije in nato strani od – do ter pika.
Ime Priimek Naslov
9
e je ve krajev, napišemo prvega in dodamo /etc./. e v knjigi ni navedena letnica
izdaje, napišemo letnico natisa (copyright) (primer 4 in 5).
Primer 4:
Jones DA, Round JM. Skeletal muscle in health and disease: a textbox of muscle
physiology. Manchester /etc./: Manchester University Press, 1992: 41-54.
Primer 5:
Kisner C, Colby LA. Therapeutic exercise: foundation and techniques. 2nd ed.
Philadelphia: Davis, cop., 1990: 43-56.
· Pri poglavju iz knjige napišemo za avtorjem(ji) in naslovom poglavja »V:«nato pa
vse podatke o knjigi, iz katere je poglavje (primer 6).
Primer 6:
Mollnar GE, Perrin JCS. Head Injury. V: Mollnar GE, ed. Pediatric rehabilitation. 2nd
ed. Baltimore /etc./: William and Wilkins, corp. 1992: 254-292.
· Pri prispevku iz zbornika pišemo za avtorjema(ji) in naslovom poglavja »V:«nato
pa vse podatke o uredniku, vejica, ime kongresa, dvopije, tema kongresa,
dvopije, podnaslov, vejica, kraj izdaje, dvopije, založnik ali izdajatelj, vejica, leto
izdaje, dvopije, strani prispevka od zaetka do konca in pika (primera 7 in Cool

.
Primer 7:
Radonji-Miholi V, Rakušek N. Skupinska terapija – dopolnilni program
rehabilitacije bolnikov z afazijo. In: Vovk M, Lenek S, eds. 3. Sreanje logopedov
Slovenije: Govor in govorne motnje pri otrocih od 4. – 9.leta starosti: Zbornik
referatov. Gozd Martuljek 1991. Ljubljana: Aktiv logopedov Ljubljane, Gorenjske in
Dolenjske, 1991: 62-65.
Primer 8:
Košorok V. Problem profesionalne rehabilitacije po poškodbi glave. V: 7.
alpenlaendisch-adriatisches Symposium fuer internationale Zusammenarbeit in der
Rehabilitation: Probleme, Moeglichkeiten und Grenzen der Rehabilitation bei schwer
Gleidmassenverletzen und bei polytraumatiesirten: Schlussbreiht, garmisch-
Partenkirchen/Murnau 1991. Wien: Allgemeine Unfallversicherungsanstalt, cop. 1992:
241-243.
· Pri diplomskem in magistrskem delu ter doktorski disertaciji za avtorjem(ji) in
naslovom dela napišemo vrsto dela [diplomsko ali magistrsko delo, doktorska
disertacija] in zakljuimo s piko. Nadaljujemo s krajem, dvopijem, ustanovo,
vejico in zakljuimo z letom in s piko.
Primer 9:
Šoli N. Znanje študentov UP VŠZI o samopregledovanju dojk in mod [diplomsko
delo]. Izola: Visoka šola za zdravstvo Izola, Univerza na Primorskem, 2009.
Ime Priimek Naslov
10
· Pri lankih je treba naslove revij, iz katerih je navedek, krajšati, kot to doloa Index
medicus. Kratici naslova revije (poševno) sledi letnica, nato podpije, letnik,
številka revije, dvopije in nazadnje strani od zaetka do konca sestavka in pika
(primer 10).
Primer 10:
Michaud LJ, Rivara FP, Jaffe KM, Fay G. Dailey JL. Traumatic brain injury as a risk
factor for behavioral disorders in children. Arch Phys Med Rehabil 1993; 74: 368-375.
· Pri lankih iz suplementa sledi za številko revije v okroglem zaklepaju in dvopiju
Suppl in njegova številka, emur sledi dvopije in strani od zaetka do konca
sestavka in pika (primer 11).
Primer 11
Rott T. Patološke spremembe pri ureminem sindromu. Med Razgl 1984; 23: Suppl 7:
358-410.
· e je bilo pri nastajanju diplomskega dela uporabljeno še kakšno drugo natisnjeno
ali nenatisnjeno gradivo, ga je potrebno prav tako citirati. To velja za:
prispevek iz dnevnega asopisa (primer 12)
audiovizualni material (primer 13)
raunalniški program (primer 14)
slovarji in podobni navedki (primer 15)
nenatisnjena dela (primer 16)
Primer 12
Rensberger B, Specter B. CFCs may destroyed by natural process. The Washington
post 1989 Aug 7; Sect. A:2 (col 5).
Primer 13
AIDS epidemic: the physician's role [videorecording]. Cleveland (OH): Academy of
Medicine Cleveland, 1987.
Primer 14
Renal system [raunalniški program]. MS-DOS version. Edwardswille (KS): Medi-
Sim, 1988.
Primer 15
Ectasia. Dorland's illustrated medical dictionary. 27th ed. Philadelphia: Saunders,
1988: 527.
Primer 16
Lillywhite HB, Donald JA. Pulmonary blood flow regulation in an aquatic snake.
Science. V tisku.
Ime Priimek Naslov
11
· Posebej moramo navajati tudi vire s svetovnega spleta, kjer moramo obvezno
navesti datum dostopa do internetnega vira (e je lanek dostopen v tiskani obliki,
moramo obvezno navesti tiskan vir in ne internetnega).
Primer 17 – internetni dokument oz. internetna publikacija (lanek)
Doe J (1999) Zdrava prehrana. In: The dictionary of substances. Royal society of
Chemistry. Available via CINAHL. http://www.rsc.org/dose/title. <16.03 1999>
Primer 18 – internetna baza podatkov
Healthwise Knowledgebase (1998) US Pharmacopedia. Rockville.
http://www.healthwise.org. <17.12.2009>
Primer 19 – dodatni material (supplementary material)/osebna spletna stran
Kranjc V (2009) Moja dietetika. http://www.mojaosebnastran.si. <31.12.2009>
Primer 20 – univerzitetna stran
Novak J (2008) Predlagane negovalne diagnoze. http://www.upr.si/mojipodatki.html.
<07.06.1968>
Primer 21 – stran organizacije
Florence Network (2009) Seznam lanov. http://www.florence-network.info/.
<03.01.2010>
Ime Priimek Naslov
12
ZAHVALA
Ime Priimek Naslov
13
PRILOGE

mojstudij

NAVODILA ZA PRIPRAVO POROČILA O STROKOVNI PRAKSI
Poročilo o strokovni praksi mora biti izdelano v skladu s splošnimi Navodili o opravljanju
strokovne prakse in temi navodili oz. internimi navodili mentorja na UM FOV, če slednji tako
zahteva. Vezava naj bo vezana brošura, okviren obseg pa 1 avtorska pola = cca. 30.000 znakov =
cca. 16 strani Arial, 11 pt. V nadaljevanju je izdelan shematski prikaz s posameznimi
karakteristikami (vsebinska opredelitev, velikost pisave ipd.) ter konkreten izgled po posameznih
straneh.
I. Vsebina poročila - platnica II. Vsebina poročila - naslovna stran
60x18 mm
14 pt
18 pt
16 pt
20 pt
12 pt
12 pt
UNIVERZA V MARIBORU
FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE
STROKOVNA PRAKSA
Poročilo
Ime in priimek
UNIVERZA V MARIBORU
FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE
STROKOVNA PRAKSA
1. stopnja visokošolskega strokovnega
programa (redni/izredni)
POROČILO O PRAKTIČNEM USPOSABLJANJU V
ORGANIZACIJI …
Študent _____________
Vpisna številka _____________
Študijska smer _____________
Obdobje
opravljanja prakse _____________
Mentor na UM FOV _____________
Mentor v organizaciji _____________
 Ime in priimek
 410xxxxx
 PDS, KIS, IS
 npr. 1.12. – 21.12.2010
 znanstveni naziv, dr.
Ime in priimek
 Ime in priimek,
strokovni naziv
2
III. Vsebina poročila – prva notranja stran IV. Vsebina poročila - povzetek
14 pt
14 pt
12 pt
IV. Vsebina poročila – kazalo
14 pt
11 pt
Naslov naloge: NASLOV …
Izjavljam, da sem delo opravil samostojno ob
sodelovanju z mentorjem.
Ocena poročila: uspešno/neuspešno
Mentor na UM FOV:
Podpis mentorja:
POVZETEK
KLJUČNE BESEDE
 Največ do 5 pojmov oz. besed, ki opredeljujejo področje dela
 …
 …
največ do 5 besed, iz
katerega je mogoče razbrati
bistvo vsebine; glagol je v
sedanjem času
največ do 1.500 znakov oz. ½
strani, ki naj povzema bistvo
poročila – problem in njegovo
rešitev; sklanjatev je 1. oseba
množine
KAZALO
1. Uvod (1-2 strani) ________________________________________ 001
1.1 Oris problema/stanja ________________________________ xxx
1.2 Namen in cilji ______________________________________ xxx
1.3 Raziskovalna vprašanja _____________________________ xxx
1.4 Metode dela ______________________________________ xxx
2. Teoretične osnove (2 strani) _______________________________ xxx
2.1 Primerjamo vsaj dve stališči __________________________ xxx
3. Raziskava (1-5 strani) ____________________________________ xxx
3.1 Posnetek stanja ____________________________________ xxx
3.2 Odgovori na raziskovalna vprašanja_____________________ xxx
4. Diskusija (vsaj 5 strani) ___________________________________ xxx
4.1 Mnenje po ciljih ____________________________________ xxx
4.2 Svetovalno poročilo _________________________________ xxx
5. Zaključek (do 1 strani) ____________________________________ xxx
6. Literatura in viri _________________________________________ xxx
3
UNIVERZA V MARIBORU
FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE
STROKOVNA PRAKSA
Poročilo
Ime in priimek
4
UNIVERZA V MARIBORU
FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE
STROKOVNA PRAKSA
1. stopnja visokošolskega strokovnega programa
(redni/izredni)
POROČILO O PRAKTIČNEM USPOSABLJANJU V ORGANIZACIJI …
Študent _______________________
Vpisna številka _______________________
Študijska smer _______________________
Obdobje
opravljanja prakse _______________________
Mentor na UM FOV _______________________
Mentor v organizaciji _______________________
5
Naslov naloge: NASLOV …
Izjavljam, da sem delo opravil samostojno ob sodelovanju z mentorjem.
Ocena poročila uspešno/neuspešno
Mentor na UM FOV ____________________________
Podpis mentorja ____________________________
6
POVZETEK
KLJUČNE BESEDE
 Največ do 5 pojmov oz. besed, ki opredeljujejo področje dela
 …
 …
 …
7
KAZALO
1. Uvod (1-2 strani) _______________________________________________________ 001
1.1 Oris problema/stanja ______________________________________________ xxx
1.2 Namen in cilji ____________________________________________________ xxx
1.3 Raziskovalna vprašanja ____________________________________________ xxx
1.4 Metode dela _____________________________________________________ xxx
2. Teoretične osnove (2 strani) ______________________________________________ xxx
2.1 Primerjamo vsaj dve stališči _________________________________________ xxx
3. Raziskava (1-5 strani) ___________________________________________________ xxx
3.1 Posnetek stanja __________________________________________________ xxx
3.2 Odgovori na raziskovalna vprašanja __________________________________ xxx
4. Diskusija (vsaj 5 strani) __________________________________________________ xxx
4.1 Mnenje po ciljih __________________________________________________ xxx
4.2 Svetovalno poročilo _______________________________________________ xxx
5. Zaključek (do 1 strani) ___________________________________________________ xxx
6. Literatura in viri _________________________________________________________ xxx
Navajanje:
 Literatura: navedemo na koncu - pred navedbo literature naj bo razmak dveh vrstic po
koncu besedila. Primer:
Smith J, (2006): Naslov prispevka, Naziv revije, Vol. 31, No. 4, str. 231 - 239.
Smith J, (2006): Naslov knjige, Založnik, Mesto.
Smith J, Novak J, (2003): Naslov konference ali poglavja v knjigi. Naslov knjige ali naziv
konference (lokacija, datum konference), Engelsman WD (Urednik), Založnik, Mesto.
 Primer slike:
Slika 1: Naslov slike

mojstudij

Navodila za izdelavo diplomske naloge, sprejeta na 11. redni seji Senata UL FPP dne 28.06.2006 NAVODILA ZA IZDELAVO DIPLOMSKE NALOGE
Diplomska naloga mora biti izdelana v skladu s Pravili UL FPP.
Napisana mora biti v formatu A4, tiskana obojestransko, vezana v trde platnice modre barve. Jezik diplomske naloge mora biti slovenski, le izjemoma, v dogovoru z mentorjem, je lahko napisana v angleškem jeziku (111.člen Statuta UL). Obvezno mora biti jezikovno pregledana.
Na naslovni strani mora biti napisano:
• na vrhu na sredini: UNIVERZA V LJUBLJANI,
• pod tem: FAKULTETA ZA POMORSTVO IN PROMET ,
• na sredini strani: ime in priimek kandidata,
• pod tem: naslov diplomske naloge,
• pod tem DIPLOMSKA NALOGA,
• na dnu v sredini: Portorož, mesec in leto izdelave.
Prvi list je oblikovan kot naslovna stran, le da je brez imena in priimka diplomanta, za napisom DIPLOMSKA NALOGA pa mora biti napisano še naslednje:
• mentor: (npr. doc. dr. Peter Lah, univ.dipl.inž.tehnol.prom.), lastnoročni podpis,
• študent: (ime in priimek), lastnoročni podpis,
• jezikovni pregled: (npr.: Alenka Puh, prof.), lastnoročni podpis,
• vpisna številka: (npr. 00267324),
• študijski program: (npr. Visokošolski strokovni študijski program Pomorstva),
• smer študija: (npr. Navtika).
Drugi list je pisni sklep Komisije za študijske zadeve ali Senata UL FPP o odobritvi teme in mentorja diplomske naloge, s podpisom dekana ali prodekana za študijske zadeve in overjen z okroglim pečatom UL FPP.
Prvi in drugi list nista oštevilčena.
Tretji list je PREDGOVOR. Obsega lahko največ eno stran, v njem pa so navedeni predvsem motivi in razlogi, zaradi katerih se je študent odločil za obdelavo konkretne problematike v diplomski nalogi. Na kratko so lahko opisani tudi problemi, ki so se pojavili pri izdelavi diplomske naloge.
V predgovoru se lahko izrazi zahvala vsem tistim, ki so priskrbeli potrebne podatke, omogočili potrebne raziskave, omogočili uporabo laboratorijske opreme, ipd., ali pa so nudili posebno pomoč pri izdelavi diplomske naloge.
Če je diplomska naloga rezultat dela več diplomantov, mora biti v predgovoru jasno razviden prispevek vsakega diplomanta posebej.
1 Navodila za izdelavo diplomske naloge, sprejeta na 11. redni seji Senata UL FPP dne 28.06.2006
Četrti list je KAZALO diplomske naloge.
Peti list vsebuje povzetek naloge v slovenskem (pod naslovom POVZETEK) in angleškem (pod naslovom SUMMARY) jeziku.
V povzetku so na zgoščen način kratko predstavljeni problem, predmet obdelave in cilj naloge. Prav tako so kratko predstavljeni dobljeni rezultati in sklepi.
Strani od tretjega notranjega lista do konca povzetka so označene z rimskimi številkami (i, ..., vi, ...).
Besedilo diplomske naloge mora imeti naslednjo strukturo:
• Uvod: obsega naj 3-5 strani, predstavljeno naj bo področje obravnavane teme, definiran obravnavani problem in postavljen cilj diplomske naloge.
• Osrednji del:
- teoretično podpoglavje, ki obravnava dosedanja spoznanja o obravnavanem problemu, njegovo teoretično in praktično podlago, pomembnost, aktualnost, ...
- analitično podpoglavje, ki vsebuje spoznanja in stališča, s katerimi se dokazuje pravilnost postavljenih predpostavk o definiranem problemu.
- sintetično podpoglavje, kjer se na temelju rezultatov iz predhodnega poglavja oblikujejo sklepi, rešitve, predlogi in akcije za določene tehnične, tehnološke, organizacijske in podobne rešitve.
• Zaključek diplomske naloge mora vsebovati sintezo najpomembnejših spoznanj in rešitev, do katerih je prišel študent pri obravnavanju omenjene problematike in pisanju diplomske naloge. Obsega naj največ 3 strani.
Po zaključku se kot posebna točka diplomske naloge navede Literatura. Seznam uporabljene literature se napiše po abecednem vrstnem redu avtorjev in označi z zaporednimi številkami, v skladu z bibliotekarskimi pravili. Avtorje knjig se navaja brez akademskih nazivov.
• Primer seznama uporabljenih knjig:
1. Kolenc, Jurij: Organizacija in tehnologija cestnega prometa. UL FPP, Portorož, 1998.
2. Mayer, M., Miller, E.: Urban Transportation Planning. Mc Graw-Hill Book Company, New York, 1994.
• Primer uporabljenega znanstvenega in strokovnega članka:
1. Usenik, Janez: Model description of communication network. Proceedings of 2nd International Conference on Traffic Science, Trst-Patras, 1998, str. 287-291.
• Primer ostalih uporabljenih virov:
1. Novak Andrej, Avtorizirana predavanja pri predmetu Navtika, UL FPP, študijsko leto 1995/96.
• Primer spletnega vira:
1. RFID in the supply chain, White paper, April 2005, www.laranrfid.com.
2 Navodila za izdelavo diplomske naloge, sprejeta na 11. redni seji Senata UL FPP dne 28.06.2006
Če vsebuje diploma več kot pet slik, se na posebni strani, po seznamu literature, izdela Seznam slik, v katerem so naštete slike v takem zaporedju, kot se pojavljajo v nalogi.
Če vsebuje diploma več kot pet tabel, se na posebni strani, po seznamu literature oz. seznamu slik izdela Seznam tabel, kjer se po zaporednih številkah kot se pojavljajo v diplomi, napišejo naslovi tabel in strani, na katerih se v diplomski nalogi nahajajo.
Med priloge diplomske naloge, ki sestavljajo samostojno poglavje, sodi načeloma vse tisto gradivo, ki ga zaradi obsežnosti, dimenzij, ipd., v besedilu ni bilo mogoče predstaviti v obliki slik oz. tabel in ki bistveno doprinese h kakovosti in celovitosti naloge. Priloge so lahko izpolnjeni anketni obrazci, zemljepisne karte, sheme kompleksnih strojnih ali gradbenih elementov, tabelarni rezultati eksperimentov, računalniški programi, ipd.
Na sredini zadnje strani diplomske naloge se napiše tekst (velikost črk 16) z naslednjo vsebino:
S svojo častjo potrjujem, da sem to diplomsko nalogo izdelal/a popolnoma samostojno s pomočjo navedene literature in pod vodstvom mentorja/ice/ev.
Porotorž, (datum podpisa) ime in priimek diplomanta lastnoročni podpis
Če je diplomska naloga rezultat dela več diplomantov, mora vsak diplomant z lastnoročnim podpisom potrditi izdelavo svojega dela v diplomski nalogi.
3 Navodila za izdelavo diplomske naloge, sprejeta na 11. redni seji Senata UL FPP dne 28.06.2006
TEHNIČNA UREDITEV DIPLOMSKE NALOGE
• Pisava: Times New Roman velikosti 12.
• Razmik med vrsticami: ena in pol vrstice (1,5 lines).
• Poravnava besedila: obojestranska.
• Nastavitev strani: levi (notranji) rob 30 mm, desni (zunanji) rob 20 mm, spodnji in zgornji rob 20 mm.
• Poglavja in podpoglavja se označijo po t.i. decimalnem sistemu (1., 1.1., 1.2., 1.2.1., ...).
• Novo poglavje se mora začeti na novi strani.
• Naslovi poglavij in podpoglavij morajo biti levo poravnani.
• Formule v diplomski nalogi morajo biti označene z zaporedno številko, ob opisu formule je potrebno navesti vir, iz katerega je bila formula povzeta.
• Med slike spadajo grafi, sheme, fotografije, karte, ... Neposredno pod sliko mora biti naveden vir s pisavo velikosti 9. Zaporedna številka in naslov slike ter vir se obvezno napišejo pod sliko, sredinsko poravnano, kot npr.:
Vir: Smerdu [5]
Slika 1: Diagram dovoljene obremenitve transportnega sredstva
• Tabele se označijo z zaporednimi številkami in se skupaj z nazivom tabele napišejo nad tabelo ter se sredinsko poravnajo. Vir, iz katerega je bila tabela povzeta, se navede pod tabelo s pisavo velikosti 9. Primer:
Tabela 1: Vrednosti koeficienta drsenja za različna cestišča
Vir: avtor
• V primerih, ko študent citira posamezne pravne člene (npr. zaradi primerjave, kritične analize ali podobno), naj bodo le-ti izpisani v pisavi velikosti 10, da se takšno besedilo jasno razloči od ostalega teksta diplomske naloge. Pri citiranju predpisov se citat uporabi le prvič, ko se predpis citira. Imena predpisov naj bodo izpisana poševno, da se razločijo od ostalega besedila.
Vsak del diplomske naloge, ki ni avtorsko delo študenta, se označi z opombo pod črto. Opombe pod črto se pišejo s pisavo velikosti 9.
4 Navodila za izdelavo diplomske naloge, sprejeta na 11. redni seji Senata UL FPP dne 28.06.2006
1. V primeru, ko študent v diplomski nalogi citira eno knjigo avtorja, se opomba označi na naslednji način: zaporedna številka opombe, priimek in začetnica imena avtorja, citirana stran.
2. V primeru, ko študent v diplomski nalogi citira več knjig istega avtorja, se opomba označi na naslednji način: zaporedna številka opombe, priimek in začetnica imena avtorja, naslov dela, citirana stran.
3. Pri dobesednih citatih se citirano besedilo postavi med narekovaje (» «).
NAČINI ODDAJE DIPLOMSKEGA DELA
Študent predloži dokončano in vezano diplomsko nalogo študentskemu referatu v enem tiskanem izvodu, dveh izvodih pa v elektronski obliki (na CD-ju v PDF formatu). V kolikor ima kandidat somentorja ali več somentorjev, se število izvodov v elektronski obliki (na CD-ju) poveča za število somentorjev.
Končna verzija pripravljenega diplomskega dela, v tiskani obliki in na elektronskem mediju, mora biti opremljena s podatki, ki jih določajo ta navodila. Na elektronski verziji diplomskega dela morajo biti navedeni naslednji podatki: priimek in ime avtorja, naslov diplomskega dela ter mesec in leto predložitve diplomskega dela.
Pravila za oddajo diplomskega dela na elektronskem mediju:
Naziv PDF datoteke na zgoščenki naj bo sestavljen iz priimka in imena ter naj ne vsebuje črk ćčšđž (npr. študentski podatki so: Julija Prešeren naziv PDF datoteke bo naslednji: Prešeren Julija). Datoteka teksta ne sme biti zakodirana, tako da jo lahko referentka odpre brez vnosa gesla.
Tekst diplomskega dela in njegova postavitev (struktura) na zgoščenki morata biti identična tekstu in postavitvi v vezanem izvodu diplomskega dela. Diplomant(ka) mora zagotoviti, da datoteka ni okužena z virusom. Na zgoščenko napišite (lahko s flomastrom) naslednje podatke: (a) priimek in ime diplomanta (diplomantke), (b) naslov diplomskega dela ter (c) mesec in leto predložitve končne verzije diplomskega dela strokovni službi fakultete. Diplomsko delo na zgoščenki je vloženo v plastični ovoj in priloženo v trdo vezani izvod diplomskega dela oziroma v poseben žep na notranji strani zadnje platnice.
Prof. dr. Milan Batista
Prodekan za študijske zadeve
5

mojstudij

GRM NOVO MESTO – CENTER BIOTEHNIKE IN TURIZMA
VIŠJA STROKOVNA ŠOLA
OBLIKOVNA IN TEHNICNA
NAVODILA ZA IZDELAVO
DIPLOMSKE NALOGE
Novo mesto, april 2011
Priimek I.: Naslov diplomske naloge.
Diplomska naloga. Novo mesto, Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, Višja strokovna šola, 2011
1
NAPOTKI PRI PRIPRAVI DIPLOMSKE NALOGE
S temi navodili se podrobneje dolocajo zahteve, ki jih predvideva 21. clen Pravilnika o pripravi
diplomske naloge in diplomskem izpitu. Za doseganje opredeljenega namena diplomskih nalog iz
5. tocke pravilnika morajo biti le-te izdelane po spodaj opredeljenem postopku in ustrezati
dolocenim vsebinskim, strukturnim ter oblikovnim zahtevam. Namen navodil je poenotiti in
poenostaviti oblikovanje diplomske naloge.
OBSEG DIPLOMSKE NALOGE
Diplomska naloga obsega najmanj 25 strani besedila (od uvoda do sklepnih ugotovitev) in najvec
40 strani. Priloge se upoštevajo kot dodatek k tem stranem.
Vsebinski sklopi diplomske naloge:
• naslovna stran na ovitku diplomske naloge (platnica),
• notranja naslovna stran,
• izjava avtorja diplomske naloge,
• zahvala mentorjem in ostalim, ki so bili študentu v pomoc (ni obvezna),
• kazalo vsebine (navedemo tudi priloge), slik, tabel, in grafikonov,
• povzetek (vsebine naloge) v slovenskem jeziku in Kljucne besede (iz vsebine naloge) v
slovenskem jeziku - 1 stran,
• povzetek (vsebine naloge) v tujem jeziku in Kljucne besede (iz vsebine naloge) v tujem
jeziku – 1 stran,
• uvod, jedro, sklepne ugotovitve,
• literatura, viri,
• priloge,
• slovarcek slovenskih prevodov tujih izrazov (ni obvezen).
NASLOVNA STRAN NA OVITKU NALOGE (PLATNICA)
Diplomska naloga je v t. i. trdi vezavi zvezana v temno zeleno platno. Na platnicah je z zlatimi
crkami natisnjen tekst, kot kaže skica na naslednji strani. Platnica diplomske naloge vsebuje tisk
na hrbtnem delu ovitka. Vzorec hrbtnega naslova diplomske naloge je predstavljen v PRILOGI
št. 1 teh navodil.
Pred zagovorom, je v referat potrebno oddati 3 trdno vezane izvode. Pri t. i. mehki vezavi je
diplomska naloga vezana s spiralo, spredaj ima prozorno PVC platnico, zadaj pa je vstavljena
kartonska platnica. Ta vezava se uporablja pri tehnicnem pregledu, pred zagovorom pa je
potrebno v referat oddati tudi eno mehko vezano diplomo, ki je namenjena clanu komisije.
GRM NOVO MESTO – CENTER BIOTEHNIKE IN TURIZMA
VIŠJA STROKOVNA ŠOLA
DIPLOMSKA NALOGA
IME in PRIIMEK (avtorja)
Priimek I.: Naslov diplomske naloge.
Diplomska naloga. Novo mesto, Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, Višja strokovna šola, 2011
Napis GRM NOVO MESTO – CENTER BIOTEHNIKE IN TURIZMA, VIŠJA STROKOVNA
ŠOLA ( velikosti 14 pt, krepko) naj bo 30 mm od zgornjega roba platnice, obvezno 20 mm pod
napisom, sledi grb šole (velikost 50 x 50 mm). 20 mm pod grbom se nahaja napis DIPLOMSKA
NALOGA (v velikosti 26 pt, krepko). Oba napisa in grb morata biti sredinsko poravnana, kot
kaže skica. Napis DIPLOMSKA NALOGA naj se nahaja na sredini platnice. Na dnu platnice
izpišite 20 mm nad spodnjim robom desno poravnano in z velikimi tiskanimi crkami IME IN
PRIIMEK avtorja v velikosti pisave 14 pt krepko. Za obliko platnice ponavadi poskrbi knjigovez,
ki diplomsko nalogo zveže v trdi vezavi. Za platnico vstavi tudi beli trši list, ki platnico locuje od
ostalih tehnicnih in vsebinskih strani diplomske naloge.
NOTRANJA NASLOVNA STRAN
Prva naslednja stran oz. notranja naslovna stran ima enako besedilo in razpored, kot je navedeno
za zunanjo stran (platnico), z dodatnim nazivom PROGRAMA IZOBRAŽEVANJA in
NASLOVOM teme pod besedilom diplomska naloga. Naslov teme je tisti uradni naslov naloge,
za katerega vam je študijska komisija izdala zadnji sklep. Prepovedano je samostojno prilagajanje
naslova teme diplomske naloge. Nato sledi prazna vrstica (velikost pisave 20) ter navedba imena
in priimka mentorja. Ce ima mentor naziv magister ali doktor pred imenom dodamo kratico
naziva, ce pa takega naziva mentor nima, navedemo samo njegovo ime in priimek. Celotno
vrstico sredinsko poravnamo.
Primer notranje naslovne strani kaže skica na naslednji strani.
Priimek I.: Naslov diplomske naloge.
Diplomska naloga. Novo mesto, Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, Višja strokovna šola, 2011
4
(zgoraj v sredini, v prvi vrstici
30 mm pod robom,
Times New Roman, 14 pt, krepko)
GRM NOVO MESTO – CENTER BIOTEHNIKE IN TURIZMA
VIŠJA STROKOVNA ŠOLA
PROGRAM
(v sredini, Times New Roman, 26 pt, krepko)
DIPLOMSKA NALOGA
(1 vrstica razmika, 26 pt, krepko)
NASLOV DIPLOMSKE NALOGE
(1 vrstica razmika, 20 pt, krepko, naziv predavatelja/ice se piše samo v primeru, da je predavatelj/ice doktor/ica ali
magister/ica, ostalih nazivov na pišemo)
Mentor/ica: dr./mag. Ime in Priimek
(spodaj, 20 mm nad robom, v zadnji vrstici strani,
Times New Roman, 14 pt, krepko)
Novo mesto, mesec leto IME in PRIIMEK
Priimek I.: Naslov diplomske naloge.
Diplomska naloga. Novo mesto, Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, Višja strokovna šola, 2011
5
(kraj obvezno navedemo Novo mesto, mesec in leto izdelave)
Priimek I.: Naslov diplomske naloge.
Diplomska naloga. Novo mesto, Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, Višja strokovna šola, 2011
3
OBLIKA DIPLOMSKE NALOGE
PISAVA:
- izbor crk – Times New Roman
- velikost crk - Font 12 (12 pt)
RAZMIK med vrsticami znaša: 1,2
OBVEZNA je obojestranska poravnava teksta
NIC v nalogi ni napisano krepko, ležece ali podcrtano, razen naslovi.
ROBOVI:
- zgornji 30 mm (do prve vrstice besedila)
- spodnji rob 20 mm (do oznake stani)
- levi rob 30 mm
- desni rob 20 mm
ŠTEVILCENJE STRANI
Naslovna in notranja naslovna stran nista oštevilceni, prav tako ne stran z izjavo avtorja.
Zacetne splošne strani številcimo z rimskimi številkami od I dalje (zahvala, vsa kazala, povzetek
v slovenskem in tujem jeziku).
Štetje strani z arabskimi številkami se zacne z UVODOM (1), zadnji oštevilceni strani pa sta
LITERATURA ter VIRI (npr.: 35).
PRILOGE številcimo s crkami, od A dalje. Prav tako s crkami številcimo SLOVARCEK
SLOVENSKIH PREVODOV TUJIH IZRAZOV, ki je zadnja številcna stran in jo oštevilcimo s
crko (Npr.: D).
Strani vedno oštevilcimo spodaj na sredini strani.
GLAVA IN NOGA
Diplomska naloga mora imeti oznaceno »glavo«, v kateri je izpisan sprotni naslov, kot ga vidite v
glavi teh navodil. Sprotni naslov ne sme biti izpisan na naslovni strani niti ne na notranji naslovni
strani. Sprotni naslov ima vedno dve vrstici, s crkami velikosti 10 pt, pod sprotnim naslovom pa
je obvezna tanka sklenjena crta, ki naj sega vzdolž celotne širine besedila. Sprotni naslov zajema
okrajšane informacije o avtorju (priimek ter zacetnica imena), naslov dela (Kot primer glej
sprotni naslov teh navodil).
Priimek I.: Naslov diplomske naloge.
Diplomska naloga. Novo mesto, Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, Višja strokovna šola, 2011
4
IZJAVA AVTORJA DIPLOMSKE NALOGE
Izjava avtorja se oznaci kot naslov (velikost crk 14 krepko, velike crke). Študent jo napiše na
samostojnem listu za notranjo naslovno stranjo. Izjava avtorja ima predpisano tekstovno obliko,
kot je prikazano na spodnjem primeru. Naslov IZJAVA AVTORJA moramo napisati v prvi
vrstici strani v velikosti crk 14, krepko. Sledi prazna vrstica ter tekst v velikosti 12 in razmikom
med vrsticami 1,2. Tekst naj bo obojestransko poravnan. Izjavo študent lastnorocno podpiše. V
levem spodnjem delu lista študent navede kraj (vedno Novo mesto) in datum podpisa izjave.
Teksta v izjavi avtorja ne smemo spreminjati in moramo slediti obliki, ki je predstavljena v
primeru.
Priimek I.: Naslov diplomske naloge.
Diplomska naloga. Novo mesto, Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, Višja strokovna šola, 2011
Primer:
IZJAVA AVTORJA
Študent Miha Novak, rojen 2. januarja 1965, izjavljam, da sem avtor te diplomske naloge, ki sem
jo napisal pod mentorstvom mag. Janeza Potokarja. (ali: Mojce Zupan, univ. dipl. inž.
kmetijstva.) Nalogo je lektoriral(a) gospod(a) Milena Novak, profesorica slovenskega jezika.
V Novem mestu, 1. januarja 2011
(navedemo datum zadnjega tiskanja) Podpis:
……..………..……………..
Priimek I.: Naslov diplomske naloge.
Diplomska naloga. Novo mesto, Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, Višja strokovna šola, 2011
5
ZAHVALA
Študent lahko (ce želi) v nekaj stavkih napiše kratko zahvalo. Ta je lahko namenjena
mentorju/ici, staršem, prijateljem oz. vsem, ki bi jih študent rad omenil in so mu bili v pomoc pri
pisanju naloge ali v casu študija.
Naslov »ZAHVALA« mora biti napisan v prvi vrstici strani, z velikimi crkami, velikost pisave
14, krepko (kot ostali naslovi). Za naslovom je prazna vrstica. Tekst je velikosti 12 z razmakom
vrstice 1,2 in obojestransko poravnavo.
KAZALO
Pripraviti je potrebno ustrezno KAZALO, ki pove, na katerih straneh se posamezna poglavja
nahajajo. Naslov KAZALO VSEBINE (velikost 14, krepko, velike crke) se nahaja v prvi vrstici
lista in je levo poravnan. Za naslovom sledi prazna vrstica in nato vsebina kazala. Kazala si
sledijo v naslednjem vrstnem redu:
- KAZALO VSEBINE,
- KAZALO TABEL,
- KAZALO SLIK,
- KAZALO GRAFIKONOV.
Kazala imenujte tako, kot je izpisano zgoraj; kazalo vsebine, kazalo tabel,… Kazalo vsebine
mora biti na svoji strani, medtem ko si lahko ostala kazala (tabel, slik,… ) sledijo na isti strani
(listu). Kazala so med sabo locena s prazno vrstico. Naslovi vseh kazal so levo poravnani s
pisavo velikosti 14 krepko in zapisani z velikimi crkami.
Za oštevilcenje poglavij uporabljamo arabska števila od 1 dalje. Vsako poglavje ima lahko svoja
podpoglavja. Za oblikovanje vsebinskega dela KAZALA VSEBINE se zgledujte po spodnjem
primeru in za vsako raven poglavij uporabite oblikovanje, kot je navedeno v primeru.
Priimek I.: Naslov diplomske naloge.
Diplomska naloga. Novo mesto, Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, Višja strokovna šola, 2011
6
Primer:
KAZALO VSEBINE
1 NASLOV …………(velike crke krepko 14 pt)
1.1 NASLOV ………….(velike crke, 14 pt)
1.1.1 Naslov ……………(male crke, krepko 14 pt)
1.1.2.1 Naslov……….(male crke, 14 pt)
1.1.2.1.1 Naslov (male crke, 12 pt)
PRILOGE …………(velike crke krepko 14 pt, ce imamo vsaj eno prilogo)
PRILOGA 1……….. (velikost crk 14 ne krepko, le ko imamo vec prilog)
PRILOGA 2……….. (velikost crk 14 ne krepko, le ko imamo vec prilog)
Naslovi Kazalo tabel, Kazalo slik, in Kazalo grafikonov (ce jih v nalogi imamo) naj bodo
napisani v velikosti 14 pt ter krepko z velikimi crkami, vsebina kazal pa je od naslova locena s
prazno vrstico in napisana v velikosti crk 12 pt in nekrepko.
Primer:
KAZALO TABEL
Tabela 1: Osnovni podatki o kmetiji………………………………………………………………5
Tabela 2: Kmetijska zemljišca v uporabi………………………………………………………...12
Tabela 3: Stalež živali na kmetiji………………………………………………………………...17
Priimek I.: Naslov diplomske naloge.
Diplomska naloga. Novo mesto, Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, Višja strokovna šola, 2011
7
POVZETEK
Tu na kratko predstavimo vsebino naloge in koncne ugotovitve v slovenskem in tujem jeziku.
Povzetek naj obsega od 100 do najvec 150 besed. Pod povzetkom na isti strani napišemo do 5
kljucnih besed iz vsebine naloge. Po koncu teksta pustimo 1 prazno vrstico in napišemo naslov:
KLJUCNE BESEDE z velikimi tiskanimi crkami, 14 pt, krepko, leva poravnava. Sledi prazna
vrstica in navedba kljucnih besed druga pod drugo v alinejah, velikost pisave 12 nekrepko in
razmikom vrstice 1,2. Na naslednji strani napišemo še povzetek in kljucne besede v tujem jeziku
in stran prav tako oštevilcimo z rimsko številko. Povzetka ne umestimo na kazalo. Strani na
katerih sta napisana povzetka, pa oštevilcimo z rimskimi številkami.
Priimek I.: Naslov diplomske naloge.
Diplomska naloga. Novo mesto, Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, Višja strokovna šola, 2011
8
BESEDILO
UVOD (14 pt, krepko) je prvi naslov poglavja, ki ga številcimo (1 UVOD). Prav tako je Uvodna
stran prva številcna stran (z arabskimi številkami). Uvod naj obsega eno ali najvec dve strani
besedila. V uvodu na kratko opišemo raziskovalni problem, motiv za raziskovanje, nacin in cilje
raziskave. Predstavimo tudi zgradbo diplomske naloge. Za uvodom sledijo poglavja, ki
predstavljajo vsebinsko jedro diplomske naloge.
NASLOVI POGLAVIJ
Prve vrstice novih odstavkov niso zamaknjene, pac pa odstavke med seboj locuje prazna vrstica.
Besedilo mora biti obojestransko poravnano. Med tekstom ne sme biti nepotrebnih praznih
vrstic ali polpraznih vrstic! Naslove od teksta vedno locimo z 1 prazno vrstico. Ce naslov
poglavja sega v 2 vrstici (kar sicer ni zaželeno, saj morajo biti naslovi kratki), potem tekst druge
vrstice poravnamo z zacetkom teksta v prvi vrstici in ne s številko poglavja. Vedno zagotovimo
tudi dovolj velik presledek med številko in tekstom v naslovu. Samih naslovov ne pušcamo na
isti strani, naslovu mora na isti strani slediti vsaj ena vrstica teksta, ce ne, ga prestavimo na
naslednjo stran.
Primer:
1 UVOD (primer naslova prve ravni)
Pregledujemo objave za leta 1999, 2000 in 2001. Ugotovimo, kako se povecuje stalež po
posameznih letih.
2 NAVEDBA VIROV
V besedilu diplomske naloge študent glavne ugotovitve drugih avtorjev smiselno povzema in jih
ne prepisuje, kot da bi bile njegove. Študent opozori, iz katerega dela so misli povzete in kdo je
avtor ter to navede kot na primer (Tajnikar, 1992, str. 32). V primeru, da gre za navedbo drugega
dela istega avtorja, ki je bilo izdano istega leta, navajamo takole: (Tajnikar, 1992 a, str. 41).
Ce študent navaja misel iz publikacije, ki ni avtorsko delo, npr. iz Uradnega lista, navaja v
oklepaju v besedilu naslov in leto, na primer (Zakon o kmetijstvu, 2000). Ce kandidat misel
navede dobesedno, jo mora navesti pod narekovajem. Izogibajte se daljšim navedbam, kjer raje
povzemite misel smiselno s svojimi besedami.
Druge opombe, ki se ne nanašajo na citiranje, navajamo pod crto in jih oštevilcimo zaporedno.
Priimek I.: Naslov diplomske naloge.
Diplomska naloga. Novo mesto, Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, Višja strokovna šola, 2011
9
V locenih poglavjih ob koncu (LITERATURA IN VIRI) oblikujemo seznam, kjer navedemo vse
tiste publikacije, ki smo jih v nalogi uporabili. Glede navedbe literature in virov glej poglavji
Literatura in Viri v nadaljevanju teh navodil.
Med zelo pomembne anatomske posebnosti goveda sodijo:
• mocne celjusti z znacilnim zobovjem,
• obsežen prebavni kanal z zelo velikim vampom,
• veliko obsežno telo, ki porabi obilne kolicine hrane (Fercej, 1988, str. 45).
(kar pomeni: misli so povzete iz strani 45, iz dela, katerega
avtor je Fercej, delo je izdano leta 1988)
Ce smo tekst povzeli iz literature (knjige), moramo navedbo avtorja zapisati ob koncu povzetka,
kot kaže zgornji primer. Enako storimo tudi, ce smo povzeli tabelo, sliko ali grafikon, le da takrat
navedbo napišemo pod tabelo (glej poglavje tabele, slike, grafi v nadaljevanju navodil). Ce
povzemamo iz dveh strani potem moramo navesti obe strani, torej npr. 45, 46, ce pa povzemamo
ugotovitve avtorjev iz vec strani nekega dela, potem strani locimo z vezajem, torej: 45–48. Ce pa
si strani niso v sosledju, potem vir navedemo veckrat, glede na to, iz katere strani smo kaj
povzeli.
2.1 SESTAVA KRME (primer naslova druge ravni)
Sestava krme ni ustaljena, ampak se precej razlikuje od vrste do vrste pa tudi nacina priprave.
Kemijsko so v celicni vsebini zajete: beljakovine, mašcobe, škrob, sladkorji in mineralne snovi,
vitamini, v strukturnem delu pa hemiceluloza, celuloza in lignin.
2.1.1 Strukturni ogljikovi hidrati (primer naslova tretje ravni)
Obicajno za oceno vsebnosti strukturnih ogljikovih hidratov uporabljamo kar vsebnost celicnih
sten, ki jih kemijsko dolocimo kot vlaknasti ostanek, netopen v nevtralnem detergentu (NDF).
Priimek I.: Naslov diplomske naloge.
Diplomska naloga. Novo mesto, Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, Višja strokovna šola, 2011
10
7 SKLEPNE UGOTOVITVE
So zadnje poglavje, ki ga oštevilcimo in ga ne smemo nasloviti drugace (Npr.: 7 SKLEPNE
UGOTOVITVE). Napisane morajo biti na novem listu, s tem da na prejšnji strani ne sme biti
veliko praznega prostora. V tem poglavju na eni ali dveh straneh povzamemo vse napisano v
diplomski nalogi, od motiva za raziskavo, hipoteze in zastavljenih ciljev preko interpretacije
študije in rezultatov študije. Dodamo svoje misli o uporabnosti dognanj in nacrte za nadaljnje
delo.
TABELE, SLIKE, GRAFIKONI
Tabele morajo biti uvršcene na ustreznem mestu besedila. Napisane naj bodo na eni strani in ne
razdeljene na dveh straneh, razen v primeru, da so daljše od ene strani. Ce je preglednica daljša
od ene strani, na koncu prve preglednice desno spodaj napišemo »se nadaljuje«, na naslednjo
stran levo zgoraj pa »nadaljevanje«.
Ce so tabele na listu pred ali za tekstom v katerih jih opisujemo, se v besedilu nanje sklicujemo
takole: (glej Tab. 3, na str. 32). ali (glej Priloga 1, na str. A). Vsaka tabela mora imeti zaporedno
številko in jasen naslov ter primerno velikost glede na podatke, podane v njej. Naslov tabele
oznacimo s pisavo pt 12, krepko. Pri razlagi znacilnosti, ki jih vsebuje tabela, ne navajamo
ponovno številk iz tabele, ampak se nanje le sklicujemo. Vse tabele v diplomski nalogi naj imajo
enotno formo oblikovanja.
Vir: Vir pod tabelo navedemo na enak nacin, kot med tekstom, odvisno od tega, ali publikacija
spada med literaturo ali med vir (glej poglavji LITERATURA IN VIRI v nadaljevanju). S
krepkim tiskom napišemo le besedo vir. Avtorja vira, letnico izdaje in stran, na kateri smo našli
podatek, pa pišemo brez krepke pisave. V nadaljevanju predstavljamo nekaj primerov navedbe
virov pod tabelo. Obenem naj vam skica tabele služi tudi kot prikaz za tehnicno oblikovanje
tabel.
Priimek I.: Naslov diplomske naloge.
Diplomska naloga. Novo mesto, Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, Višja strokovna šola, 2011
11
Primer tabele:
Tabela 1: Dinamika vlaganj po delih in mesecih
VRSTA DEL CAS
Rušitvena dela December 2006
Zemeljska dela December 2006
Betonska dela December 2006
Zidarska dela Marec 2007
Tesarska dela December 2006
Fasadna dela Avgust 2007
Kanalizacija Marec 2007
Krovska dela Maj 2007
Kleparska dela Maj 2007
Keramicna dela Avgust 2007
Mizarska dela Avgust 2007
Pleskarska dela Avgust 2007
Elektroinštalacijska dela Julij 2006
Vodovod in centralna inštalacija Maj 2007
Oprema za skladišcenje in pripravo vina za trg Avgust - September 2007
Vir: Lastni izracun, 2010. (ce sami naredimo izracun ali primerjavo)
Oz. Vir: (Fercej, 1988, str. 45). (ce je vir knjiga, ki jo navedemo v seznam literature)
oz. Vir: Sušenje sadja, 1997, str. 35. (ce je publikacija navedena v poglavju viri in ne spada med
literaturo)
oz. Vir: Razvojni center Novo mesto, 2008 (ko publikacija nima ne avtorja ne naslova, ne
oštevilcenih strani – kar je pogost pojav pri zloženkah, znan pa je izdajatelj in letnica izdaje,
takšna publikacija ravno tako spada v seznam virov)
oz. Vir: http://www.pomurske-lekarne.si/si/index.cfm?id=1624#, 24.9.2009. (za primer, kadar
podatke najdemo na svetovnem spletu)
(Smiselno locimo glavo tabele od podatkov z dvojno crto, velikost pisave v tabelah je Times new roman 12 pt,
pomembnejši podatki, kot je npr. seštevek na koncu, so lahko poudarjeni, dolocene podatke od ostalih lahko locimo
tudi s sredinsko ali desno poravnavo. V prvo vrstico pod tabelo napišemo vir, sledi prazna vrstica in nadaljevanje
teksta).
Enako navajamo, kadar iz razlicnih virov povzamemo sliko ali grafikon!
Priimek I.: Naslov diplomske naloge.
Diplomska naloga. Novo mesto, Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, Višja strokovna šola, 2011
12
Primer slike:
Slika 1: Vinska klet za arhivska vina
Vir: Lastni arhiv/vir, 2010.
Tako kot pri tabelah mora biti naslov nad sliko, pod sliko pa mora biti naveden vir podatkov,
enako velja za grafikone.
Simbolicne oznake v tabelah, skicah ali grafikonih morajo imeti legendo, ki bralcu pomaga
razbrati namen prikaza. Okrajšave besed naj bodo smiselne.
LITERATURA
Naslova LITERATURA in VIRI sta napisana tako kot vsi ostali glavni naslovi v velikosti 14 pt
krepko z velikimi crkami, vendar brez zaporedne številke poglavja spredaj.
Obicajno dobi študent v pogovoru z mentorjem dolocena napotila na temeljno literaturo za
pripravo dispozicije. Koristno je, da kandidat še sam dopolni seznam ustrezne literature
uporabljene v diplomski nalogi, saj s tem poveca teoreticno težo naloge. V seznam literature
uvrstimo tudi diplomska, specialisticna, magistrska in doktorska dela. Pod naslovom Literatura
razumemo vsa tista domaca in tuja knjižna dela, razprave in clanke iz zbornikov in strokovnih
revij, ki so izšli kot javno dostopna dela in jih kandidat smiselno uporablja in navaja v besedilu.
To pomeni, da mora biti delo, ki je uvršceno v seznam »Literature«, omenjeno v besedilu naloge.
V seznamu »Literature« napišemo skupno število strani (volumen), ki jih ima knjižno delo in ne
strani, na kateri smo našli gradivo (to storimo le med besedilom naloge, ko opozorimo, na kateri
strani literature smo tekst, tabelo ali sliko našli). Primeri, navedeni spodaj, so študentu v pomoc
pri oblikovanju seznama »Literatura« (študent upošteva tudi vsa locila (. , : ), vse presledke in
besedni vrstni red). Seznam literature oblikujemo tako, da naslov LITERATURA napišemo z
Priimek I.: Naslov diplomske naloge.
Diplomska naloga. Novo mesto, Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, Višja strokovna šola, 2011
13
velikimi crkami, krepko, velikosti 14, sledi prazna vrstica in potem oštevilcene navedbe virov,
velikost pisave spodaj. Vire navedemo na nacin, ki je za našo literaturo najbolj uporaben, glej
primere spodaj.
Primeri navajanja literature:
1. Pirc Alojz: Sušenje sadja. Ljubljana: Kmecki glas, 1990. 49 str.
2. Kogoj-Osvald Marinka, Osvald Jože: Integrirano pridelovanje zelenjave. Ljubljana:
Kmecki glas, 2003. 295 str.
3. Cunder Tomaž et al.: Slovensko kmetijstvo in evropska unija. Ljubljana: Kmecki glas,
1997. 439 str. (ce ima delo vec kot tri avtorje, navedemo prvega in dodamo okrajšavo et.al.)
4. Cerne Mihaela: Slovenska genska banka vrtnin. Sodobno kmetijstvo, Ljubljana, 32(1999),
1, str. 36-39. (avtorski prispevek - clanek v reviji Sodobno kmetijstvo št. 1, letnik 32, ki je bil objavljen
na straneh od 36 do 39) Avtorski prispevek je uvršcen med literaturo, ker ga najdemo v sistemu »cobiss«.
5. Lah Damjana: Delovno mesto, ki sem si ga sama ustvarila. Diplomska naloga. Novo
mesto: Kmetijska šola Grm Novo mesto, Višja strokovna šola, 2005. 37 str.
6. Slovenski vrtnarski posvet. Zbornik referatov. Kako do zdrave hrane in okolja?. Novo
mesto: Kmetijsko gozdarski zavod, KZ Krka, Kmetijska šola Grm, 2005. 368 str.
Za priimkom in pred imenom avtorja ne pišemo vejice. Pri priimku in imenu avtorja ne navajamo
akademskih titul, npr. mag., dr. itd. Avtorji naj bodo urejeni po abecednem vrstnem redu
priimkov. Izogibajmo se stare oz. zastarele literature, uporabljene zadeve naj ne bodo starejše od
10 let, razen izjemoma.
VIRI
Pod vire uvršcamo statisticne publikacije, interna gradiva, slovarje in druga gradiva, ki niso javno
dostopna. V seznamu Viri napišemo skupno število strani (volumen), ki jih ima vir in ne stran, na
kateri smo našli gradivo (to storimo le med besedilom naloge, ko opozorimo, na kateri strani vira
smo tekst našli). Primeri navedeni spodaj, so študentu v pomoc pri oblikovanju seznama Viri
(študent upošteva tudi vsa locila (. , : ), vse presledke in besedni vrstni red). Poglavje Viri
oblikujemo enako kot literaturo, le navedba se razlikujejo. Vire navedemo na za naš primer
najboljši nacin. Možni nacini so predstavljeni na naslednji strani.
Priimek I.: Naslov diplomske naloge.
Diplomska naloga. Novo mesto, Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, Višja strokovna šola, 2011
14
Primeri navajanja virov:
1. Zakon o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 54/2000).
2. Carinski zakon (Uradni list RS, št. 1/95).
3. Bilten Banke Slovenije. Ljubljana: Banka Slovenije, 3(1994), 1, 62 str. (…iz zbornika št. 1, z
naslovom Bilten Banke Slovenije, letnik 3, ki ga je na 62. straneh, leta 1994 v Ljubljani izdala Banka Slovenije).
4. Dolnicar Peter: Pravilno gnojenje krompirja. Kmetovalec, Slovenj Gradec, 64(1996), 3,
str. 7-8. (primer, ko ima clanek iz strokovne revije znanega avtorja)
(Enako storimo, ko je clanek objavljen v dnevnem casopisju, primer št. 5.)
5. Luzar Martin: Slovensko vinsko mizo smo popljuvali. Dolenjski list, Novo mesto, 12(22.
marec 2001), str. 18. (clanek iz tednika Dolenjski list št. 12, z dne 22. .marec 2001, ki je bil objavljen
na strani 1 Cool

6. Interna gradiva Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, 2010.
7. Neposredna placila. Navodila za izpolnjevanje obrazcev. Agencija Republike Slovenije za
kmetijske trge in razvoj podeželja, 2004.
8. Priporocilo za gnojenje paprike. Natancno kmetovanje. Ljubljana: Zeleni hit, 2004. str.
12.
9. Zapiski predavanj iz predmeta Ekonomika in menedžment podjetij, 2002.
10. Ustni vir: Košak Jože, december 2009. (napišemo, ko gre npr. za pripovedovanje o nekem dogodku ali o
zgodovini)
11. Vidmar Igor: Vse dobimo nazaj v kozarcu in na krožniku. (URL:
http://www.dolenjskilist.si/2008/04/22/3065/fokus/aktualno/vse_dobimo_nazaj_v_kozarc
u_in_na_krozniku), 10.11.2010. (primer, ko gre za vir iz interneta in je poznan avtor ter naslov clanka/vira).
12. Internet Explorer. (URL: http://www.mkgp.gov.si/), Microsoft, 12.1.1998. (vir z interneta,
avtor pa ni objavljen/znan).
Podnaslovov obicajno ne navajamo. Upoštevamo jih le, ce z njimi bolj natancno popišemo neko
delo. Tudi seznam virov uredimo po abecedi. Izogibajmo se uporabi neaktualnih virov.
Uporabljeni viri naj ne bodo starejši od 5-ih let, razen izjemoma.
Pomoc pri razvršcanju del v literaturo ali vire je lahko : http://www.cobiss.si/, /COBISS/OPAC
katalogi in baze podatkov/.
PRILOGE
Mentor naj presodi umestnost, obseg in obliko priloge, ki služi za natancnejšo razlago, nazorno
predstavitev ali utemeljitev podrobnosti iz glavnega besedila, od koder se na priloge sklicujemo.
Poglavje PRILOGE sodijo za poglavji LITERATURA IN VIRI in ga oznacimo kot naslov (14
pt, krepko, velike crke), brez številke poglavja. V kolikor imamo priloge, jih ustrezno umestimo v
kazalo vsebine. Prva stran, na kateri se priloge zacnejo, se številci s crko A, druga stran z B,… Ce
je prilog vec, jih naslavljamo s PRILOGA 1, PRILOGA 2 (naslov 2 ravni, le da ni številcen)
Priimek I.: Naslov diplomske naloge.
Diplomska naloga. Novo mesto, Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, Višja strokovna šola, 2011
15
Med priloge spada npr: anketni vprašalnik, morebitne dodatne fotografije, razlicni tehnicni
podatki ali specifikacije, kopije uradne dokumentacije, kopije razlicnih graficnih prikazov, iz
katerih so bili crpani podatki za pisanje naloge, niso pa sestavni deli naloge, ipd. Primer
oblikovanja prilog:
PRILOGE (14 pt, krepko, velike crke)
(prazna vrstica)
PRILOGA 1: Anketni vprašalnik (pisava 14 pt, PRILOGA 1 z velikimi crkami)
Ce imamo prilog vec, jih navedemo v kazalu vsebine, ce pa je priloga samo ena, v kazalu
navedemo samo naslov, torej PRILOGE in oštevilcimo s crko A.
SLOVARCEK
Diplomska naloga naj vsebuje SLOVARCEK SLOVENSKIH PREVODOV TUJIH
IZRAZOV, ki so bili uporabljeni v besedilu. Slovarcek se nahaja cisto na koncu diplomske
naloge. Ce imamo v nalogi priloge, s slovarckom nadaljujemo številcenje strani v obliki crke
(npr. C, E,…), ce prilog ni, je stran, na kateri je slovarcek, oštevilcena s crko A. Slovarcek
oblikujemo tako, kot je predstavljeno spodaj.
SLOVARCEK TUJIH IZRAZOV (pisava 14 pt, velike crke, krepko)
(1 prazna vrstica)
DEGRADACIJA (pisava 12 pt, velike crke) – unicenje okolja (pisava 12pt, male crke)
CIRKULACIJA – kroženje
Razmik vrstic 1,2.
Priimek I.: Naslov diplomske naloge.
Diplomska naloga. Novo mesto, Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, Višja strokovna šola, 2011
16
ŠE NEKAJ TEHNICNIH NAVODIL IN OPOZORIL PRI IZDELAVI DIPLOMSKE
NALOGE:
• Pravocasno prijavite temo diplomske naloge. To storite z obrazcem VSŠ-DIP-1, ki mu priložite
dispozicijo diplomske naloge (napisana mora biti po navodilih za izdelavo dispozicije),
• natancno preberite Pravilnik o diplomiranju ter Oblikovna in tehnicna navodila za pisanje diplomske
naloge,
• uporabite pisavo Times New Roman,
• razmik med vrsticami upoštevajte 1,2,
• sprotni naslov (glava) v velikosti pt 10,
• številcenje strani: spodaj v sredini,
• stran, na kateri se nahaja zahvala, vsa kazala in povzetek številcimo z rimskimi številkami,
• izjavo avtorja vstavimo na samostojni list, za notranjo naslovno stranjo in je ne oštevilcimo,
• izjave avtorja ne pozabimo lastnorocno podpisati,
• uvod je prva številcna stran (z arabskimi številkami), literatura/viri pa zadnja,
• sklepne ugotovitve so zadnji naslov, ki ga številcimo z zaporedno številko naslova,
• literatura, viri, priloge in slovarcek navedemo v obliki naslova, brez zaporedne številke naslova,
• stran, na kateri se nahaja priloga, je dodana za viri in je oštevilcena od A dalje,
• tekst naj tece od uvoda do vkljucno sklepa brez nepotrebnih polpraznih strani,
• obvezna je obojestranska poravnava teksta,
• pred oddajo v tehnicni pregled mora biti naloga s strani mentorja vsebinsko pregledana in ustrezna,
kar študent izkaže z obrazcem VSŠ-DIP-2,
• pred oddajo v tehnicni pregled mora biti naloga tudi lektorirana, kar študent izkaže z obrazcem VSŠ-
DIP-3,
• pred oddajo v tehnicni pregled mora biti povzetek naloge preveden v tuji jezik, kar študent izkaže z
obrazcem VSŠ-DIP-3a,
• tekst natisnemo - v crni barvi; vse slike in grafikone pa natisnemo v barvah - laserska tehnika,
• razmnoževanje – enostransko / hrbtna stran lista naj bo prazna,
• pred oddajo diplomske naloge v vezavo je obvezen tehnicni pregled diplomske naloge,
• vezava : v trdo zeleno platno, zlate crke, pisava Times New Roman; 3 vezani izvodi: 1 izvod za
mentorja, 1 izvod za knjižnico in 1 izvod za študenta. V kolikor ima študent uradno dolocenega
somentorja, mora tudi zanj priskrbeti 1 v trdo platno vezan izvod,
• v mehko vezavo s spiralo vežemo 1 izvod, ki ga dobi clan komisije pri zagovoru,
• pred oddajo v referatu preverite, ali so vsi vezani izvodi tehnicno brezhibni,
• ob prijavi na zagovor, poleg vezanih izvodov diplome oddamo tudi diplomsko nalogo v elektronski
obliki (CD - tanka izvedba!), ki ga obvezno podpišemo,
• ob prijavi na zagovor v referat oddamo tudi vse potrebne obrazce (VSŠ-DIP-2, VSŠ-DIP-3, VSŠ-DIP-
3a, VSŠ-DIP-4, VSŠ-DIP-5, VSŠ-DIP-6, VSŠ-DIP-7, OBRAZEC ZA STATISTIKO (dobite v
referatu) in indeks.
Študent mora oddati diplomsko nalogo v predpisani obliki in številu izvodov skupaj z vso pravilno
izpolnjeno dokumentacijo najkasneje do 15. dne v mesecu, ce želi pristopiti k zagovoru v naslednjem
mesecu. Termini zagovorov diplomskih nalog se usklajujejo s študijskim koledarjem (21. clen Pravilnika
o diplomiranju).
Priimek I.: Naslov diplomske naloge.
Diplomska naloga. Novo mesto, Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, Višja strokovna šola, 2011
17
PRILOGA 1: Vzorec hrbtnega naslova diplomske naloge (velikost crk 12), pisava ARIEL
(zaradi citljivosti tiska)
Ce je naslov diplomske naloge zelo dolg, ga ustrezno okrajšamo s tremi pikami.
Za hrbtni del poskrbi knjigovez.
GRM NOVO MESTO – CENTER
BIOTEHNIKE IN TURIZMA
VIŠJA STROKOVNA ŠOLA
»LOGO ŠOLE«
DIPLOMSKA NALOGA
IME in PRIIMEK
PRIIMEK, Ime: NASLOV DIPLOMSKEGA DELA (velikost pisave 12)
zadnja stran
hrbet
prva stran

mojstudij

Ime in priimek študenta

NASLOV DIPLOMSKEGA DELA

Diplomsko delo

Maribor, december 2009

Diplomsko delo univerzitetnega - visokošolskega strokovnega študijskega programa

NAVODILA ZA IZDELAVO DIPLOMSKEGA DELA

Študent: Ime in priimek
Študijski program: UN ŠP - VS ŠP Elektrotehnika (oz. drugi ustrezni program, v katerega je študent vpisan)
Smer: Močnostna elektrotehnika (oz. druga ustrezna smer, v katero je študent vpisan)
Mentor(ica): Ime in priimek, izvolitveno področje
Somentor(ica): Ime in priimek, izvolitveno področje
Lektor(ica): Ime in priimek

Maribor, december 2009
Številka: #Številka
Datum in kraj: #Datum, Maribor

Na osnovi 330. člena Statuta Univerze v Mariboru (Ur. l. RS, št. 90/2008)

SKLEP O DIPLOMSKEM DELU

1. #ImePriimek, študentu-ki univerzitetnega (visokošolskega strokovnega) študijskega programa #Program, smer #Smer, se dovoljuje izdelati diplomsko delo pri predmetu #PREDMET.

2. MENTOR: #Mentor
SOMENTOR: #Somentor

3. Naslov diplomskega dela:
#Naslov
4. Naslov diplomskega dela v angleškem jeziku:
#NaslovA
5. Diplomsko delo je potrebno izdelati skladno z “Navodili za izdelavo diplomskega dela” in ga oddati v treh izvodih ter en izvod elektronske verzije do #Rok v referatu za študentske zadeve.

Pravni pouk: Zoper ta sklep je možna pritožba na senat članice v roku 3 delovnih dni.

Dekan:

Obvestiti:
• kandidatko,
• mentorja,
• somentorja,
• odložiti v arhiv.

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju (mentorici) za pomoč in vodenje pri opravljanju diplomskega dela. Prav tako se zahvaljujem somentorju (somentorici). Hvala tudi ….
Posebna zahvala velja staršem, ki so mi omogočili študij.

NAVODILA ZA IZDELAVO DIPLOMSKEGA DELA
(naslov diplomskega dela)

Ključne besede :

UDK :

Povzetek

Ta navodila podajajo osnovne napotke za pisanje diplomskega dela. Ta dokument vsebuje informacije o formatu papirja, oblikah pisav in njihovi velikosti. Opisan je tudi način pisanja enačb, enot, slik in literature. Navodila so hkrati primer za obliko diplomskega dela. Povzetek naj bo napisan v slovenskem in angleškem jeziku in naj ne presega 100 besed.

INSTRUCTIONS FOR PREPARING A DIPLOMA
(angleški naslov diplomskega dela)

Key words:

UDK:

Abstract

Basic instructions and guidelines for preparing a diploma are provided. The document contains information regarding desktop publishing format, type sizes, and typefaces. Stylistic rules are provided which explain how to handle equations, units, figures, tables and references. The document is an example of the required layout of your work. The abstract should not exceed 100 words.

VSEBINA

1 UVOD 1
2 SPLOŠNO O PISANJU DELA 3
3 PRIPRAVA ZA TISK 4
3.1 OBLIKA IN VELIKOST PISAVE 4
3.2 OBLIKA STRANI 5
4 DODATNE ZAHTEVE 6
4.1 SLIKE IN TABELE 6
4.2 ŠTEVILČENJE 7
4.3 OKRAJŠAVE IN KRATICE 7
4.4 ENAČBE 7
5 VIRI, LITERATURA 9
6 PRILOGE 13
6.1 POSTOPEK PRIJAVE IN PRIPRAVE DIPLOMSKEGA DELA NAPAKA! ZAZNAMEK NI DEFINIRAN.
6.2 SEZNAM SLIK 13
6.3 SEZNAM PREGLEDNIC 13
6.4 NASLOV ŠTUDENTA 13
6.5 KRATEK ŽIVLJENJEPIS 14

UPORABLJENI SIMBOLI

UPORABLJENE KRATICE

1 UVOD
Diplomsko delo običajno obsega uvod, pregled stanja, jedro dela, rezultate in sklep.
Uvod je običajno razdeljen v tri dele:
• v prvem je opisano splošno področje raziskav;
• podan je namen, smisel raziskave;
• na kratko je opisana struktura celotnega dela (opis in razlaga posameznih poglavij).
Pregled stanja
Podani so že znani dosežki drugih avtorjev, ki pomenijo izhodišče za nadaljnje raziskave ali pa so predmet diplomskega dela.
Jedro dela je osrednji del, sestavljen je lahko iz več poglavij. V njem
• podrobneje opišemo probleme ter predstavimo, kako se bomo lotili dela (način rešitve problema),
• podrobno opišemo problem (s pomočjo modelov, formul, algoritmov, fizične izvedbe), formalno postavimo model ....
Pogosto so eksperimentalni del dela materiali in metode, ki vsebujejo vse podrobnosti o sredstvih in postopkih tako, da jih je mogoče ponoviti in dobiti podobne rezultate. Standardnih metod (npr. statističnih) ne opisujemo podrobno. Če so metode opisane v lahko dostopni literaturi, jih citiramo in opišemo samo njihovo načelo. Ostale metode in spremembe metod opišemo.
Rezultati so najvažnejši del diplomskega dela, ker vsebujejo izsledke raziskav. V tem delu prikažemo samo glavne, neizpodbitne rezultate, brez ponavljanja. Pišemo v preteklem času, jasno in precizno, po logičnem zaporedju (ne po zaporedju resničnega dela).
Diskusija je del diplomskega dela, ki opiše pomen posameznih rezultatov. Tu ni dobro ponavljati rezultatov drugih avtorjev, kakor tudi ne lastnih vmesnih rezultatov. Pomembno je opozoriti na tiste ugotovitve, ki odpirajo nova, še neraziskana področja.
Sklep vsebuje objektivno oceno rezultatov in jih poveže s problemom, zastavljenim v uvodu. Nakazani so napotki za nadaljnje delo.

2 SPLOŠNO O PISANJU DELA
Študent mora mentorju oddati besedilo diplomskega dela, napisano v skladu s pravopisnimi merili knjižnega jezika. Mentor ima od kandidata pravico zahtevati, da popravi besedilo, ki pravopisno ni sprejemljivo.
Študent(ka) mora predati __ trdo vezane izvode diplomskega dela.
Besedilo diplomskega dela naj bo napisano v slovenskem jeziku v prvi osebi množine. Podobno naj bo tem navodilom, ki predpisujejo obliko in vsebujejo informacije o formatu papirja in obliki pisav. Ta navodila so napisana in urejena v skladu s podobo diplomskega dela. Za morebitne dodatne informacije se obrnite na mentorja in Referat za študentske zadeve; Smetanova ul. 17, 2000 Maribor, telefon: (02) 220-7020.
Ta navodila so dosegljiva tudi na Internetu na naslovu http://feri.uni-mb.si/
Začetne strani do uvoda označite z rimskimi številkami. Številčenje z arabskimi številkami se prične z uvodom.
Diploma na visokošolskem strokovnem študiju naj obsega približno 40 strani, na univerzitetnem študiju pa približno 25 strani.

Diploma na starih študijskih programih naj ne presega (60) strani oziroma s prilogami 100 strani.

3 PRIPRAVA ZA TISK
Za pisanje diplomskega dela uporabljajte računalnik. Izpis naj bo izveden z laserskim ali enakovrednim tiskalnikom. Izpis z matričnim tiskalnikom zaradi neustrezne kvalitete ni dovoljen.
3.1 Oblika in velikost pisave
Obstaja veliko število pisav. Uporabite proporcionalno obliko pisave kot je Times (New) Roman ali Dutch, za naslovno stran pa pisavo Arial. Če takšnih pisav nimate, uporabite najbolj podobne. Velikost pisave za tekst naj bo dvanajst (12) pik (pts). Minimalna velikost pisave za tabele in opombe je 10 pik. Povzetek diplomskega dela v uvodnem delu pišite z nagnjeno pisavo. Primer uporabe velikosti pisav podaja tabela 1.

Tabela 1: Velikosti uporabljenih pisav
Velikost Komentar Videz
pisave Nagnjeno Ravno
8 Spuščeno (subscripts) in dvignjeno (superscripts) Spuščeno
10 Opombe Opombe
12 Osnovni tekst, preglednice, podnaslovi slik, podpoglavja in imena avtorjev Povzetek Podpoglavja
14 Glavna poglavja POGLAVJA
20 Naslov diplomskega dela NASLOV

To je primer pisave Times Roman, velikost 8 pik.
To je primer pisave Times Roman, velikost 10 pik.
To je primer pisave Times Roman, velikost 12 pik.
To je primer pisave Times Roman, velikost 12 pik polkrepko (bold).
To je primer pisave Times Roman, velikost 14 pik.
To je primer pisave Times Roman, velikost 14 pik polkrepko (bold).
3.2 Oblika strani
Stran oblikujte tako, da bo zgornji, spodnji in levi rob široki 30 mm, ter desni rob 25 mm. Širina teksta je tako 155 mm. Na prvi strani naj bo zgornji rob širok 55 mm. Prav tako naj bo 55 mm zgornji rob, če je začetek novega poglavja na novi strani. Razmik med vrsticami naj bo 1,5 vrstice (oziroma višina vrstice 18 pik), med odstavki pa 2 vrstici (24 pik). Dolžino strani prilagodite tako, da med poglavji, slikami ali tabelami in tekstom pustite prazni eno ali dve vrstici.
Prvo poglavje je 1 UVOD, zadnje pa _ SKLEP (označen z ustrezno številko). Naslove poglavij pišemo levo poravnano, z velikimi črkami. Razmik med besedilom in naslovom novega poglavja naj bo dve prazni vrstici nad in eno prazno vrstico pod naslovom.
Vsako poglavje ima lahko razdelke, ki so oštevilčeni z dvema arabskima številkama, ločenima s piko. Označba 3.2 pomeni, da gre za drugi razdelek tretjega poglavja. Razdelek pišemo z malimi črkami. Med zadnjim besedilom, naslovom razdelka in njegovim besedilom je po ena prazna vrstica.
Delitve na podrazdelke (označba 3.2.4) ne priporočamo. Če pa tak podrazdelek vseeno uvedemo, izpustimo eno vrstico, oštevilčimo in izpišemo naslov podrazdelka in nato nadaljujemo besedilo v isti vrstici, kot je naslov podrazdelka. V tem primeru ločimo naslov podrazdelka od besedila, ki sledi, s piko.
4 DODATNE ZAHTEVE
4.1 Slike in tabele
Naslovi oz. opisi slik naj bodo pod sliko; naslovi tabel (preglednic) naj bodo nad tabelami. Tabele in slike (sl. 4.1 ) naj bodo postavljene tako, da jih boste najprej omenili v tekstu.

Slika 4.1: Oblikovanje tipične strani
Oznake koordinatnih osi v slikah oz. grafih lahko bralca pogosto zmedejo, zato raje uporabljajte imena kot simbole. Pišite npr. “deformacije” ali “deformacije, ”, ne samo “”.
4.2 Številčenje
Strani številčite desno zgoraj, kot je prikazano v teh navodilih. Če tiskate obojestransko, naj bo številčenje na zunanjem robu strani.
Opombe številčite z dvignjeno pisavo .
Vire (literaturo) številčite zaporedoma in jo navajajte v oglatih oklepajih. Sklicujte se preprosto na številko vira, npr. kot v 1. Ne uporabljajte “vir 1” ali “lit. 1”. Obstaja še več načinov navajanja literature.
Slike številčite ločeno, v vsakem poglavju od začetka in sicer zaporedno z navedbo poglavja.
Tabele številčite ločeno, v vsakem poglavju od začetka in sicer zaporedno z navedbo poglavja.
4.3 Okrajšave in kratice
Okrajšave in kratice razložite, ko se prvič pojavijo v tekstu (tudi, če ste jih razložili v povzetku). Če ni nujno potrebno, ne uporabljajte kratic oz. okrajšav v naslovu.
4.4 Enačbe
Enačbe številčite v vsakem poglavju zaporedno, z desno poravnanimi številkami v oklepaju, kot je prikazano v (4.1). Enačbe pišite strnjeno in uporabljajte ustrezne funkcijske oznake. Simbole za veličine in spremenljivke pišite nagnjeno (razen grških simbolov) v enaki pisavi kot tekst (4.1). Za znak minus uporabljajte namesto kratkega raje podaljšani vezaj. Uporabljajte oklepaje, da se izognete možnim nejasnostim v zapisu. Kadar so enačbe del stavka, pišite vejice in pike. Enačbe zamaknite 2 cm od levega roba strani.
, (4.1)
kjer je:
Pu - cepitvena sila v MN,
d1 - stranica kocke v metrih,
Simbole, uporabljene v enačbi, pojasnite pred tem v tekstu ali pa neposredno za enačbo. V tekstu se sklicujte na enačbe preprosto kot v (4.1), ne pa "en. (4.1)" ali podobno, razen na začetku stavka. Oznake, simboli, ki jih pišete v enačbi, morajo biti napisani v tekstu v enaki pisavi in skladni s standardom 4.

5 VIRI, LITERATURA
Viri so za bralca pomemben del prispevka, torej naj bodo popolni in točni. Navedenih virov ne preverjamo, torej bodo objavljeni tako kot jih poda avtor, razen če napako opazi mentor. Ne navajajte virov, na katere se v tekstu niste sklicevali. Pomanjkljivosti zmanjšujejo vrednost diplomskega dela.
Seznam citiranih virov naj bo urejen po abecednem redu avtorjev in oštevilčen z zaporednimi številkami, ki jih navajamo v oglatih oklepajih. V seznamu citirane literature navedite vso literaturo, ki ste jo uporabili.
Pri sestavljanju seznama citirane literature navedite naslednje podatke:

Za knjige:
a) eden ali več avtorjev
začetnice imen in priimke vseh avtorjev, naslov knjige, podnaslov knjige (od naslova ga ločimo z vejico), izdajo (npr. 2. izd.), založbo, kraj izdaje, letnico izdaje. Pri priimku in imenu avtorja ne navajamo akademskih nazivov. Zaporedne naslove ločimo s piko. Naslov dela knjige ločimo z vejico. Naslove v več jezikih citiramo le v enem jeziku. Prevod navedemo v oklepaju. Primer:
M. Pšunder, Vodenje gradbenih projektov, Fakulteta za gradbeništvo, Maribor, 1997.
b) urednik
začetnice imen in priimkov urednikov (okrajšava ur.), naslov, izdajo (če je navedena), založbo, kraj izdaje, letnico izdaje. Primer:
M. Fischinger, Ž. Turk (ur.), Construction IT: Definition, framework and research issues. 50 years of Faculty of Civil and Geodetic Engineering, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Ljubljana, 2000.
c) knjiga brez navedbe avtorja
naslov knjige, izdajo, založbo, kraj izdaje, letnico izdaje. Primer:
Gradbeniški priročnik, 2. izdaja, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, 1998.
d) poglavje v knjigi:
začetnice imen in priimke avtorjev, naslov poglavja, začetnice imen in priimke urednikov knjige (pred imeni in priimki urednikov vstavimo predlog v), naslov knjige, izdajo, založbo, kraj izdaje, letnico izdaje, prvo in zadnjo stran poglavja. Primer:
N. Čuš Babič, D. Rebolj, L. Hanžič, GIS in the process of road design, v: GIS Technologies and their environmental applications, Southampton; Boston: Computational Mechanics Publications, 1998, str. 177-186.

Za članke:
a) članek v reviji:
začetnice imen in priimke vseh avtorjev, naslov članka, neskrajšano ime revije, številko volumna, letnico revije v oklepaju, številko zvezka, prvo in zadnjo stran članka. Primer:
D. Rebolj, Produktni model v življenjskem ciklu gradbenega objekta, Uporabna informatika, 7, (1999), 4, str. 47-54.
b) prispevek v zborniku konference, posvetovanja, ipd.
začetnice imen in priimke vseh avtorjev, naslov prispevka, začetnice imena in priimek urednika (pred ime vstavimo predlog v), ime konference z zaporedno številko (če je konferenca oštevilčena), kraj konference, datum konference, založbo, kraj izdaje, letnico izdaje, prvo in zadnjo stran prispevka. Primer:
A. Tibaut, D. Rebolj, L. Hanžič, N. Čuš Babič, A. Magdič, B.Ipavec, E-line - slovenski prispevek v mednarodnem projektnem konzorciju na področju velikih linijskih infrastruktur, v A. Gostinčar, 5. slovenski kongres o cestah in prometu = 5th Slovenian Road and Transportation Congress, Bled, 25. - 27. oktobra 2000, Ljubljana: Družba za raziskave v cestni in prometni stroki Slovenije, 2000, str. 4-7.

Za publikacije organizacij, institucij, ipd.:
naziv organizacije, naslov publikacije, podnaslov publikacije, izdajo, založbo, kraj izdaje, letnico izdaje. Primer:
D. Rebolj, Računalništvo in informatika, Osnove predavanj, 2. dopolnjena izd., Fakulteta za gradbeništvo, Maribor, 1999.

Za raziskovalne naloge:
začetnice imena in priimek nosilca naloge, naslov raziskave, podnaslov raziskave, šifro raziskave, raziskovalno organizacijo, kraj raziskave, letnico raziskave. Primer:
M. Pšunder, B. Bedenik, M. Nekrep, D. Rebolj, Računalniško podprta priprava del v gradbeništvu, poročilo o delu za leto 1990, Tehniška fakulteta, Maribor, 1990

Za zakone:
naslov zakona, naslov Uradnega lista, letnico Uradnega lista, številko, stran, na kateri se začne besedilo zakona.

Za izvedene projekte:
začetnice imena in priimek odgovornega projektanta, naslov projekta, ime in sedež podjetja podjetja, letnica izdelave.

Primer seznama citirane literature :
[1] J. Toporišič, Slovenski pravopis, tretja izd., DZS, Ljubljana, 1994.
6 PRILOGE
Priloge niso sestavni del diplomskega dela. V prilogah so zajete informacije, ki so sicer potrebne za celovit prikaz dela, vendar bi z odvračanjem pozornosti od glavne teme motile potek sporočila diplomskega dela. V priloge spadajo daljša matematična izvajanja, načrti, daljši računalniški izpisi, merilne metode, vsebina priložene zgoščenke, itd.
6.1 Seznam slik
6.2 Seznam preglednic
6.3 Naslov študenta
Ime in priimek
Naslov
Pošta

Tel.študenta:
e-mail študenta:
6.4 Kratek življenjepis
Rojen:
Šolanje:

Kontakt za vprašanja:
Tel.: (02) 220 70 11
e-mail: lidija.kokol@uni-mb.si

Sprejeto na Komisiji za študijske zadeve Senata FERI 14. 12. 2009

IZJAVA O USTREZNOSTI DIPLOMSKEGA DELA

Podpisani mentor _________________________________________ izjavljam, da je
(ime in priimek mentorja)
študent ________________________________________________ izdelal diplomsko
(ime in priimek študenta-tke)

delo z naslovom:__________________________________________________________

________________________________________________________________________
(naslov diplomskega dela)

v skladu z odobreno temo diplomskega dela, Navodili o pripravi diplomskega dela in
mojimi navodili.

Datum in kraj: Podpis mentorja:

_________________ _________________________

IZJAVA O ISTOVETNOSTI TISKANE IN ELEKTRONSKE VERZIJE DIPLOMSKEGA DELA IN OBJAVI OSEBNIH PODATKOV DIPLOMANTOV

Ime in priimek diplomanta-tke: _______________________________________________

Vpisna številka: ___________________________________________________________

Študijski program: _________________________________________________________

Naslov diplomskega dela: ___________________________________________________

________________________________________________________________________

Mentor: __________________________________________________

Somentor: __________________________________________________

Podpisani-a ________________________ izjavljam, da sem za potrebe arhiviranja oddal elektronsko verzijo zakljucnega dela v Digitalno knjižnico Univerze v Mariboru.
Diplomsko delo sem izdelal-a sam-a ob pomoci mentorja. V skladu s 1. odstavkom 21. clena Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah (Ur. l. RS, št. 16/2007) dovoljujem, da se zgoraj navedeno zakljucno delo objavi na portalu Digitalne knjižnice Univerze v Mariboru.

Tiskana verzija diplomskega dela je istovetna elektronski verziji, ki sem jo oddal za objavo v Digitalno knjižnico Univerze v Mariboru.

Podpisani izjavljam, da dovoljujem objavo osebnih podatkov vezanih na zakljucek študija (ime, priimek, leto in kraj rojstva, datum diplomiranja, naslov diplomskega dela) na spletnih straneh in v publikacijah UM.

Datum in kraj: Podpis diplomanta-tke:

___________________________

mojstudij

2
Študijski vodnik je informativno gradivo, v katerem so objavljene informacije o študiju na
Mednarodni fakulteti za družbene in poslovne študije (MFDPŠ). MFDPŠ si pridržuje pravico,
da zaradi spremenjenih okoliščin brez predhodne najave spremeni navedene informacije.
Študijski vodnik Mednarodne fakultete za družbene in poslovne študije
Študijsko leto: 2010/2011
Izdala in založila: Mednarodna fakulteta za družbene in poslovne študije, Celje
Mariborska cesta 7
3000 Celje
Oktober 2010
Uredila: pred. Suzana Košir, prof.
Oblikovanje: tovarna idej
Sodelovali: Maja Tepeš, Alenka Natek
Oktober, 2010
3
1 Dekanov nagovor študentom 4
2 Prodekanjin nagovor študentom 5
3 Kako uporabljati študijski vodnik 6
4 O Celju in študentskem življenju v Celju 7
4.1 Celje 7
4.2 Študentsko življenje v Celju 8
5 O fakulteti 11
5.1 Predstavitev fakultete 11
5.2 Organiziranost in delo na fakulteti 12
5.2.1 Organi MFDPŠ 12
5.2.2 Druge organizacijske enote 13
5.3 Izobraževalna dejavnost 14
5.4 Raziskovalna dejavnost 15
5.5 Knjižnica 16
5.6 Društvo študentov MFDPŠ - Poslovno pleme 16
6 Pomembni dogodki v preteklih študijskih letih 17
6.1 Pregled dogodkov v preteklih študijskih letih 17
6.2 Študenti v študijskih letih 2007/2008, 2008/2009 in 2009/2010 19
7 Predstavitev programov 21
7.1 Ekonomija v sodobni družbi – univerzitetni študijski program 1. stopnje 21
7.2 Poslovanje v sodobni družbi – visokošolski strokovni študijski program 1. stopnje 34
7.3 Management znanja – magistrski študijski program 2. stopnje 48
7.4 Vodenje in kakovost v izobraževanju - magistrski študijski program 2. stopnje 61
7.5 Vseživljensko učenje 70
8 Splošne informacije o študiju 71
8.1 Študijski koledar 2010/2011 71
8.2 Urniki in izvedba študijskih programov 73
8.3 Izvedba izobraževalnega procesa 78
8.4 Opravljanje študijskih obveznosti 79
9 Pravilniki 84
9.1 Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja 84
9.2 Pravilnik o postopku in merilih za priznavanju znanj in spretnosti 100
9.3 Pravila opravljanja strokovne prakse 109
9.4 Pravilnik o zagovoru projektne naloge 112
9.5 Pravilnik o diplomiranju na prvi stopnji 119
9.6 Pravilnik o diplomiranju na drugi stopnji 129
Kazalo
4
Drage študentke in študenti MFDPŠ,
ob začetku novega študijskega leta vam iskreno čestitam ob vpisu in vam izrekam dobrodošlico na
sodobni in v napredek usmerjeni fakulteti.
Mednarodna fakulteta za družbene in poslovne študije je v preteklih študijskih letih postala
prepoznavna v lokalnem in nacionalnem okviru. V študijskem letu 2009/2010 smo uspešno
izvedli tri študijske programe, in sicer univerzitetni študijski program 1. stopnje Ekonomija v
sodobni družbi, visokošolski strokovni študijski program 1. stopnje Poslovanje v sodobni družbi in
magistrski študijski program 2. stopnje Management znanja.
V preteklem študijskem letu je fakulteta sodelovala s številnimi gosti iz prakse ter s strokovnjaki na
lokalni, nacionalni in mednarodni ravni, ki so pripomogli k poglobljenemu in širšemu razumevanju
teorije. Nadvse uspešno je bilo vključevanje tujih gostujočih visokošolskih učiteljev v pedagoški
proces. Izvedli smo tudi nekaj okroglih miz, v okviru katerih so bile obravnavane aktualne tematike.
Za nami je uspešno izvedena 1. mednarodna poletna šola, ki so se je udeležili študenti iz devetih
držav. Začeli smo tudi s procesom pridobivanja mednarodne akreditacije FIBAA za študijski
program 2. stopnje Management znanja. Zavedamo se, da je učenje proces, ki traja vse življenje,
zato smo pripravili različne možnosti vključevanja v proces vseživljenjskega učenja. Menimo,
da bosta takšen način dela in sodelovanja z okoljem tudi v prihodnje pripomogla h kakovosti
izobraževalnega in raziskovalnega dela na fakulteti.
MFDPŠ v prihodnosti čakajo številni izzivi. V prvi vrsti je to kakovostna izvedba študijskega procesa.
Prizadevali si bomo za oblikovanje doktorskega študija s področja ekonomskih in poslovnih ved.
Nadaljevali bomo z raziskovalno dejavnostjo, v katero bomo vključili tudi študente. V okviru
programa Erasmus bomo omogočili študijske izmenjave in prakse.
Kot dekan si prizadevam, da bi med študijem pridobili čim več uporabnega znanja in izkušenj,
ki vam bodo omogočili, da se boste kot strokovnjaki dokazovali na področju ekonomskih in
poslovnih ved ter prispevali k ustvarjanju novih, kakovostnih delovnih mest. To bomo dosegli z
vašim sodelovanjem in motiviranostjo, dobrim delovnim vzdušjem, izvirnimi idejami, ustvarjalnimi
pobudami in skupno vizijo.
Vesel sem, da študirate na naši fakulteti, in vam želim, da ste uspešni.
Dekan
doc. dr. Srečko Natek
1 Dekanov nagovor študentom
5
Drage študentke in študenti MFDPŠ,
začenja se novo študijsko leto in s tem nova poznanstva, nove poti in priložnosti ter nova znanja.
Študij naj vam bo izziv, nova pot k uresničitvi vaših ciljev.
Uspeh in čas študija sta odvisna od napora, ki ga boste vložili vanj. V času študija vam bomo skušali
stopiti naproti, zato izkoristite čim več ponujenega, da boste lažje dosegli zastavljene cilje.
V Študijskem vodniku za študijsko leto 2010/2011 so zbrane informacije o vsebini študijskih
programov, opisi učnih enot dodiplomskega in podiplomskega študija, informacije o študijski
literaturi in načinu ocenjevanja, splošne informacije o delu na fakulteti in najpomembnejši pravilniki.
Upamo, da boste v Študijskem vodniku našli vse pomembne in koristne informacije. Vabimo vas,
da redno spremljate tudi informacije, objavljene na spletni strani fakultete in v visokošolskem
informacijskem sistemu Novis.
Ob tej priložnosti izrekam dobrodošlico vsem, ki ste željni razmišljanja, sprejemanja odločitev o
študiju, razvijanja sposobnosti in znanj ter pridobivanja kompetenc za nadaljnje delo in življenje.
Želim vam uspešno študijsko leto!
Prodekanja za izobraževanje
pred. Suzana Košir, prof.
2 Prodekanjin nagovor študentom
6
Študijski vodnik je vaša osebna študijska pomočnica, ki vsebuje vse informacije o študiju na
MFDPŠ in študentskem življenju v Celju. V njem so na enem mestu zbrane vse informacije, ki jih
potrebujete pri študiju: od tega, kako je organiziran študij na MFDPŠ, katero literaturo uporabljati
pri posameznem predmetu, do vseh pomembnejših pravilnikov.
Svetujemo vam, da Študijski vodnik prebirate kar se da pogosto in v dele, ki to možnost ponujajo,
vpišete podatke o izbranih izbirnih učnih enotah, svoje najpomembnejše študijske in obštudijske
kontakte, dejavnosti, ki jih ne smete pozabiti, pomembnejše datume v študijskem letu in druge
pomembne informacije. Upamo, da bo Študijski vodnik odgovoril na vaša vprašanja in vas opremil
s pravimi informacijami, da boste vedeli, na koga se obrniti ob morebitnih vprašanjih in problemih.
Preberite ga, predvsem pa ga uporabljajte. Lahko se zgodi, da postane celo nepogrešljiv del vašega
študijskega vsakdana.
Ne pozabite:
• najpomembnejši datumi študijskega leta 2010/2011 so vključeni v Študijski vodnik,
• izvodi Študijskega vodnika so na voljo v referatu fakultete za tiste študente, ki ga niste prejeli
v tednih Uvoda v študij,
• Študijski vodnik je na voljo tudi v elektronski obliki na spletni strani fakultete,
• v Študijskem vodniku lahko najdete pomembnejše pravilnike, ki se navezujejo na študij na MFDPŠ,
• redno spremljajte visokošolski informacijski sistem Novis, kjer so objavljena obvestila, urniki,
obrazci, pravilniki itd.
Kje pridobiti več informacij:
• na spletni strani www.mfdps.si,
• na elektronskih naslovih referat@mfdps.si ali info@mfdps.si,
• na telefonskih številkah 03 425 8 220 (referat za študij in splošne informacije) in 03 425 8
224 (mednarodna pisarna),
• v visokošolskem informacijskem sistemu Novis,
• v Študijskem vodniku.
Vaše akademske dolžnosti
Ko ste postali študent/-ka MFDPŠ, se je med vami in fakulteto oblikoval aktiven partnerski odnos,
ki je potreben predvsem zato, da boste znali izkoristiti vse možnosti in priložnosti, si zagotoviti
znanje ter pridobiti ustrezne kompetence.
Vaše doložnosti:
• do vseh članov fakultete bodite spoštljivi in vljudni,
• sami ste odgovorni za svoj intelektualni in osebnostni razvoj,
• redno se udeležujte v urniku opredeljenih obveznosti, kot so predavanja, vaje, seminarji,
delavnice itd.,
• o morebitnih težavah, ki bi lahko vplivale na vaše akademsko delo, obvestite pristojne na
fakulteti (velja za študente s posebnimi potrebami …),
• redno ter sproti in ne ob koncu trimestra izpolnjujte anketne vprašalnike za spremljanje
dejanske obremenitve študentov,
• redno preverjajte obvestila v visokošolskem informacijskem sistemu Novis,
• če se zaradi bolezni ali drugih okoliščin ne morete udeležiti obveznih vaj, seminarjev ali
predavanj, o tem predhodno obvestite izvajalca oziroma nosilca posamezne učne enote.
3 Kako uporabljati študijski vodnik
7
Celje leži ob sotočju rek Savinje in Voglajne v Spodnji Savinjski dolini ter je drugo največje mesto
na Štajerskem in četrto največje mesto v Sloveniji. Celje je danes razvojno, poslovno, ekonomsko,
trgovsko, kulturno, šolsko, administrativno, športno, zdravstveno, sejemsko in turistično središče
Savinjske regije ter eno najbolj dinamičnih in hitro razvijajočih se slovenskih mest.
Kratka zgodovina mesta
Prva mestna naselbina na območju današnjega Celja se je razvila v času halštatske kulture. V keltski
dobi je bil kraj znan kot Keleia, kar pomeni zaklonišče ali zavetišče. V 1. stoletju pr. n. št. so naselbino
osvojili Rimljani in jo poimenovali Celeia. Celeia je postala ena izmed najbolj cvetočih rimskih kolonij.
V 5. in 6. stoletju je bilo mesto porušeno, vendar so ga v zgodnjem srednjem veku obnovili.
V poznem srednjem veku je Celju vtisnila neizbrisen pečat uspešna in ambiciozna dinastija Celjskih
grofov in kasneje knezov, ki je s spretno politiko posegla celo v vrhove tedanje evropske politike.
Leta 1451 je Celjski grof Friderik II. Celju podelil status mesta z vsemi mestnimi pravicami. Po smrti
zadnjega Celjskega grofa, leta 1456, je Celje prišlo v roke Habsburžanov. Mesto je bilo v tem času
z razvito trgovino in obrtjo eno najpomembnejših renesančnih centrov na Slovenskem.
V drugi polovici 19. stoletja se je začelo obdobje narodnega prebujanja, ki je ob koncu stoletja
privedlo do močne zaostritve nacionalnih odnosov in po prvi svetovni vojni do razpada večstoletne
Habsburške monarhije. Nov državno-politični okvir, spremenjeni politični nazori in nova duhovna
soočenja so vplivala na mentaliteto in način življenja takratnih Celjanov. Po drugi svetovni vojni je
mesto postalo živahen industrijsko-trgovski center.
Znamenitosti
V Celju je mogoče najti tudi primere kasnejših arhitekturnih slogov. Stara grofija, zgrajena v letih
1580–1603, predstavlja enega najlepših primerov renesančne arhitekture na Slovenskem. V 20.
stoletju so ob obnovitvenih delih odkrili znamenit Celjski strop. Po drugi svetovni vojni je v njej
svoje domovanje našel Pokrajinski muzej Celje. Primera baročnega sloga sta Marijino znamenje na
Glavnem trgu in Prothasijev dvorec s čudovito poročno dvorano, primer klasicistične arhitekture pa
je star Celjski magistrat. Celje ob koncu 19. in na začetku 20. stoletja ponazarjajo stavbe v različnih
slogih. Neorenesančni Narodni dom, zgrajen v letih 1895–1896, je bil v času Stare Avstrije kulturno
in družabno središče celjskega slovenskega meščanstva. Danes so v njem prostori Mestne občine
Celje in Upravne enote Celje. Neogotski Celjski dom oziroma nekdanjo Nemško hišo so v letih
1905–1906 zgradili celjski Nemci in je do razpada Stare Avstrije veljal za družabno središče
celjskega nemškega meščanstva. Omeniti je treba tudi mojstrske stvaritve znamenitega arhitekta
Jožeta Plečnika, predvsem prelepo poslopje nekdanje Ljudske posojilnice, ki je najpomembnejši
objekt v Celju iz obdobja med obema svetovnima vojnama.
4O Celju in študentskem življenju v
Celju
4.1 Celje
1 Vse cene v poglavju 4.2 so zgolj informativne narave.
Predstavitev
programov
8
Muzeji in galerije
Zbirke Pokrajinskega muzeja predstavljajo kulturno dediščino Celja in širše celjske regije od
prazgodovine do 20. stoletja. Strokovnjaki jih uvrščajo med najlepše na Slovenskem. Znamenit
Celjski strop v slavnostni dvorani Stare grofije pa je sploh najpomembnejši spomenik likovne
umetnosti med renesanso in barokom na naših tleh. Muzej novejše zgodovine predstavlja
zgodovino Celja in celjskega območja od začetka 20. stoletja dalje.
Likovni salon Celje, namenjen sodobni umetnosti, predstavlja aktualno umetniško produkcijo.
Galerija sodobne umetnosti Celje je namenjena večjim, študijsko zasnovanim, tematskim in
preglednim razstavam domačih in tujih avtorjev polpretekle in sodobne likovne umetnosti.
Ali ste vedeli?
V Celju je bilo rojenih veliko znanih osebnosti, med drugim politik, nekdanji predsednik države
in nekdanji predsednik vlade Janez Drnovšek, atletinja Jolanda Čeplak, glasbenik in pevec Oto
Pestner, politiki Jelko Kacin, Romana Jordan Cizelj, Andreja Rihter in drugi, filmski režiser Janez
Lapajne ter šansonetka in pevka Vita Mavrič.
Prva gimnazija v Celju, ustanovljena leta 1808, spada med najstarejše v Sloveniji.
Nastanitev 1
Študenti imate naslednje možnosti nastanitve v Celju: Dijaški dom Celje ali privatna namestitev v
najemniškem stanovanju, hostlu ali centru/zavodu.
Dijaški dom
Naslov: Ljubljanska 21, 3000 Celje
Tel: +386 3 426 66 00
E-pošta: dd.celje@guest.arnes.si
Spletna stran: http://www.ddcelje.si
Študentom MFDPŠ svetujemo nastanitev v Dijaškem domu Celje, ki nudi triposteljne, dvoposteljne
in enoposteljne sobe. Cena triposteljne sobe znaša 78,80 evrov mesečno, dvoposteljne 95,79
evrov mesečno, enoposteljne pa 112,80 evrov mesečno. Dijaški dom je oddaljen 5 minut hoje iz
središča mesta in 15 minut hoje do MFDPŠ.
MMC Hostel
Naslov: Mariborska cesta 2, 3000 Celje
Tel: +386 3 490 87 40
E-pošta: mcc.hostel@mc-celje.si
Spletna stran: www.mc-celje.si/sl/Hostel
Hostel se nahaja v samem središču Celja, v neposredni bližini MFDPŠ, železniške in avtobusne
postaje. Mladinski hotel ima 11 tematsko opremljenih sob, med njimi 4 večposteljne ter 7
dvoposteljnih in enoposteljnih sob. Cena večposteljne sobe znaša 17 evrov, dvoposteljne 21 evrov
4 O Celju
4.1 Celje
4.2 Študentsko življenje v Celju
9
in enoposteljne 25 evrov. Gostom so na voljo tudi skupni prostor s kuhinjo, dve seminarski sobi,
večnamenska dvorana, pralnica, zimski vrt in računalniški kotiček. Vse sobe imajo WiFi. MCC
Hostel odlikuje pestra ponudba hrane v neposredni bližini in preplet številnih kulturno-zabavnih
dejavnosti, ki jih ponuja Celjski mladinski center s svojo kavarno.
Hostel Sobe pod gradom
Naslov: Breg, 3000 Celje
Tel: +386 70 22 00 69
E-pošta: hostel@elfa-sp.si
Spletna stran: www.elfa-sp.si/hostel
Hostel nudi nastanitev 8 študentom v dveh dvoposteljnih in eni štiriposteljni sobi. Študenti imajo
dostop do skupnih prostorov, kopalnice, moškega in ženskega stranišča ter kuhinje. Poleg tega jim
hostel nudi tudi sveže brisače, posteljnino, kuhinjsko posodo in računalnik z internetno povezavo.
Vsaka soba ima urejeno brezžično internetno povezavo. Zakup sobe za eno osebo stane 30 evrov
na dan. Hostel je od središča mesta oddaljen 10 minut hoje, do fakultete pa 15 minut hoje.
Privatne sobe
Spletne strani:
www.nepremicnine.net
www.dostop.si/kamrica.aspx
www.studentski-oglasi.com
Nekoliko dražja nastanitev so privatne sobe, ki jih lahko najdete s pomočjo oglasov v lokalnih
časopisih ali na spletnih straneh. Cene privatne nastanitve se gibljejo med 120 in 200 evrov na
mesec.
Študentska prehrana
Subvencionirana študentska prehrana je kosilo, katerega stroške s subvencioniranjem delno
krije država. Višina subvencije za študentsko kosilo s 1. julijem 2010 znaša 2,62 evrov in se
usklajuje na način in v roku, ki ga določa zakon, ki ureja usklajevanje transferjev posameznikom in
gospodinjstvom v Republiki Sloveniji.
Upravičenci do subvencionirane študentske prehrane so vse osebe s statusom študenta, ki
se izobražujejo na višjih strokovnih šolah in visokošolskih zavodih v Republiki Sloveniji. Do
subvencionirane študentske prehrane niso upravičeni tisti študenti, ki so vpisani v evidenco
brezposelnih oseb ali so zaposleni. Do subvencionirane študentske prehrane so upravičeni tudi vsi
študenti tujih univerz, ki v okviru mednarodnih programov izmenjave v Republiki Sloveniji opravljajo
študijske obveznosti in jim univerza ali visokošolski zavod oziroma višja strokovna šola s potrdilom
dodeli tak status.
Od poletja 2010 naprej velja nov sistem subvencionirane študentske prehrane, t. i. elektronizacija,
ki prinaša številne izboljšave. Študent se lahko sedaj na samem kraju odloči, kje bo jedel, brez
vnaprejšnjega nakupa bonov. Razliko med subvencijo in ceno kosila plača neposredno gostincu, ki
mu mora z mobilnim telefonom ali posebno kartico s čipom dokazati svojo pravico do subvencionirane
prehrane. Vsak študent lahko koristi največ dve subvenciji na dan v razmiku štirih ur. Študent
lahko subvencijo uveljavlja kjerkoli v Sloveniji. Po novem se morajo vsi študenti, ki želijo izkoristiti
4 O Celju
4.2 Študentsko življenje v Celju
10
Študentski servisi s poslovalnicami v Celju:
• e-Študentski Servis, ŠS, d. o. o., PE Celje (Cankarjeva ulica 3, 3000 Celje, tel: +386 3 427 29
00, e-pošta: celje@studentski-servis.com)
• Študentski.si (Ljubljanska cesta 3a, 3000 Celje, tel: +386 3 490 10 90, e-pošta: info@
studentski.si),
• Agencija M Servis, d. o. o. (Levstikova 5, 3000 Celje, tel: +386 3 425 01 70, e-pošta: celje@
mservis.si),
• Študentski servis, d. o. o. – PE Celje Vodnikova (Vodnikova ulica 11, 3000 Celje, tel: +386 3
490 78 60, e-pošta: info.celje@ss -mb.si),
• Študentski servis, d. o. o. – PE Celje Kocenova (Kocenova ulica 2, 3000 Celje, tel: +389 3
490 03 42, e-pošta: info.celje2@ss-mb.si).
Športne aktivnosti na MFDPŠ
Študentski svet (ŠS) MFDPŠ vsako leto organizira tedenske skupinske športne aktivnosti in z
najemom telovadnice predvidoma omogoča naslednje oblike skupinske vadbe: badminton, košarko,
aerobiko itd. Za podrobne informacije o športnih aktivnostih študentov MFDPŠ v študijskem letu
2010/2011 se obrnite na predsednico/-ka ŠS MFDPŠ.
pravico do subvencionirane prehrane, prijaviti v nov sistem na točkah subvencionirane študentske
prehrane (točke SŠP). V Celju obstajata dve točki SŠP, in sicer točka ŠOUM KMŠ (Miklošičeva 10) in
točka ŠOUM KŠOC (Mariborska cesta 2). Študenti lahko v Celju izbirajo med več kot 15 ponudniki
študentske prehrane, pri katerih se vrednosti doplačil gibljejo med 0,38 in 3,38 evrov. Več informacij
o študentski prehrani je dostopnih na spletni strani www.studentska-prehrana.si.
Obštudijske dejavnosti
Študentom, ki želite biti podrobneje seznanjeni z obštudijskimi dejavnostmi na MFDPŠ, v Celju,
Ljubljani in Mariboru, predlagamo, da se obrnete na svoje študijske kolege na MFDPŠ ali/in na
Študentski svet MFDPŠ. Hkrati vam priporočamo, da stopite v stik s študentskimi organizacijami,
ki so aktivne na področju kulture, športa in študentske rekreacije, turizma, izobraževanja in
svetovanja študentom. V Celju je to Klub študentov občine Celje, ki se nahaja na Mariborski cesti 2
(tel: +386 40 471 110, spletna stran: www.klub-soc.si, e-pošta: info@klub-soc.si).
Študentski servis
Na študentskem servisu lahko dobite vse informacije o študentskem delu, subvencionirani prehrani
ter obštudijskih dejavnostih na regionalni, nacionalni in mednarodni ravni.
4 O Celju
4.2 Študentsko življenje v Celju
11
MFDPŠ je samostojni visokošolski zavod s sedežem v Celju, ki razvija in izvaja študijske programe
s področja družbenih, ekonomskih, poslovnih in upravnih ved na dveh stopnjah študija, prav tako
pa je dejaven na področju raziskovanja in mednarodnega sodelovanja.
Fakulteta ima trenutno akreditirane štiri študijske programe, ki so razviti v skladu z bolonjskimi
smernicami in so mednarodno primerljivi:
• 3-letni univerzitetni študijski program 1. stopnje Ekonomija v sodobni družbi,
• 3-letni visokošolski strokovni študijski program 1. stopnje Poslovanje v sodobni družbi,
• 2-letni magistrski študijski program 2. stopnje Management znanja in
• NOV 1-letni magistrski študijski program 2. stopnje Vodenje in kakovost v izobraževanju.
Z izvajanjem programov Ekonomija v sodobni družbi na 1. stopnji in Management znanja na 2.
stopnji smo začeli v študijskem letu 2007/2008, s programom Poslovanje v sodobni družbi na 1.
stopnji pa v študijskem letu 2008/2009.
MFDPŠ je pridobila koncesijo za oba dodiplomska programa in za podiplomski program
Management znanja, kar pomeni, da je študij za redne študente teh programov brezplačen.
Fakulteta zagotavlja kadre iz vrst priznanih slovenskih in tujih visokošolskih učiteljev in
raziskovalcev, ki imajo izkušnje s področja visokošolskega izobraževanja in raziskovanja. Poleg
tega je fakulteta k sodelovanju pritegnila tudi številne uspešne gospodarstvenike z raziskovalnimi
ali strokovnimi dosežki.
MFDPŠ vzpostavlja sodelovanje z gospodarstvom in s širšim družbenim okoljem tudi na področju
svetovanja, programov za izpopolnjevanje in vseživljenjskega učenja.
Ocenjujemo, da se bo fakulteta z zanimivimi in sodobnimi študijskimi programi ter inovativnimi
pristopi k izobraževanju še naprej uveljavljala predvsem v širši Savinjski regiji in da se bo na
področju terciarnega izobraževanja intenzivno povezovala v slovenskem in mednarodnem prostoru.
Prav tako bo v širši regiji tudi v nadaljevanju sodelovala z gospodarstvom, raziskovalno-razvojnimi
in izobraževalnimi organizacijami ter lokalnimi skupnostmi.
5.1 Predstavitev fakultete 5O Fakulteti
12
Organi MFDPŠ so:
• Senat,
• Akademski zbor,
• Upravni odbor,
• Dekan,
• Direktor,
• Študentski svet.
Senat
Senat MFDPŠ je najvišji strokovni organ, ki ga sestavlja 9 članov, in sicer 7 visokošolskih učiteljev
in znanstvenih delavcev ter 2 člana Študentskega sveta MFDPŠ. Dekan MFDPŠ je član Senata po
položaju. Člani Senata so: izr. prof. dr. Drago Dubrovski, izr. prof. dr. Andrej Koren, doc. dr. Kristijan
Musek Lešnik, red. prof. dr. Daniel Melavc, doc. dr. Špelca Mežnar, doc. dr. Srečko Natek, izr. prof.
dr. Mitja I. Tavčar ter predstavnika/-ci Študentskega sveta MFDPŠ.
Komisije Senata MFDPŠ:
1. Komisija za študijske zadeve (KŠTZ),
2. Komisija za študentske zadeve (KŠZ),
3. Komisija za priznavanje izobraževanja (KPI),
4. Komisija za priznavanje znanja in spretnosti (KPZS),
5. Komisija za znanstveno-raziskovalno delo (KZRD),
6. Komisija za izvolitve v nazive (KIN),
7. Komisija za kakovost in evalvacije (KKE).
Akademski zbor
Akademski zbor MFDPŠ sestavljajo vsi visokošolski učitelji, znanstveni delavci ter visokošolski
in raziskovalni sodelavci, ki sodelujejo v izobraževalnem in raziskovalnem procesu. Pri njegovem
delu sodelujejo tudi predstavniki študentov, katerih število predstavlja petino članov Akademskega
zbora.
Akademski zbor voli člane Senata, predlaga kandidate za dekana, obravnava poročila dekana o
delu ter daje predloge in pobude Senatu. Predsednik Akademskega zbora je red. prof. dr. Daniel
Melavc, namestnica predsednika pa doc. dr. Špelca Mežnar.
Upravni odbor
Upravni odbor MFDPŠ je upravljalni organ fakultete in ima 5 članov. Sestavljajo ga trije predstavniki
ustanovitelja, predstavnik visokošolskih učiteljev oz. drugih delavcev fakultete in predstavnik
gospodarstva oz. lokalne skupnosti. Upravni odbor odloča o zadevah materialne narave in skrbi za
nemoteno materialno poslovanje fakultete.
5 O Fakulteti
5.2 Organiziranost MFDPŠ
5.2 Organiziranost MFDPŠ
5.2.1 Organi MFDPŠ
13
Dekan
Dekan MFDPŠ je poslovodni organ in strokovni vodja fakultete. Njegova naloga je, da Upravnemu
odboru, Senatu in drugim organom fakultete predlaga v sprejem splošne akte, odločbe in usmeritve
ter odgovarja za njihovo izvrševanje. Dekan doc. dr. Srečko Natek je bil ponovno imenovan na 21.
seji Upravnega odbora MFDPŠ dne 15. 6. 2010.
Dekan na podlagi mnenja Senata izmed visokošolskih učiteljev in znanstvenih sodelavcev imenuje
prodekane MFDPŠ, in sicer prodekana za izobraževanje in prodekana za raziskovanje. Prodekanja
za izobraževanje je pred. Suzana Košir, prof., prodekan za raziskovanje pa pred. dr. Valerij Dermol.
Direktor
Direktor MFDPŠ predstavlja in zastopa fakulteto po pooblastilu dekana. Direktor vodi, organizira
in usklajuje delo in poslovanje fakultete, v sodelovanju z dekanom snuje razvojne in letne načrte
delovanja fakultete in spremlja njihovo izvajanje, načrtuje, organizira, usmerja in nadzoruje
podporne (infrastrukturne) dejavnosti fakultete v skladu z razvojnim in letnim načrtom ipd.
Študentski svet
Študentski svet MFDPŠ (v nadaljevanju ŠS) je predstavniški organ študentov MFDPŠ, določen z
Zakonom o visokem šolstvu, Statutom MFDPŠ in Pravilnikom Študentskega sveta. ŠS sestavlja
9 študentov predstavnikov dodiplomskih in podiplomskih študijskih programov. ŠS na prvi seji z
večino glasov svojih članov izvoli predsednika, namestnika predsednika, dva člana Senata, enega
člana Komisije za študentske zadeve in petino predstavnikov študentov v Akademskem zboru
MFDPŠ, če poseben pravilnik ne določa drugače.
ŠS obravnava in daje pristojnim organom fakultete mnenje o Statutu MFDPŠ in vseh zadevah, ki
se nanašajo na pravice in dolžnosti študentov. Oblikuje mnenje o kandidatih za dekana fakultete
ter izmed študentov izvoli člane organov fakultete in njihovih delovnih teles. Študenti lahko preko
ŠS sodelujejo v organih fakultete ter podajajo svoja mnenja, predloge in pripombe o posameznih
zadevah. Namen ŠS MFDPŠ je predstavljanje študentov in pomoč pri soustvarjanju fakultete.
Druge organizacijske enote so službe. Dela s strokovnega področja fakultete opravljajo naslednje
službe:
• Referat za študij,
• splošne službe,
• Služba za raziskovanje.
Referat za študij
Delo Referata za študij MFDPŠ zajema pripravo strokovnih podlag za nove študijske programe,
organizacijo in izvajanje poletnih šol, organizacijo in izvajanje različnih seminarjev in tečajev,
vodenje evidenc s področja dela, opravljanje organizacijskih in strokovnih del s področja študijskih
programov in študentskih zadev, načrtovanje in spremljanje izobraževalnega dela, pripravo informacij
o programih in pogojih študija ter pripravo različnih načrtov, analiz in poročil s področja dela.
5.2.2 Druge organizacijske enote
5 O Fakulteti
5.2 Organiziranost MFDPŠ
14
Izobraževalna dejavnost na različnih stopnjah je primarna dejavnost MFDPŠ. Na fakulteti se
odvijajo naslednje izobraževalne dejavnosti:
• izvajanje študijskih programov 1. in 2. stopnje,
• izvajanje delov študijskih programov,
• zvajanje študijskih programov za izpopolnjevanje,
• organizacija posvetov, akademskih zborov in srečanj,
• mednarodne izmenjave učiteljev, študentov in strokovnih služb v okviru programa Erasmus.
MFDPŠ izvaja naslednje študijske programe:
Dodiplomski študijski programi:
• univerzitetni študijski program 1. stopnje Ekonomija v sodobni družbi,
• visokošolski strokovni študijski program 1. stopnje Poslovanje v sodobni družbi.
Podiplomski študijski programi:
• magistrski študijski program 2. stopnje Management znanja,
• magistrski študijski program 2. stopnje Vodenje in kakovost v izobraževanju.
5.3 Izobraževalna dejavnost
Splošne službe
Delo splošnih služb zajema upravne in splošne zadeve, finančne in računovodske zadeve,
informacijske in organizacijske sisteme ter sodelovanje z okoljem.
Služba za raziskovanje
Delo Službe za raziskovanje MFDPŠ zajema spremljanje razpisov s področja znanosti in raziskovanja,
pomoč pri prijavi na razpise, organizacijo izvajanja različnih projektov na področju raziskovanja,
organizacijo in izvajanje konferenc, vodenje evidenc s področja raziskovanja ter pripravo različnih
načrtov, analiz in poročil s področja raziskovanja.
5 O Fakulteti
5.3 Izobraževalna dejavnost
15
5.4 Raziskovalna dejavnost
Raziskovanje je ena izmed osnovnih dejavnosti fakultete, ki temelji na aktivnostih in dosežkih
raziskovalcev, visokošolskih učiteljev in sodelavcev fakultete. Temeljna naloga Raziskovalne
skupine za družbene in poslovne študije (šifra ARRS 2711-001) je izvajanje tovrstnih dejavnosti v
skladu z najvišjimi standardi raziskovalne odličnosti na področju družbenih in poslovnih ved. Vodja
raziskovalne skupine je doc. dr. Kristijan Musek Lešnik.
Intenzivno spodbujanje tovrstnih aktivnosti in ustvarjanje okolja, ki omogoča aktivno raziskovanje
na fakulteti, je pogoj za njen nadaljnji razvoj na drugih področjih delovanja. V skladu s tem namenom
Mednarodna fakulteta za družbene in poslovne študije intenzivno krepi področje znanstvenoraziskovalnega
in strokovnega dela. Fakulteta se tako že od samega pričetka svojega delovanja
prijavlja na razpise Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije in druge, tudi
mednarodne, razpise. V prvem letu delovanja raziskovalne skupine sta kot rezultat tovrstnih
prizadevanj bila pridobljena dva raziskovalna projekta v sklopu ciljnega raziskovalnega programa
(CRP) »Konkurenčnost Slovenije 2006-2013« in aplikativni raziskovalni projekt v letu 2009. Projektni
skupini sta v letu 2010 uspešno zaključili oba raziskovalna projekta v sklopu CRP (tako projekt z
naslovom »Mreženje za vseživljenjsko učenje« pod vodstvom doc. dr. Srečka Nateka, kot tudi projekt
»Vpliv vzgojnega načrta na klimo v vzgojno-izobraževalnih zavodih« pod vodstvom doc. dr. Kristijana
Muska Lešnika) in rezultate predstavili naročnikom Javni agenciji za raziskovalno dejavnost RS,
Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo ter Ministrstvu za šolstvo in šport.
Aplikativni raziskovalni projekt »Izkoriščanje sinergijskih učinkov jasnih organizacijskih vrednot,
poslanstev in vizij za zagotavljanje trajnostne konkurenčnosti slovenskih podjetij« pod vodstvom
doc. dr. Kristijana Muska Lešnika je v fazi intenzivne izvedbe in bo zaključen v letu 2012.
Poleg omenjenih projektov fakulteta od leta 2009 sodeluje tudi pri izvajanju raziskovalnega
projekta »Usposabljanje strokovnih delavcev za izvajanje kompetenčnega pristopa k poučevanju
s spodbujanjem pridobivanja ključne kompetence učenje učenja na vseh nivojih vzgoje in
izobraževanja« prijavitelja in koordinatorja Filozofske fakultete Univerze v Mariboru.
Fakulteta je kot partnerica vključena tudi v dvoletni mednarodni projekt Lifelong Learning:
Leonardo Da Vinci & Studies, Indicators and Dissemination, ki poteka v obdobju med letoma
2009 in 2011. Naziv projekta je »Validating learning for an inclusive society« organizacije Malta
Qualifications Council ter vključuje osem evropskih držav in Turčijo. Prav tako je fakulteta kot
partnerska organizacija vključena v triletni mednarodni projekt Tempus pod vodstvom Technische
Universität Dresden iz Nemčije, ki se je začel v letu 2010. Projekt s kratico ACCESS proučuje in
podaja možnosti pravičnega in preglednega dostopa vseh k visokošolskemu izobraževanju na
Hrvaškem ter vključuje 17 partnerjev iz petih držav članic EU in Hrvaške.
Poleg intenzivnega spremljanja domačih in mednarodnih razpisov za raziskovalne projekte fakulteta
nudi tudi številne druge podporne aktivnosti raziskovalcem, kot so raziskovalni seminarji, podpora
prijavam na znanstvene konference in druge dogodke, vzpostavljanje e-okolja za lažje raziskovalnoprojektno
delo itd. Raziskovalni seminarji so srečanja visokošolskih učiteljev in sodelavcev (navadno
trikrat letno), katerih namen je predstavitev trenutnih raziskovalnih aktivnosti fakultete in posameznih
raziskovalcev, povezovanje njihovega dela, oblikovanje novih idej za prijave programov in projektov,
5 O Fakulteti
5.4 Raziskovalna dejavnost
16
Fakulteta je vzpostavila interno knjižnico in omogoča knjižnično izposojo študentom ter
visokošolskim učiteljem in sodelavcem. Knjige si študenti lahko izposodijo za dobo 3 tednov. Ob
izposoji morajo imeti s sabo študentsko izkaznico MFDPŠ. Seznam literature, ki je na voljo za
izposojo, je objavljen v Novisu pod zavihkom »knjižnica«.
Kontaktni podatki knjižnice:
Tel: 03 425 82 34
E-pošta: knjižnica@mfdps.si
5.5 Knjižnica
medsebojno mreženje, ocenjevanje in podajanje nasvetov drugim raziskovalcem, razvoj raziskovalnih
veščin in pridobivanje novih, predstavitev novih administrativnih zahtev s strani Agencije za raziskovalno
dejavnost RS, evropskih agencij in službe za raziskovanje ter razvoj raziskovalne dejavnosti fakultete
nasploh. Tovrstne aktivnosti poudarjajo pomen znanstvenega raziskovanja na fakulteti, ki je osnova
in izboljšuje pedagoški proces, hkrati pa je ogrodje za dolgoročni razvoj organizacije.
Vse predstavljene aktivnosti potrjujejo, da sta raziskovalna in razvojna dejavnost za fakulteto
izjemnega pomena, saj se slednja želi uveljaviti tudi na področju raziskovanja, tvorbe novega
znanja in njegovem prenosu v izobraževalni proces ter prek razvojnega in svetovalnega dela tudi v
širše gospodarsko in družbeno okolje. Cilj raziskovalne organizacije MFDPŠ je vsekakor v prihodnjih
letih še intenzivneje razvijati raziskovalno dejavnost ter v raziskovalne aktivnosti vključevati tudi
študente, ki jim bodo tovrstne izkušnje izjemno koristile pri njihovem poklicnem in strokovnem
udejstvovanju po končanem študiju.
Društvo študentov MFDPŠ – Poslovno pleme je bilo ustanovljeno z namenom izvajanja obštudijskih
dejavnosti za študente MFDPŠ. Društvo želi prispevati k razvoju fakultete, večji osveščenosti in
informiranju študentov ter jim ponuditi dodatna neformalna znanja. Poslovno pleme združuje
ambiciozne posameznike, ki želijo med študijem pridobljeno znanje dodatno poglabljati na
področju managementa, marketinga, financ, prava ipd. Poslovno pleme namerava organizirati
različne seminarje, okrogle mize, delavnice, strokovne ekskurzije in motivacijske vikende, v okviru
katerih bodo člani lahko poglobili svoje praktično in teoretično znanje, spoznali pomembne osebe
iz poslovnega sveta in s tem ustvarjali nova poznanstva. Pri izvedbi projektov upoštevajo želje
in interese članov ter pomagajo pri uresničitvi njihovih idej. Seveda so zabave in druženje kot
pomemben del mreženja vključeni v njihove projekte.
5.6 Društvo študentov MFDPŠ – Poslovno pleme
5 O Fakulteti
5.5 Knjižnica
17
Pomembni dogodki na fakulteti v preteklih študijskih letih
• otvoritev novih prostorov MFDPŠ v letu 2008;
• prva in druga slavnostna podelitev diplom magistrskega študijskega programa 2. stopnje
Managementa znanja v letih 2008 in 2009;
• vsakoletni tedni Uvoda v študij – uvodni tedni, v okviru katerih se študentom predstavi načine
dela, študij, prakso in standarde visokošolskega izobraževalnega sistema;
• tradicionalno družabno srečanje študentov, visokošolskih učiteljev, sodelavcev in prijateljev
MFDPŠ ob začetku vsakega študijskega leta;
• vsakoletna ustanovitev Študentskega sveta MFDPŠ ter imenovanje njegove/-ga predsednice/-
ka in drugih članov;
• organizacija akademskih zborov ter posvetov visokošolskih učiteljev in sodelavcev;
• sodelovanje gostov iz prakse pri predavanjih dodiplomskega in podiplomskega študija, ki so
s svojimi praktičnimi izkušnjami iz poslovnega sveta pripomogli k poglobljenemu in širšemu
razumevanju teorije (mag. Irena Vodopivec, izvršna direktorica za kadre in izobraževanje v
Gorenju; Zvone Šeruga, avanturist in svetovni popotnik; Marijana Kolenko, prof., ravnateljica
OŠ Lava; Franci Pliberšek, univ. dipl. inž. arh., lastnik in generalni direktor podjetja MIK Celje,
d. o. o.; Breda Košir, univ. dipl. soc., vodja službe za izobraževanje Mercator, d. d.; Peter
Bračun, univ. dipl. inž. metal., član poslovodstva za komercialo Štore Steel; Jurij Štukovnik,
direktor podjetja Tovarna idej, ki se ukvarja z informacijskimi storitvami; mag. Andrej Guštin,
svetovalec na področju e-poslovanja; Andreja Rihter, univ. dipl. soc., bivša ministrica za
kulturo in poslanka ter direktorica Muzeja novejše zgodovine Celje; mag. Matija Vilfan iz
vladne službe RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko; mag. Andrej Flogie, generalni
direktor direktorata za informacijsko družbo; mag. Boštjan Vasle, direktor UMAR; Duša
Marjetič, sekretarka MVZT; Darinka Vrečko, sekretarka MVZT idr.);
• okrogla miza z naslovom »Visokošolska institucija kot generator in potencial raziskovalnega
dela v povezavi z gospodarstvom«, v kateri so sodelovali dr. Krsto Pandža (University of Leeds,
Velika Britanija), dr. Alenka Žnidaršič (Metronic, Inštitut Jožef Štefan), dr. Ciril Petr (Iskratel),
doc. dr. Srečko Natek (MFDPŠ) in doc. dr. Kristijan Musek Lešnik (MFDPŠ);
• okrogla miza z naslovom »Vloga znanja v gospodarstvu in mednarodni izzivi«, ki so se je udeležili
predstavniki MFDPŠ, predstavniki poljske fakultete College of Enterprise and Administration
(WSPA) iz Lublina ter predstavniki lokalne skupnosti in podjetij širše celjske regije;
• okrogla miza in razprava z naslovom »Slovensko gospodarstvo in gospodarska kriza – analiza
stanja in predlogi za nosilce ekonomske politike«;
• 2. projektni sestanek mednarodnega raziskovalnega projekta INLearning – Validating
Learning for an Inclusive Society, ki ga je gostila MFDPŠ;
6.1 Pregled dogodkov v preteklih študijskih letih
Pomembni dogodki v preteklih
študijskih letih 6
18
• 1. študentska konferenca z naslovom »Podjetništvo in management v teoriji in praksi«, ki jo
je organiziral Študentski svet MFDPŠ v letu 2010;
• sodelovanje MFDPŠ na mednarodni študentski konferenci EMUNI Research Souk z aktivnim
sodelovanjem študentov in profesorjev;
• ustanovitev raziskovalne skupine fakultete, vpis v evidenco raziskovalnih skupin pri Agenciji
za raziskovalno dejavnost RS in imenovanje prodekana za raziskovanje;
• pridobitev dveh raziskovalnih projektov v sklopu CRP, aplikativnega raziskovalnega projekta
in partnerstva v dveh mednarodnih projektih (kratici INLearning in Access);
• vzpostavitev programa raziskovalnih seminarjev na fakulteti;
• predavanja gostujočih tujih predavateljev s Portugalske in Poljske v okviru programa Erasmus
(profesorica mag. Marisa Ferreira in mag. Nelson Duarte s Fakultete za management in
tehnologijo Instituto Politécnico do Porto ter predavatelj prof. dr. Zbigniew Pastuszak z Maria
Curie-Sklodowska University, ene najbolj priznanih poljskih univerz);
• predavanja visokošolskih učiteljev MFDPŠ na portugalskih fakultetah;
• vključevanje gostujočih visokošolskih učiteljev v pedagoški proces, sofinancirano s strani
Evropskega socialnega sklada (dr. Frederick Kohun, Robert Morris University, ZDA; dr.
Kongkiti Phusavat, Kasetsart University, Tajska; dr. Joseph Shevel, Galilee College, Izrael in
dr. Lorelle Burton, University of Southern Queensland, Avstralija);
• študijski obiski tujih visokošolskih učiteljev v okviru študijskega programa Management
znanja (dr. Jay Liebowitz, University of Maryland, ZDA; dr. Hans Vossensteyn, CHEPS,
Nizozemska in Jon File, CHEPS, Nizozemska);
• študijski obisk prodekanje za izobraževanje pred. Suzane Košir, prof., v Avstraliji na University
of Southern Queensland;
• gostujoče predavanje dr. Jayja Liebowitza na srečanju Kluba podjetnikov Zlatorog Celje;
• izvedba delavnice Generator idej – delavnica kreativnega razmišljanja pod vodstvom Janija
Prgića;
• organizacija informativnih dnevov v Celju in Mariboru;
• sodelovanje MFDPŠ na Festivalu izobraževanja in zaposlovanja s predstavitvijo študijskih
programov;
• srečanja s svetovalnimi delavkami srednjih šol celjske regije in predstavitve študijskih
programov;
• redna letna srečanja kadrovikov celjske regije z naslovi »Bolonjska prenova visokega šolstva in
zaposlovanje«, »Uspešni pristopi k usposabljanju in izobraževanju v podjetjih ter povezovanje
z izobraževalci« ter »Pomen strokovne prakse in sodelovanja med gospodarstvom in visokim
šolstvom«;
• vsakoletno zaključno srečanje študentov, profesorjev in drugih zaposlenih MFDPŠ z imenom
»Študentijada mednarodnih«, ki ga organizira Študentski svet MFDPŠ;
• strokovne ekskurzije MFDPŠ v BSH Hišni aparati, d. o. o., Gorenje, d. d., MIK, d. o. o.,
Podzemlje Pece, d. o. o., Pipistrel, d. o. o., v organizaciji Študentskega sveta MFDPŠ;
• 1. mednarodna poletna šola v Celju z naslovom »Learn to Innovate in Global Business«, ki so
se je udeležili študenti iz devetih različnih držav;
• začetek procesa pridobivanja mednarodne akreditacije FIBAA za študijski program 2. stopnje
Management znanja.
6 Pomembni dogodki v preteklih letih
6.1 Pregled dogodtkov v preteklih študijskih letih
Študijsko leto 2007/2008
V študijskem letu 2007/2008 smo izvajali dva študijska programa, in sicer na 1. stopnji
univerzitetni študijski program Ekonomija v sodobni družbi, na 2. stopnji pa magistrski študijski
program Management znanja.
Tabela 2: Število študentov, vpisanih na MFDPŠ, v študijskem letu 2008/2009
Študijski
program
Letnik
1. 2. 3. ABS. Skupaj
redno izredno redno izredno redno izredno izredno
1. stopnja
Ekonomija v
sodobni družbi 55 13 39 11 / 9 8 135
Poslovanje v
sodobni družbi 70 11 / 3 / / / 84
2.stopnja
Management
znanja 70 3 59 15 / / 22 169
Skupaj 195 27 98 29 / 9 30 388
19
6.2 Študenti v študijskih letih 2007/2008, 2008/2009 in
2009/2010
Tabela 1: Število študentov, vpisanih na MFDPŠ, v študijskem letu 2007/2008
Študijski program
Letnik
1. 2. 3. Skupaj
redno izredno redno izredno redno izredno
1. stopnja
Ekonomija v sodobni družbi 62 7 / 8 / 8 85
2.stopnja
Management znanja 75 / / 29 / / 104
Skupaj 137 7 / 37 / 8 189
Študijsko leto 2008/2009
V študijskem letu 2008/2009 smo izvajali tri študijske programe, in sicer na 1. stopnji univerzitetni
študijski program Ekonomija v sodobni družbi in visokošolski strokovni študijski program Poslovanje
v sodobni družbi, na 2. stopnji pa magistrski študijski program Management znanja.
6 Pomembni dogodki v preteklih letih
6.2 Študenti v študijskih letih 2007/2008, 2008/2009 in 2009/2010
Tabela 3: Število študentov, vpisanih na MFDPŠ, v študijskem letu 2009/2010
Študijski
program
Letnik
1. 2. 3. ABS. Skupaj
redno izredno redno izredno redno izredno redno izredno
1. stopnja
Ekonomija
v sodobni
družbi
69 6 42 11 35 11 / 9 183
Poslovanje
v sodobni
družbi
75 12 66 4 / 3 / / 160
2.stopnja
Management
znanja 75 3 64 8 / / 56 24 230
Skupaj 219 21 172 23 35 14 56 33 573
20
Študijsko leto 2009/2010
V študijskem letu 2009/2010 smo izvajali tri študijske programe, in sicer na 1. stopnji univerzitetni
študijski program Ekonomija v sodobni družbi in visokošolski strokovni študijski program
Poslovanje v sodobni družbi, na 2. stopnji pa magistrski študijski program Management znanja.
6 Pomembni dogodki v preteklih letih
6.2 Študenti v študijskih letih 2007/2008, 2008/2009 in 2009/2010
2 Načela Evropskega prenosnega kreditnega sistema (v nadaljevanju ECTS) opredeljujejo število kreditnih točk (v nadaljevanju KT) za letnik študija na 60 KT oz.
približno 1.500–1.800 ur dela študenta (v nadaljevanju UDŠ), kar pomeni 25–30 UDŠ za 1 KT.
21
7 Predstavitev programov
MFDPŠ izvaja štiri akreditirane študijske programe:
• univerzitetni študijski program 1. stopnje Ekonomija v sodobni družbi,
• visokošolski strokovni študijski program 1. stopnje Poslovanje v sodobni družbi,
• magistrski študijski program 2. stopnje Management znanja,
• magistrski študijski program 2. stopnje Vodenje in kakovost v izobraževanju.
Za študijske programe Ekonomija v sodobni družbi, Poslovanje v sodobni družbi in
Management znanja je fakulteta pridobila koncesijo, kar pomeni da je redni način študija za
študente teh programov brezplačen.
7.1 Ekonomija v sodobni družbi -
univerzitetni študijski program 1. stopnje
Univerzitetni študijski program 1. stopnje Ekonomija v sodobni družbi (v nadaljevanju ESD) študente
sooča s sodobnimi in globalnimi izzivi. Študij ponuja znanja iz ekonomije, poslovanja, managementa,
organizacijskih ved, informatike, tehnologij, komuniciranja, etike in tujih jezikov. Diplomanti ESD
so zaradi svoje interdisciplinarnosti ter celovitega razumevanja sodobne družbe in poslovanja
organizacij zaposljivi v subjektih javnega in zasebnega prava ter drugih organizacijah. Pridobljena
znanja študentom zagotavljajo uspešno nadaljevanje študija na podiplomskih študijskih programih.
Trajanje študija: 3 leta oz. 180 kreditnih točk po ECTS2
Strokovni naslov: diplomirani/-a ekonomist/-ka (UN)
Študijsko področje: družbene vede (ISCED 31)
Način študija
Redni študij se praviloma izvaja vse dni v tednu, tako dopoldan kot popoldan.
Izredni študij se izvaja v obsegu približno 40 % kontaktnih ur rednega študija.
Izbirnost predmetnika in zagotavljanje mobilnosti
Študijski program 1. stopnje Ekonomija v sodobni družbi omogoča 15 % izbirnost predmetov,
kar pomeni, da si lahko študenti 15 % študijskega programa oblikujejo glede na lastne interese,
sposobnosti in poklicne cilje.
Izbirne učne enote lahko študenti opravijo tudi na drugih visokošolskih zavodih v Sloveniji ali tujini.
Priznavanje obveznih učnih enot, opravljenih na drugih domačih ali tujih visokošolskih zavodih
med študijem na MFDPŠ, lahko študenti uveljavljajo le na podlagi učnega sporazuma. Tako je
omogočena mobilnost študentov v obsegu vsaj 30 KT.
Pogoji za napredovanje in dokončanje študija
Študenti napredujejo iz 1. v 2. letnik, če zberejo 45 KT, iz 2. v 3. letnik pa, če zberejo 51 KT 1.
letnika in 42 KT 2. letnika.
Študenti lahko enkrat ponavljajo 1. ali 2. letnik, če zberejo 30 KT vpisanega letnika. 3. letnika
študenti praviloma ne ponavljajo. Opravljanju manjkajočih študijskih obveznosti in dokončanju
študija je namenjeno obdobje 12 mesecev po zaključku zadnjega letnika, ko študent še lahko
ohrani status študenta. Študenti zaključijo študij, ko zberejo 180 KT.
Predmetnik ESD
Tabela 4: Predmetnik 1. letnika ESD
Št. Učna enota KT KU
Oblika izvedbe Izredni
P S SV študij
1. Ekonomija 9 90 45 15 30 36
2. Organizacija in management 9 90 30 30 30 36
3. Marketing 9 90 30 30 30 36
4. Gospodarsko pravo 9 90 30 30 30 36
5. Družbeno komuniciranje 9 90 30 30 30 36
6. Matematika in statistika 1 9 90 45 15 30 36
7. Tuji jezik v ekonomiji 1/1 3 45 / / 45 18
8. Računalniško opismenjevanje 3 45 / / 45 18
Legenda: KT – kreditne točke, KU – kontaktne ure, P – predavanje, S – seminar, SV – seminarske vaje
22
7 Predstavitev programov
7.1 Ekonomija v sodobni družbi 7 Predstavitev programov
7.1 Ekonomija v sodobni družbi
Št. Učna enota KT KU
Oblika izvedbe Izredni
P S SV študij
1. Finance in davki 9 90 30 30 30 36
2. Podjetništvo 9 90 30 30 30 36
3. Ekonomika in računovodstvo 9 90 45 / 45 36
4. Ravnanje z ljudmi pri delu 9 90 30 30 30 36
5. Država, družba in etika 9 90 30 30 30 36
6. Informatika 9 90 30 30 30 36
7. Tuji jezik v ekonomiji 1/2 3 45 / / 45 18
8. Osebna učinkovitost in
pisanje strokovnih besedil 3 45 / / 45 18
Tabela 5: Predmetnik 2. letnika ESD
Št. Učna enota KT KU
Oblika izvedbe Izredni
P S SV študij
1. Mednarodna ekonomija in
poslovanje 9 90 30 30 30 36
2. Ekonomska politika 9 90 45 45 / 36
3. Izbirna učna enota 9 90 45 45 / 36
4. Izbirna učna enota 9 90 45 45 / 36
5. Izbirna učna enota 9 90 45 45 / 36
6. Diplomsko delo 15 / / / / /
Tabela 6: Predmetnik 3. letnika ESD
Legenda: KT – kreditne točke, KU – kontaktne ure, P – predavanje, S – seminar, SV – seminarske vaje
Legenda: KT – kreditne točke, KU – kontaktne ure, P – predavanje, S – seminar, SV – seminarske vaje
23
7 Predstavitev programov
7.1 Ekonomija v sodobni družbi 7 Predstavitev programov
7.1 Ekonomija v sodobni družbi
Opisi učnih enot4
Predmetniku sledijo opisi učnih enot in drugih študijskih obveznosti. Podrobnosti o izvedbi učne
enote pojasni nosilec praviloma na prvi uri predavanj. V Študijskem vodniku navajamo:
• vsebino učne enote,
• obvezno študijsko literaturo (s priporočljivo študijsko literaturo se študenti seznanijo na prvih
predavanjih),
• način preverjanja in ocenjevanja znanja (delež posameznega načina v strukturi končne ocene).
Učne enote, ki jih bomo izvajali v študijskem letu 2010/2011, vključujejo vse zgoraj navedene
informacije.
Št. Učna enota Št. Učna enota
1. Ekonometrija 10. Matematika 2
2. Trg dela 11. Statistika 2
3. Bančništvo in zavarovalništvo 12. Podjetniško varstvo okolja
4. Kontroling in zagotavljanje kakovosti 13. Multimedija in design v poslovanju
5. Upravljanje dobavnih verig 14. Zgodovina in teorija mednarodnih odnosov
6. Krizni management 15. Kritično mišljenje
7. Management proizvajanja 16. Tuji jezik v ekonomiji 2
8. Projektni management 17. Tuji jezik v ekonomiji 3
9. E-poslovanje
Tabela 7: Izbirne učne enote študijskega programa ESD3
3 Posamezna izbirna učna enota se bo izvajala, če se bo prijavilo vsaj 20 študentov.
4
Med učne enote uvrščamo predmete, praktično usposabljanje, strokovno prakso, zaključna dela ipd.
Ekonomija
ang. Economics
izr. prof. dr. Janez Šušteršič
Trg in država pri reševanju ekonomskih problemov • Osnove makroekonomije • Ekonomska
politika • Mikroekonomska analiza • Stroški in obnašanje podjetja na trgu • Praktični
problemi v ekonomski znanosti • Tržne oblike • Osnovni koncepti v makroekonomiji • Inflacija,
investicije, brezposelnost, trg dela • Produktivnost, gospodarska rast in poslovni cikli
Samuelson, P. A. & Nordhaus, W. D. (2002). Ekonomija. Ljubljana: GV založba.
Daljši pisni izdelki – seminarska naloga (30%), sprotno preverjanje znanja (30 %), končni
pisni izpit (40 %),
●

24

Predstavitev programov
7.1 Ekonomija v sodobni družbi 7
Organizacija in management
ang. Organization and Management
izr. prof. dr. Mitja I. Tavčar
Osnove managementa in organizacije • Snovanje in načrtovanje politike organizacije •
Temeljna politika organizacije • Razvojna politika organizacije • Sprotna politika organizacije
• Management spreminjanja
Biloslavo, R. (2006). Strateški management in management spreminjanja. Koper: Fakulteta
za management.
Krajši pisni izdelki – poročila, vaje, naloge, zbirne mape ... (10 %), daljši pisni izdelki –
seminarska naloga, projektna naloga … (40 %), končni pisni izpit (50 %).
Marketing
ang. Marketing
prof. dr. Boris Snoj
Opredelitev marketinga kot večdimenzionalnega koncepta • Vrste marketinga • Trg Ciljne
skupine, njihove potrebe in vedenje • Konkurenti • Marketinško načrtovanje in proučevanje
uspešnosti marketinških aktivnosti • Marketinški vidiki izdelka in koncept vrednosti
Marketinško komuniciranje • Marketinške poti • Marketinške aktivnosti glede na stanja
ponudbe in povpraševanja
Snoj, B. & Gabrijan, V. (2011). Marketing (e-verzija). Celje: Mednarodna fakulteta za družbene
in poslovne študije.
Krajši pisni izdelki – poročila, vaje, naloge, zbirne mape ... (20 %), daljši pisni izdelki –
seminarska naloga, projektna naloga ... (20 %), končni pisni izpit (60 %).
●


●


Gospodarsko pravo
ang. Business Law
doc. dr. Špelca Mežnar
Uvod v (gospodarsko) pravo • Korporacijsko pravo • Obligacijsko pravo • Delovno pravo •
Varstvo konkurence, stečaj, delavsko soupravljanje • Intelektualna lastnina
Puharič, K. (2006). Pravo družb in poslovno pravo. Ljubljana: Uradni list Republike Slovenije.
Krajši pisni izdelki – poročila, vaje, naloge, zbirne mape ... (20 %), daljši pisni izdelki – seminarska
naloga, projektna naloga ... (20 %), nastop ali predstavitev (10 %), končni pisni izpit (50 %).
●


25
7 Predstavitev programov
7.1 Ekonomija v sodobni družbi
Družbeno komuniciranje
ang. Social Communication
doc. dr. Kristijan Musek Lešnik
Pojem in pomen komuniciranja • Procesi komuniciranja v organizaciji in družbi • Psihološki in
sociološki dejavniki komuniciranja • Učinkovite metode in tehnike oblikovanja in posredovanja
sporočil • Komunikativno delovanje • Odnosi z javnostmi, vizualne komunikacije v poslovnem
svetu • Razgovori, svetovanja, razprave, bonton v komuniciranju • Lobiranje
Možina, S., Tavčar, M. & Kneževič, A. (2004). Poslovno komuniciranje: evropske razsežnosti.
Ljubljana: Založba Obzorja.
Daljši pisni izdelki – seminarska naloga, projektna naloga... (20 %), javni nastop ali predstavitev
(20 %), končni pisni izpit (60 %).
Matematika in statistika 1
ang. Mathematics and Statistics 1
doc. dr. Janez Artenjak
Številske množice, zaporedja, funkcije • Zaporedja • Poslovni račun • Navadni in obrestnoobrestni
račun • Inflacija in periodični denarni tokovi • Diferencialni račun • Ekonomske
funkcije in uporaba diferencialnega računa • Integralni račun • Kombinatorika • Uvod v
verjetnost • Urejanje in prikazovanje podatkov • Srednje vrednosti in mere variabilnosti •
Analiza podatkov • Korelacija in regresija • Diskretne in zvezne porazdelitve • Časovne vrste
Artenjak, J. (2003). Poslovna statistika. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta.
Indihar, S., Kavkler, I. & Mastinšek, M. (2002). Matematika za ekonomiste. Maribor:
Ekonomsko-poslovna fakulteta.
Feligoj, A. (1997). Osnove statistike na prosojnicah. Ljubljana: samozaložba.
Sprotno preverjanje znanja – krajši pisni izdelki (40 %), končni pisni izpit (60 %).
●


●


●
Tuji jezik v ekonomiji 1/1 – angleščina
ang. Foreign Language in Economics 1/1 – English
učit. t. j. mag. Katarina Čander
Blagovne znamke (branding) • Potovanje (travelling) • Organizacija podjetja (organisation) •
Spremembe v gospodarstvu (changes in economy)
Cotton, D., Falvey, D. & Kent, S. (2006). New market leader, course book – intermediate –
new edition. Harlow: Pearson Longman.
Delni pisni izpit – uradno pismo in pisna diskusija na obravnavane teme (30 %), ustna
predstavitev (30 %), končni pisni izpit (40 %).
●


●
26
Predstavitev programov
7.1 Ekonomija v sodobni družbi 7
Finance in davki
ang. Finance and Taxes
prof. dr. Leon Repovž
Vsebina in temeljni pojmi • Denar, vrednostni papirji, finančni trgi in finančne institucije •
Podjetniške finance • Financiranje podjetja • Finančni cilji in finančna politika • Sestava
sredstev in virov financiranja • Ključne finančne odločitve • Presoja financiranja podjetja •
Financiranje prevzemov in prenehanja poslovanja • Davščine in davčno svetovanje
Repovž, L. & Peterlin, J. (2000). Financiranje (II. dopolnjena izdaja). Koper: Visoka šola za
management.
Peterlin, J. & Glavina, P. (2007). Finance za poslovneže. Rasti, biti finančno uspešen in
zmanjševati dolgove. Ljubljana: Finance.
Čokelc, S., Kokotec - Novak, M. & Repovž, L. (2001). Davščine in davčno svetovanje. Maribor:
Pravna fakulteta.
Milost, F. & Milunovič, V. (2001). Obdavčitev podjetij. Koper: Visoka šola za management.
Stanovnik, T. (2004). Javne finance. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.
Daljši pisni izdelki – seminarska naloga, projektna naloga (40%), končni pisni izpit (60 %).
●


●
●
●●
Država, družba in etika
ang. State, Society and Ethics
doc. dr. Beno Arnejčič
Opredelitev države in družbe, nastanek in razvoj civilizacij • Pristopi k sodobni državi,
pluralistično-strukturalna in avtoritativna koncepcija države, novejše teorije o državi •
Državljanstvo, družba in država, država v mednarodnem prostoru • Pojem uprave in upravljanja,
koncepti in problematizacija decentralizacije, lokalna uprava in samouprava • Družbena
struktura, družbena integracija, delitve in neenakosti • Razmerja med posameznikom in
družbo, socializacija, družina, šolstvo, religija, umetnost • Socialna in politična etika, osebna
morala in pravna ureditev družbe, etični vidiki temeljnih človekovih pravic • Etična narava
družbenih vlog, profesionalna etika, etična vprašanja razvoja in napredka • Kritično mišljenje
Brezovšek, M. & Haček, M. (ur.). (2004). Upravna kultura. Ljubljana: Fakulteta za družbene
vede.
Haralambos, M. & Holborn, M. (2001). Sociologija: teme in pogledi. Ljubljana: Državna
založba Slovenije.
Hled, D. (ur.). (1989). Political theory and the modern state. Oxford: Polity Press.
Hribar, T. (1991). Uvod v etiko. Ljubljana: Nova revija.
Rus, V. (1990). Socialna država in država blaginje. Ljubljana: Domus.
Matteucci, N. (2007). Novoveška država: izrazoslovje in pota. Ljubljana: Fakulteta za družbene
vede.
Krajši pisni izdelki – poročila, vaje, naloge, zbirne mape … (30 %), daljši pisni izdelki –
seminarska naloga, projektna naloga … (40 %), končni pisni izpit (30 %).

●

●
● ●
●
27
7 Predstavitev programov
7.1 Ekonomija v sodobni družbi
Ekonomika in računovodstvo
ang. Economics and Accounting
prof. dr. Daniel Melavc
Uvod v ekonomiko podjetja • Teorija proizvodnje, teorija stroškov in odločitve podjetja •
Oblikovanje prodajnih cen, kritična točka gospodarnosti, kritična količina in stopnja varnostne
razlike • Naložbeni izračuni – sredstva, obveznosti do virov sredstev, donosi • Poslovne
strategije podjetja • Računovodsko obravnavanje podatkov in oblikovanje informacij •
Temeljna računovodska poročila • Podrobna računovodska poročila
Melavc, D. & Novak, A. (2007a). Controlling. Kranj: Moderna organizacija.
Melavc, D. & Novak, A. (2007b). Controlling – praktikum. Kranj: Moderna organizacija.
Sprotno pisno preverjanje znanja – krajši pisni izdelki (30 %), končni pisni izpit (70 %).
●


●
Podjetništvo
ang. Entrepreneurship
pred. dr. Valerij Dermol
Opredelitev podjetnikov in podjetništva • Sestavine podjetniškega procesa • Značilnosti
uspešnih podjetnikov • Podjetništvo in inovativnost • Spol in podjetništvo • Družinsko
podjetništvo • Družbeno podjetništvo • Management, vodenje in podjetništvo
Antončič, B., Ruzzier, M. & Bratkovič, T. (2007). Primeri iz podjetništva: ustanavljanje, rast in
razvoj podjetja. Ljubljana, Koper: Društvo za akademske in aplikativne raziskave.
Ruzzier, M., Antončič, B., Bratkovič, T. & Hisrich, R. D. A. (2008). Podjetništvo. Ljubljana,
Koper: Društvo za akademske in aplikativne raziskave.
Sprotno pisno preverjanje znanja – krajši pisni izdelki (10 %), daljši pisni izdelki – seminarska
naloga (20 %), projektna naloga (40 %), končni pisni izpit (30 %).
●

●

Ravnanje z ljudmi pri delu
ang. Human Resource Management
doc. dr. Dejan Hozjan
Osnove ravnanja z ljudmi pri delu • Vpliv organizacije na ravnanje pri delu z ljudmi • Planiranje,
pridobivanje in usposabljanje ljudi • Individualne in skupinske človeške zmožnosti • Motiviranje
ljudi pri delu • Sistem nagrajevanja • Reševanje konfliktov • Pravna ureditev delovnega razmerja
Svetlik, I., Zupan, N., Stojanović, M., Možina, S., Kohant, A., & Kaše, R. (2009). Menedžment
človeških virov. Ljubljana. Fakulteta za družbene vede.
Sprotno pisno preverjanje znanja – krajši pisni izdelki (30 %), končni pisni izpit (70 %).

●

28
Predstavitev programov
7.1 Ekonomija v sodobni družbi 7
Tuji jezik v ekonomiji 1/1 – nemščina
ang. Foreign Language in Economics 1/1 – German
učit. t. j. mag. Katarina Čander
Uvod v predmet nemščina • Predstavitev podjetja • Raziskovanje trga • Povpraševanje po
izdelkih oz. storitvah nekega podjetja • Trgovanje • Reakcija na povpraševanje in izdelava
ponudbe • Prodajne poti • Finančno gospodarstvo • Slovnica
Eismann, V. (2008). Wirtschaftskommunikation Deutsch neu. München: Langenscheidt.
Delni pisni izpit: uradno pismo in pisna diskusija na obravnavano temo (30 %), ustna
predstavitev (30 %), končni pisni izpit (40 %).
●


Informatika
ang. Informatics
doc. dr. Srečko Natek
Predstavitev informatike • Računalniška, komunikacijska in sistemska oprema • Vrste
poslovnih informacijskih sistemov • E-poslovanje • Razvijanje informacijskega sistema •
Management informatike
Kovačič, A., Jaklič, J., Indihar Štemberger, M. in Groznik, A. (2004). Prenova in informatizacija
poslovanja. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.
Natek, S. E-gradivo.
Sprotno pisno preverjanje znanja – krajši pisni izdelki (30 %), daljši pisni izdelki – seminarska
naloga, projektna naloga (20 %), končni pisni izpit (50 %).

●
●

Mednarodna ekonomija in poslovanje
ang. International Economics and Business
izr. prof. dr. Drago Dubrovski
Izhodišča mednarodne ekonomije in poslovanja • Sestavine mednarodnega okolja •
Internacionalizacija podjetij • Model mednarodnega poslovanja in osnovna strateška
vprašanja v mednarodnem poslovanju • Načini vstopa na tuji trg • Izbiranje tujih trgov in
tržne strategije • Globalni marketinški splet v sodobni ekonomiji in poslovanju • Financiranje
in kreditiranje mednarodnih poslov
Dubrovski, D. (2006). Management mednarodnega poslovanja. Koper: Fakulteta za management
Izbor aktualnih člankov iz domače in tuje literature.
Sprotno ustno preverjanje in ocenjevanje znanja (10 %), daljši pisni izdelki – seminarska
naloga, projektna naloga (20 %), končni pisni izpit (70 %).

●
●

29
7 Predstavitev programov
7.1 Ekonomija v sodobni družbi
E-poslovanje
ang. e-Business
prof. dr. Dušan Lesjak
Predstavitev e-poslovanja • Organiziranost e-poslovanja • Infrastruktura e-poslovanja •
E-plačevanje • Varnost e-poslovanja • Razvijanje e-poslovanja • Socialni, etični in pravni
vidiki e-poslovanja
Chaffey, D. (2004). E-Business and E-Commerce Management, Strategy, Implementation and
Practice (2nd edition). New York: Financial Times/Prentice Hall.
Lesjak, D. & soavtorji. E-poslovanje (e-gradivo).
Turban, E., King, D., Lee, J. & Viehland, D. (2004). Electronic Commerce, A Managerial
Perspective. Prentice Hall.
Sprotno pisno preverjanje znanja – krajši pisni izdelki (10 %), daljši pisni izdelki – seminarska
naloga, projektna naloga (50 %), javni nastop ali predstavitev (10 %), končni pisni izpit (30 %).

●

●●
*
V postopku izvolitve v naziv.
Multimedija in design v poslovanju
ang. Multimedia & Design in Business
prof. dr. Dušan Lesjak
Uvod v predmet • Razvoj izdelka skozi uporabnikovo izkušnjo • User-centred design • Dizajn
management • Dizajn in marketing • Dizajn in inovacija • Dizajn agencija • Upravljanje
dizajn projekta
Bruce, M. & Bessant, J. (2001). Design in Business. FT Prentice Hall.
Mozota, B. (2003). Design management: using design to build brand value and corporate
innovation. New York: Allworth Press.
Norman, D. A. (2002). The Design of Everyday Things (New edition). USA: Basic Books Inc.
Daljši pisni izdelki – seminarska naloga, projektna naloga (80 %), javni nastop ali predstavitev (20 %).

●
●
●

Tuji jezik v ekonomiji 1/2 – angleščina
ang. Foreign Language in Economics 1/2 – English
učit. t. j. mag. Katarina Čander
Trg denarja • Marketing in oglaševanje • Različne poslovne kulture v različnih državah •
Zaposlovanje v gospodarstvu, problemi brezposelnosti, ukrepi proti brezposelnosti, zadovoljstvo z
delom, motivacijski vidiki zaposlenih, izobrazba in prva zaposlitev • Trgovina nekega gospodarstva
Cotton, D., Falvey, D. & Kent, S. (2006). New market leader, course book – intermediate –
new edition. Harlow: Pearson Longman.
Daljši pisni izdelki – pisna diskusija na obravnavane teme (30 %), končni ustni izpit (30 %),
končni pisni izpit (40 %).

●

30
Predstavitev programov
7.1 Ekonomija v sodobni družbi 7
Upravljanje dobavnih verig
ang. Supply Chain Management
doc. dr. Peter Meža
Predstavitev, načrt (izbrani vidik logistike) • Podjetje in poslovno okolje • Oskrbovalne verige
• Poslovni informacijski sistem in informacijski proces v oskrbovalni verigi: eSCM • Izbrani
vidiki logističnih aktivnosti • Oskrba: JIT sistemi (Just in time) • Proizvodnja • Distribucija:
distribucijske poti, LRP, ECR in logistični centri, študija primera: IKEA
Hugos, M. (2003). Essentials of Supply Chain Management. New Jersey: John Wiley & Sons.
Završnik, B. (2006). Management nabave. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta.
Waters, D. (2003). Logistics – An Introduction to Supply Chain Management. New York:
Palgrave Macmillan.
Daljši pisni izdelki – seminarska naloga, projektna naloga… (40 %), nastop ali predstavitev
(10 %), končni pisni izpit (50 %).

●
●

●
Ekonometrija
ang. Econometrics
doc. dr. Arjana Brezigar Masten
Matematične osnove statistične analize • Statistična analiza podatkov • Enostavna linearna
regresija • Regresijski modeli več spremenljivk • Heteroskedastičnost, avtokorelacija,
multikolinearnost • Nelinearni regresijski modeli • Ovrednotenje zanesljivosti regresijskega
modela • Analiza panelnih podatkov • Modeli binarne izbire • Sestava, ocenjevanje in
uporaba ekonometričnih modelov v ekonomski analizi
Stock, J. H. & Watson, M. W. (2003). Introduction to Econometrics. Addison-Wesley.
Daljši pisni izdelki – seminarska naloga, projektna naloga (50 %), končni pisni izpit (50 %).

●

Krizni management
ang. Crisis Management
izr. prof. dr. Drago Dubrovski
Kriza in njene značilnosti • Razvrstitev kriz • Simptomi, vzroki in posledice krize • Pojem in
vsebina kriznega managementa • Posebni primeri kriznega managementa • Preprečevanje
nastanka akutnih kriz • Prenova podjetja • Doseganje prenove z metodo prestrukturiranja in
metodo reinženiringa poslovanja • Posebnosti spreminjanja kulture podjetja
Dubrovski, D. (2004). Krizni management in prenova podjetja. Koper: Fakulteta za management.
Izbor aktualnih člank

mojstudij

VLOGA ZA PRIZNAVANJE IZOBRAŽEVANJA ZA NAMEN
NADALJEVANJA IZOBRAŽEVANJA

Podpisani vlagam v skladu z Zakonom o priznavanju in vrednotenju izobraževanja (Ur. l. RS, št. 73/04) in Pravilnikom o obrazcih, dokumentaciji, stroških in načinu vodenja evidenc v postopkih priznavanja in vrednotenja izobraževanja zahtevo za izdajo odločbe o priznanju izobrazbe, pridobljene v tujini, zaradi vpisa v izobraževalni/študijski program na podlagi podatkov in dokazil, kot je navedeno spodaj.

OBRAZEC IZPOLNITE Z VELIKIMI TISKANIMI ČRKAMI. KJER JE PREDVIDENO (ٱ), USTREZNO OZNAČITE ().

IME: ________________________________________ DEKLIŠKI PRIIMEK: ______________________________
PRIIMEK: ___________________________________ DRŽAVLJANSTVO: ________________________________
DATUM ROJSTVA (dan, mesec, leto): ____________ SPOL (obkrožite): M/Ž
NASLOV stalnega ali začasnega prebivališča, na katerem ste dosegljivi v Republiki Sloveniji
ulica/kraj, hišna številka: ________________________________________________________________________
poštna številka, pošta: __________________________________________________________________________
NASLOV stalnega ali začasnega prebivališča, na katerem ste dosegljivi v tujini
ulica/kraj, hišna številka: ________________________________________________________________________
poštna številka, pošta: __________________________________________________________________________
država:______________________________________________________________________________________
TELEFONSKA ŠTEVILKA, na kateri ste dosegljivi: ______________________________________________________
ELEKTRONSKI NASLOV, na katerem ste dosegljivi: _____________________________________________________

IME: ________________________________________ PRIIMEK: ________________________________________
SORODSTVENO RAZMERJE z imetnikom listine: _______________________________________________________
NASLOV stalnega ali začasnega prebivališča, na katerem ste dosegljivi
ulica/kraj, hišna številka: ________________________________________________________________________
poštna številka, pošta: __________________________________________________________________________
država:______________________________________________________________________________________
TELEFONSKA ŠTEVILKA, na kateri ste dosegljivi: ______________________________________________________
ELEKTRONSKI NASLOV, na katerem ste dosegljivi: _____________________________________________________

IME: ________________________________________ PRIIMEK: ________________________________________
NASLOV stalnega ali začasnega prebivališča, na katerem ste dosegljivi
ulica/kraj, hišna številka: ________________________________________________________________________
poštna številka, pošta: __________________________________________________________________________
država:______________________________________________________________________________________
TELEFONSKA ŠTEVILKA, na kateri ste dosegljivi: ______________________________________________________
ELEKTRONSKI NASLOV, na katerem ste dosegljivi: _____________________________________________________

IME LISTINE (v izvirnem jeziku oziroma transkripciji): ______________________________________________________
____________________________________________________________________________________________________
DATUM IZDAJE LISTINE (dan, mesec, leto) : ____________________________________________________________
KRAJ IZDAJE LISTINE (mesto, država): ________________________________________________________________
IZOBRAŽEVALNA USTANOVA, KI JE LISTINO IZDALA (v izvirnem jeziku oziroma transkripciji): ______________ ____________________________________________________________________________________________________
TRAJANJE IZOBRAŽEVANJA: _______________________________________________________________________
SMER OZIROMA PODROČJE IZOBRAŽEVANJA (v slovenskem jeziku): ____________________________________
____________________________________________________________________________________________________
PRIDOBLJEN NAZIV POKLICNE OZIROMA STROKOVNE IZOBRAZBE/STROKOVNI OZIROMA ZNANSTVENI NASLOV (v izvirnem jeziku oziroma transkripciji): ____________________________________________
____________________________________________________________________________________________________
OPRAVLJEN DEL IZOBRAŽEVALNEGA PROGRAMA (razred, letnik, semester, izpit ipd.): ____________________
____________________________________________________________________________________________________

1. ČE JE IZOBRAŽEVALNI PROGRAM V TUJINI OPRAVLJEN V CELOTI

ٱ stopnja, v katero se tuje izobraževanje uvršča v slovenski sistem izobraževanja, in smer oziroma področje glede na zaključen tuj izobraževalni program, če je navedeno na listini o izobraževanju

2. ČE JE IZOBRAŽEVALNI PROGRAM V TUJINI DELOMA OPRAVLJEN

ٱ opravljen del (razred, letnik, semester, izpit ipd.): ___________________________________________________, ki v RS ustreza delu (razred, letnik, semester, izpit ipd.): _______________________________________________ izobraževalnega programa (ime izobraževalnega programa): ___________________________________________

Priznanje predhodnega izobraževanja potrebujem zaradi:

ٱ nadaljevanja izobraževanja v študijskem programu (obkrožite):
a) visokošolski strokovni program 1. stopnje Poslovanje v sodobni družbi
b) univerzitetni program 1. stopnje Ekonomija v sodobni družbi
c) magistrski študijski program 2. stopnje program Management znanja
d) magistrski študijski program 2. stopnje program Vodenje in kakovost v izobraževanju

 listino o izobraževanju (zaključno spričevalo srednje šole ali diploma visokošolskega izobraževanja), za katero vlagatelj želi, da se prizna, v izvirniku oziroma njen dvojnik ali drug dokument, ki v skladu z zakoni države, ki je listino izdala, nadomesti izvirno listino,
 overjeno fotokopijo listine o izobraževanju iz prve alineje,
 sodno overjen slovenski prevod listine o izobraževanju iz prve alineje, razen v primerih, kot jih določa 6. člen »Pravilnika o obrazcih, dokumentaciji, stroških in načinu vodenja evidenc v postopkih priznavanja in vrednotenja izobraževanja«,
 letna spričevala, indeks oziroma prilogo k diplomi ali druga dokazila o vsebini (predmetnik, sistem izobraževanja) in trajanju izobraževanja v izvirniku oziroma njihov dvojnik ali drugi dokumenti, ki v skladu z zakoni države, ki je listino izdala, nadomestijo izvirno listino,
 overjeno fotokopije listin o izobraževanju iz četrte alineje,
 overjen slovenski prevod listin iz četrte alineje ter
 kratek kronološki opis celotnega izobraževanja,
 drugo: __________________________________________________________________________________________

S podpisom prevzemam kazensko in materialno odgovornost, da so navedeni podatki resnični.

IME IN PRIIMEK vlagatelja: ____________________________

DATUM (dan, mesec, leto): ___________________ PODPIS vlagatelja: _____________________________________

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli