Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

mojstudij

UNIVERZA V LJUBLJANI
TEOLOŠKA FAKULTETA

DIPLOMSKI RED

Ljubljana 2001

KAZALO

1. IZBIRA IN PRIJAVA TEME DIPLOMSKEGA DELA
1.1 Naslov teme diplomske naloge
1.2 Prijava teme in dispozicije diplomskega dela
2. TEHNIČNA NAVODILA ZA IZDELAVO DIPLOMSKEGA DELA
2.1 Vezava diplomskega dela
2.2 Oblika, robovi
2.3 Pisava
2.4 Oštevilčevanje
2.5 Označevanje poglavij
2.6 Obseg naloge
3. STRUKTURA DIPLOMSKEGA DELA
3.1 Prva stran platnice
3.2 Prvi in drugi list
3.3 Zahvala
3.4 Seznam uporabljenih kratic in okrajšav
3.5 Kazalo
3.6 Uvod
3.7 Obdelava teme razdeljena po poglavjih (jedro naloge)
3.7.1 Splošna določila pri pisanju diplomskega dela
3.7.2 Česa se je pri pisanju naloge potrebno izogibati
3.8 Zaključek (sklep)
3.9 Povzetek in ključne besede
3.10 Viri in literatura
3.10.1 Navodila za navajanje literature in opomb
3.11 Priloge
4. ODDAJA DIPLOMSKEGA DELA
5. DIPLOMSKI IZPIT – ZAGOVOR DIPLOMSKEGA DELA
6. MAGISTRSKI IZPIT – ZAGOVOR MAGISTRSKEGA DELA

1. IZBIRA IN PRIJAVA TEME DIPLOMSKEGA DELA

1.1 Naslov teme diplomskega dela

Naslov teme diplomskega dela izbere študent praviloma iz seznama razpisanih tem diplomskih del, v dogovoru z izbranim mentorjem pa lahko predlaga tudi drugo temo, ki pa jo mora potrditi študijska komisija. V tem primeru kandidat napiše prošnjo na študijsko komisijo in ji priloži tudi priporočilo mentorja.

1.2 Prijava teme in dispozicije diplomskega dela

Poleg izbrane teme predloži študent mentorju v potrditev tudi dispozicijo diplomskega dela. Dispoziciji priloži osnovni seznam virov in literature, ki jo bo predvidoma uporabil pri izdelavi diplomskega dela. Dispozicija diplomskega dela naj obsega največ 300 besed, vsebuje pa naslednje elemente:

 naslov diplomskega dela;
 ime in priimek nosilca diplomskega dela;
 ime in priimek ter naziv mentorja in somentorjev;
 osnovno tezo oziroma problem;
 cilje;
 potek izvedbe diplomskega dela: metode dela, kriterije in postopke itd. (odvisno od področja, ki ga kandidat obravnava);
 vrednost diplomskega dela za teorijo in prakso;
 načrt izdelave diplomskega dela.

Ko mentor sprejme mentorstvo in potrdi dispozicijo, študent na študentskem referatu prijavi izbrano temo na predpisanem obrazcu (pripravi ga tajništvo fakultete; glej prilogo št. 1). Po prijavi je kandidat dolžan oddati diplomsko delo v predvidenem času, ki ni krajši od treh in ne daljši od dvanajstih mesecev. Za podaljšanje roka lahko zaprosi študijsko komisijo na podlagi priporočila mentorja. Študijska komisija lahko podaljša rok za šest mesecev. Če kandidat diplomskega dela ne odda v predpisanem roku, mu tema zapade; iste teme ne more ponovno prijaviti, lahko pa jo prijavi drugi študent.

To ne velja za izjemne primere, o katerih na osnovi utemeljenega predloga odloča študijska komisija.

Mentor študenta opozori tudi na tehnične in jezikovne zahteve pri izdelavi diplomskega dela in pred oddajo v vezavo še enkrat pregleda popravljeno diplomsko delo. Študent odda diplomsko delo v referatu za študentske zadeve. Referat sprejme samo dela, ki so oblikovana v skladu s tehničnimi navodili za izdelavo diplomskega dela.

2. TEHNIČNA NAVODILA ZA IZDELAVO DIPLOMSKEGA DELA

2.1 Vezava diplomskega dela

Diplomsko delo mora biti vezano v trdi vezavi. Napisi na platnici morajo biti tako odtisnjeni, da so pregledni in dobro vidni.

2.2 Oblika, robovi

Diplomsko delo naj bo napisano na papirju A4 (21x29.7). Robovi so: levo 3,5 cm, desno 2,5 cm, zgoraj 2,5 cm in spodaj 3 cm.

2.3 Pisava

 priporoča se eno od standardnih oblik pisave (npr. Times New Roman, Helvetica ali Arial);
 velikost črk v besedilu naj bo 12 pt, opombe 10 pt, za glavni naslov 16 pt in druge glavne naslove pa 14 pt, razmik pa v skladnem sorazmerju;
 1,5 razmika med vrsticami;
 obojestranska poravnava besedila.

2.4 Oštevilčenje

Strani morajo biti oštevilčene zaporedno od prve do zadnje strani (spodaj na sredini). Na (notranji) naslovni strani diplomskega dela oštevilčenje ni izpisano se pa šteje.

Prvi del diplomskega dela (od naslovne strani do uvoda diplomskega dela) se oštevilči z velikimi rimskimi številkami (I, II, III, IV …).

Drugi del diplomskega dela (od uvoda do konca diplomskega dela) se oštevilči z arabskimi številkami (1, 2, 3, …).

Priloge so oštevilčene z rimskimi številkami (i, ii, iii).

2.5 Označevanje poglavij

Za označevanje poglavij velja decimalno pravilo, pri čemer se poglavje deli na najmanj dva dela. Priporoča se, da se poglavij ne členi preveč, saj to zmanjšuje preglednost. Naj se členijo največ tri ravni v posameznem poglavju.
Glavna poglavja označujemo z 1, 2, 3, … podpoglavja z 1.1, 1.2, njihova podpoglavja 1.1.1, 1.1.2, …. itn.

Pri označevanju in zapisu delov diplomske naloge velja:

 naslov vsakega poglavja je zapisan na vrhu nove strani;
 za naslovom poglavja je dvojni razmik, nato sledi besedilo oziroma navedba podpoglavja;
 pred naslovom prvega in drugega podpoglavja sta dve vrstici prazni, pred naslovom tretjega in vseh naslednjih podpoglavij je ena vrstica prazna;
 za naslovom vsakega podpoglavja je ena vrstica prazna.

Priporoča se, da se v naslovu teme diplomske naloge oziroma v naslovu poglavij in podpoglavij ne navaja okrajšav in kratic.

2.6 Obseg naloge

Diplomska naloga naj obsega vsaj štiri avtorske pole, to je 60 strani ali več za kandidate

enopredmetnega študija teologije, diplomska seminarska naloga pa vsaj dve avtorski poli, to je 30 strani ali več za kandidate dvopredmetnega študija teologije.

3. STRUKTURA DIPLOMSKEGA DELA

Diplomsko delo naj ima naslednje prvine:
1. prvo stran platnice,
2. prvi in drugi list,
3. zahvalo,
4. seznam uporabljenih kratic in okrajšav,
5. kazalo,
6. uvod,
7. obdelavo teme, razdeljene po poglavjih (jedro naloge),
8. sklep,
9. povzetek v slovenskem in tujem jeziku in ključne besede,
10. vire in literaturo,
11. priloge (če obstajajo).

3.1 Prva stran platnice

Prva stran platnice vsebuje: zgoraj naslov univerze in fakultete, v sredini navedbo Diplomska naloga ter ime in priimek avtorja, spodaj pa kraj in letnico izdelave. Besedilo naj bo postavljeno sredinsko.

Primer:
UNIVERZA V LJUBLJANI
TEOLOŠKA FAKULTETA

Ime in priimek

NASLOV DELA
DIPLOMSKA NALOGA
(DIPLOMSKA SEMINARSKA NALOGA)

Ljubljana, mesec in leto

Velikost črk: oblikovalec naslovnice naj upošteva uveljavljena merila.

3.2 Prvi list in naslovnica

Prvi list ostane prazen (za potrebe tajništva), na drugem pa ponovimo besedilo prve strani platnic; spodaj dodamo naziv mentorja, ime in priimek, enako tudi za somentorja. Naslov naj kratko odraža povzetek glavne ideje dela. Če je glavni naslov nekoliko bolj poetičen, mora podnaslov točno povedati, za kaj gre v nalogi.

Primer:
UNIVERZA V LJUBLJANI
TEOLOŠKA FAKULTETA

Ime in priimek

NASLOV DELA
DIPLOMSKA NALOGA
(DIPLOMSKA SEMINARSKA NALOGA)

mentor:
somentor:

Ljubljana, mesec in leto

3.3 Zahvala

Na naslednji strani omenimo morebitno pomoč ustanov in posameznikov, ki so kakorkoli pomagali pri nastajanju diplomskega dela. Zahvale naj bodo kratke.

3.4 Seznam uporabljenih kratic in okrajšav

V seznamu se uporabljene kratice in okrajšave razvrstijo po abecednem redu. Poleg njih je treba napisati celoten pomen.

3.5 Kazalo

Vsebinsko kazalo omogoča, da najdemo določeno poglavje. Vsebuje naj označbe poglavij in podpoglavij, naslove teh in številko začetne strani poglavja oziroma podpoglavja. Tako v besedilu kot v kazalu naj bodo poglavja in podpoglavja označena s številkami.

3.6 Uvod

Diplomsko delo sestavljajo trije osnovni deli: uvod, obdelava teme po poglavjih in sklep. V uvodu je opredeljen problem, postavljena osnovna teza, nakazana pot razdelave problema, morda naveden tudi pomen teme in razlog za njeno izbiro. Uvod naj bralcu poda osnovne cilje in načela diplomskega dela. Prikazan mora biti širši strokovni okvir oziroma področje, iz katerega je problem izbran in razlogi za izbiro. Po prebranem uvodu bralec spozna temeljni problem in kaj naj bo diplomsko delo prispevalo k njegovemu raziskovanju. Uvod naj bo napisan po načelu lijaka: od splošnega k specifičnemu, od širšega k ožjemu, jasno opredeljenemu problemu.

Ob dobesednem navajanju mnenj, zaključkov in trditev drugih avtorjev moramo besedilo dati v navednice in v opombi natančno navesti vir navajanja (glej navodila za navajanje opomb 3.9.). Če kako misel samo približno ali po smislu povzemamo po določenem avtorju, to navedemo v opombi le da dodamo pred navedeno literaturo "Prim". Opombe naj bodo po navedenih pravilih na vsaki strani pod besedilom, označene z arabsko številko, ki naj skozi celotno nalogo narašča od 1 naprej. V opombah se poleg navajanja literature, pojasnjuje posamezne besede, bolj natančno pojasni posamezna stališča, navede še dodatne vidike in literaturo, ki bi jo avtor bralcu svetoval, ipd.

3.7 Obdelava teme, razdeljene po poglavjih (jedro naloge)

V jedru sledi izpeljava z vsemi zahtevanimi sestavinami. Jedro je razdeljeno v posamezna poglavja in podpoglavja. Razdelitev v poglavja ni slučajna, ampak vsako poglavje pojasnjuje določeno točko ali vidik glavne teme. Zelo pomembno je predstaviti različne poglede na osnovni problem in ob tem oblikovati svoje lastno stališče do določenega vprašanja.

3.7.1 Splošna določila pri pisanju diplomskega dela

Cilji pri izdelavi znanstvenega prispevka so:
 identificirati problem o dani temi in ga jasno opredeliti;
 problem urejeno opredeliti in preliti v besedilo;
 s pomočjo analize in sinteze nakazati rešitev.

Kaj je potrebno upoštevati pri pisanju znanstvenega dela:
 posamezne stopnje, kot so študij, primerjanje, pisanje;
 potrebno je analizirati temo, razbrati problem, razviti implikacije in predpostavke določenega vprašanja;
 treba je predstaviti temo, razumeti njeno ozadje in povezanost z drugimi temami;
 upoštevati je treba razvoj pojmov s postopnim poglabljanjem in strukturirati nalogo, ne da bi načrt oviral dinamičnost refleksije;
 odkriti je treba tehnike refleksije, ki oplaja misel (najti ideje);
 naučiti se je treba uporabljati spoznanja, jih uporabiti ob pravem trenutku in jih izrabiti pri obravnavi določene teme;
 oblikovati jasne formulacije, poudariti ključne pojme in sintetizirati poglavitne ideje.

Načela pisanja:
 običaj je, da pisec uporablja prvo osebo množine, uveljavlja pa se tudi raba prve osebe ednine. V dogovoru z mentorjem se izbere ena ali druga možnost. V nalogi se naj izbrana možnost dosledno uporablja;
 osredotočiti razmišljanje in zajeti temo v celoti;
 poglobiti miselni proces od vzrokov do posledic;
 organizirati napredovanje besedila;
 pokazati katere trditve imajo večjo težo.

3.7.2 Česa se je pri pisanju naloge potrebno izogibati?

Pri temeljni obdelavi teme naj v nadaljevanju opozorimo še posebej na nekatere nevarnosti, ki se lahko pojavijo pri pisanju naloge.

Zgrešitev teme. Temo je mogoče v celoti zgrešiti, če ne obravnavamo postavljenega problema; delno, če naloga ni dobro osrediščena oziroma, če avtor temo izgubi izpred oči.

Posplošenost. Ko refleksija ostaja precej daleč od osnovne teme. Posledica tega je zelo površna naloga, ki ničesar ne prispeva k natančni pojasnitvi teme. V resnici ni znanstvena, saj se izogne resnični poglobitvi. Naloga tako ostaja na ravni neposredne splošne vsakdanjosti.

Anekdotičnost. Ta napaka je sorodna prejšnji, le da refleksijo zamenjajo številni primeri. Anekdote nimajo nobene demonstrativne vrednosti.

Partikularnost namesto širitve. Pisec ne razume bogastva teme in številnosti njenih pomenov. Analiza teme je preslaba.

Slaba strukturiranost. Piscu ni uspelo zgraditi strogega loka izpeljave. Ponavlja se, preskakuje s teme na temo in nazadnje izgubi argumentativno nit.

Mozaičnost pisanja. Pisec zgolj našteva in postavlja eno poleg druge filozofske, teološke ali druge teorije, ki obravnavajo dani problem. Analiza teme je nezadostna, ni resnične refleksije celotne problematike in ustreznega loka njenega razvijanja.

Nemarnost pri oblikovanju besedila. Jezika in misli ni mogoče ločiti: problemi s formulacijo nakazujejo stopnjo miselne zrelosti in doslednosti.

Neopredeljenost ugotovitev. Pisec ni izpostavil pomembnejših trditev. Ni razvojnega loka s poudarki na bistvenih točkah.

Naloga brez pravega uvoda. V splošnem pisec izhaja iz teme. Predpostavi, da je splošno znana. (Značilen je začetek: »Ta tema postavlja številna vprašanja.«)

Naloga brez sklepa. Zanjo sta navadno dva razloga: pomanjkanje časa ali napaka v zasnovi, ki naredi iz sklepa le dodatek k zadnjemu koraku izpeljave, namesto da bi se nanašal na celotno nalogo.

3.8 Zaključek (sklep)

Sklep ni enostaven povzetek celote, ampak naj pojasni rezultate naloge in omeni nerešene probleme. Kratko naj bo opisan osnovni okvir diplomske naloge, predvsem zastavljeni problem, ki je bil posebej izpostavljen že v uvodu. Na koncu naj bodo torej navedeni tudi morebitni odprti problemi in možnosti oziroma smernice za njihovo reševanje.

3.9 Povzetek in ključne besede

Povzetek je zgoščen prikaz vsebine celotnega dela. V 200 do 300 besedah naj avtor nakaže problem diplomskega dela, metode, rezultate in njihov pomen, in to na tak način, da se bralec na podlagi povzetka odloči, ali je vredno prebrati celotno besedilo ali ne. Povzetek naj ne vsebuje informacij in trditev, ki jih ni v delu. Avtorja naj se navaja v tretji osebi. Nebistvenih podrobnosti ne navajamo.

Za povzetkom so v novem odstavku navede ključne besede diplomskega dela. Na naslednji strani je v tujem jeziku (angleško, nemško, francosko, špansko …) zapisan prevod povzetka in ključnih besed.

3.10 Viri in literatura

Če avtor uporablja vire, naj najprej navede vire in nato literaturo. Literatura naj bo navedena na koncu, razvrščena po abecednem vrstnem redu priimkov avtorjev. V literaturi naj bodo navedena vsa (in samo tista) dela, na katera se v tekstu sklicuje avtor ali (in) jih neposredno citirana. Dela, ki jih v tekstu ne omenja, v literaturi ne navaja, četudi so si je pri študiju problema z njimi morda pomagal. V dogovoru z mentorjem jih lahko navede v sprotnih opombah. Dela ne smejo biti oštevilčena, imena revij morajo biti izpisana v celoti, imena revij, številke letnikov (volumen) in naslovi knjig morajo biti navedeni po spodaj podanih navodilih. Četudi gre pri kakem delu (knjigi ali znanstveni razpravi) za več avtorjev, vpišemo priimke in kratice imen vseh avtorjev po vrstnem redu kot v samem članku ali knjigi. V seznamu literature so citirana tako dela, ki so dostopna javnosti (objavljena dela: članki v revijah, poglavja v knjigah, knjige, objavljeni prispevki s simpozijev), kot tudi dela, ki niso vedno dostopna (doktorska, magistrska, diplomska dela, monografije …). Če je knjiga doživela dve ali več izdaj, to označimo z manjšo številko (19992).

3.10.1 Navodila za navajanje literature in opomb

Navajamo na dva načina: v prvem primeru je navedek med besedilom, v drugem pa v opombi.

A. Med besedilom navajamo Sveto pismo, Koncilske dokumente, Zakonik cerkvenega prava (ZCP) in Katekizem katoliške Cerkve (KKC).
1. Če je besedilo navedeno dobesedno, ga postavimo v navednice, npr.: »Baraba pa je bil razbojnik« (Jn 18,40).
2. Če besedilo ni navedeno dobesedno, dodamo pred navedkom »prim.« z malo začetnico, npr.: Evangelist piše, da je bil Baraba razbojnik (prim. Jn 18,40).

B. V opombi navedemo takole:

1. Če je besedilo v navednicah

a) Če navajamo iz knjige:
 Ko navajamo knjigo, je najprej začetnica imena in izpisan priimek avtorja, naslov knjige v ležeči pisavi (kurzivi) - lahko tudi podnaslov, v navadni pisavi založba, kraj in letnica izdaje, stran, npr: F. Oražem, Teologija duhovnosti, Družina, Ljubljana 1993, 171.
 Poleg založbe je lahko naveden naslov in številka zbirke, npr.: F. Oražem, Teologija duhovnosti, Teološka knjižnica 8, Družina, Ljubljana 1993, 172.
 Ko drugič navajamo isto knjigo, ne uporabljamo »prav tam« ali kaj podobnega, marveč napišemo začetnico imena in priimek avtorja ter dodamo »n. d.« in stran, npr.: F. Oražem, n. d., 172.
 Če drugič navajamo različne knjige istega avtorja, da se ločijo med seboj, dodamo začetnici imena in priimku avtorja še naslov knjige in takoj stran, npr.: F. Oražem, Leta Kristusove skrivnosti, 173.

b) Če navajamo iz revije ali zbornika:
 Najprej je začetnica imena in priimek avtorja, nato naslov članka oziroma razprave v ležeči pisavi, za vejico dodamo »v:«, nato v ležeči pisavi naslov revije ali zbornika, sledi letnik in v oklepaju letnica, vejica in stran, npr.: J. Krašovec, Filozofsko-teološki razlogi za odpuščanje, v: Bogoslovni vestnik 51 (1991), 273.
 Ko drugič navajamo isti članek oziroma razpravo, postopamo kot pri knjigi, npr.: J. Krašovec, n. d., 173.
 Če večkrat navajamo različne članke oziroma razprave istega avtorja, postopamo kot pri knjigi, npr.: J. Krašovec, Prelomitev in obnova zaveze v 2 Mz 32-34, 197.

2. Če besedilo ni v navednicah, pred navedkom dodamo »Prim.« z veliko začetnico, npr.: Prim. J. Krašovec, Filozofsko-teološki razlogi za odpuščanje, v: Bogoslovni vestnik 51 (1991), 273.

3. Na enak način postopamo pri navajanju bibliografije, le da je zaradi abecednega reda na prvem mestu priimek in nato začetnica imena, npr.: Oražem France, Leto Kristusove skrivnosti, Zbirka božje okolje 17, Ljubljana 1989. Ali: Stres A., Človek in njegov Bog, Mohorjeva družba, Celje 1994. Ali: pri članku npr.: Krašovec J., Filozofsko-teološki razlogi za odpuščanje, v: Bogoslovni vestnik 51 (1991), 270-285.
Številka opombe je vedno za ločilom, naj bo pika ali vejica ali narekovaj. Na koncu opombe je končno ločilo.

Navajanje z interneta
Dela, ki so objavljena samo na internetu navajamo tako, da namesto založbe, kraja izdaje,
letnice in strani navedemo ustrezni popolni naslov dokumenta - URL (Uniform Resource Locator). Števila strani pri navajanju del z interneta ne navajamo. Če je na dokumentu zapisan datum objave, potem zapišemo navedeni datum. Če na dokumentu ni zapisanega datuma, pa navedemo datum, ko smo dokument našli.
Primer:
Reinermann H., Electronic Government - Anticipating the Tide of Change, URL="htpp://www.ocg.or.at/confpaper/tc/reinermann/paper.html;internal&sk=ROBOT". 6. 8. 1988.

3.11 Priloge

Seznam prilog (tabel in slik) je oblikovan tako, da se le-te navede zaporedno, glede na vrstni red pojavljanja v besedilu. Za vsako posamezno prilogo je navedena številčna oznaka, naslov in številka strani, na kateri se priloga pojavlja. Obsežnejše tabele, slikovne priloge in podobno postavimo (uvežemo) na konec dela (za poglavjem Literatura) v poglavje Priloge.

4. ODDAJA DIPLOMSKEGA DELA

Diplomsko nalogo oz. diplomsko seminarsko nalogo je treba v dveh izvodih oddati v referatu za študentske zadeve, po en izvod pa mentorju in somentorju. Referat sprejme samo tista dela, ki so oblikovana v skladu s tehničnimi navodili za izdelavo diplomskega dela in diplomske seminarske naloge. Ob oddaji diplomskega dela predloži študent indeks ter izpolnjen obrazec Prijava k diplomskemu izpitu (glej priloga št. 2). Študentski referat mu je dolžan omogočiti opravljanje diplomskega izpita najkasneje v roku enega meseca od prijave diplomskega izpita.

Od dneva, ko je študent izpolnil vse pogoje za pristop k diplomskemu izpitu (opravljeni vsi izpiti in oddana diplomska oz. diplomska seminarska naloga), mora preteči najmanj 14 dni. Mentor in somentor morata oddati pisno oceno diplomskega dela najkasneje tri dni pred rokom diplomskega izpita.

4.1 Določila o enotni diplomski nalogi, ki veljajo za dvopredmetni program Teološke fakultete na Enoti v Mariboru:

- študentje lahko opravljajo enotno diplomsko nalogo, če z vlogo zaprosijo za odobritev enotne diplomske naloge Komisijo za študijske zadeve, vlogi mora priložiti soglasje potencialnih mentorjev z obeh fakultet;
- ker so predpisane metodologije za izdelavo diplomske naloge na fakultetah različne, študent v dogovoru z mentorjem izbere in upošteva eno metodologijo;
- naslov diplomske naloge je enoten;
- v diplomski nalogi in na platnicah se navedeta obe fakulteti, oba mentorja pa se navedeta v diplomski nalogi;
- zagovor diplomske naloge je skupen in se organizira na PEF;
- dekan PEF imenuje komisijo za zagovor diplomske naloge, ki jo sestavljajo trije člani: predsednik in oba mentorja;
- študent odda 6 izvodov diplomske naloge, po tri na vsaki fakulteti;
- minimum obsega enotne diplomske naloge je 90 strani.
Ta določila so vzorec za dogovor med FF in TEOF v Ljubljani.
5. DIPLOMSKI IZPIT - ZAGOVOR DIPLOMSKEGA DELA

Diplomski izpit obsega zagovor diplomske naloge oz. diplomske seminarske naloge in izpit iz dveh študijskih področij. Tvarina zagovora naloge izhaja iz diplomske naloge, izpit sam pa je interdisciplinarna sinteza sistematične teologije.
Študenti enopredmetenega programa lahko izberejo med naslednjimi študijskimi področji:

FILOZOFIJA
1. Sistem metafizike pri Aristotelu in Tomažu in kritika metafizike v novem veku: Kant, Nietzsche, Heidegger
2. Pojem človeka kot osebe
3. Utemeljitev klasične etike pri Aristotelu in Tomažu
4. Problem etike v novem veku: utemeljitev etike in religije: Kant, Taylor, Levinas
5. Teoleološka, deontološka in hermenevtično-antropološka utemeljitev etike
6. Problemi dokazovanja Boga: Bog pri Aristotelu in Tomažu, Anzelm, Kantova kritika
7. Problem teodiceje: Človek in Bog ter problem zla
8. Kritika religije pri Feuerbachu, Marxu, Freudu
9. Neosholastična filozofija na Slovenskem
10. Družbeno-socialna misel na Slovenskem: Krek, SLS, liberalizem in komunizem v svetu in danes na Slovenskem

SVETO PISMO
Stara zaveza:
1. Svetopisemska prazgodovina
2. Egiptovsko suženjstvo in izhod iz Egipta
3. Zgodovina in teologija v Samuelovih knjigah
4. Značilnost hebrejskega preroštva
5. Literarne vrste in teologija psalmov
Nova zaveza:
1. Pravičnost in nebeško kraljestvo pri Mt
2. Primerjava razodevanja Jezusove identitete v Mr in v Jn
3. Pasijon: kronologija in teološka interpretacija (Mt 24-26; Mr 14-15)
4. Pavlov nauk o opravičenju v Gal in Rim
5. Kristusov prihod v Pavlovih pismih in judovska eshatologija

ZGODOVINA CERKVE
1. Cerkev, božja ustanova, božji in človeški elementi v Cerkvi, sodelovanje službe in karizme
2. Bogoslužje, vsakdanje življenje kristjana v antični dobi
3. Fevdalizacija Cerkve, negativne posledice, prizadevanja za evangelizacijsko Cerkev
4. Navzočnost krščanstva na slovenskih tleh v prvem tisočletju
5. Stopnje razvoja cerkvene organizacije od 8. st. do danes
6. Vloga redovništva v vernosti in kulturi slovenskega naroda
7. Navzočnost protenstantizma na slovenskih tleh in odmev nanj
8. Značilne poteze Cerkve na Slovenskem v 20. stoletju

OSNOVNO BOGOSLOVJE
1. Krščanstvo in kulture (inkulturacija) s posebnim poudarkom na inkulturaciji v (post)moderni družbi
2. Krščanstvo in ideologija
3. Krščanstvo v različnih miselnih sistemih skozi čas
4. Pojem razodetja: njegova zgodovina in model ter pomen simbolne logike za razumevanje razodetja
5. Vloga in pomen verskih povedi v območju filozofske komunikacije in jezika
6. Model misijonske misli in dejavnosti nekoč in danes
7. Pregled ekleziologije 19. in 20. stoletja: Prvi vatikanski koncil, obdobje med konciloma, obnova po koncilu, temeljne misli Dogmatične konstitucije o Cerkvi
8. Notranje bistvo Cerkve: Cerkev kot zakrament odrešenja, kot Kristusovo skrivnostno telo, kot Božje ljudstvo; Cerkev kot Božje Kraljestvo; svetopisemski temelji in mesto teh podob v Konstituciji o cerkvi
9. Sedanji trenutek in prihodnost ekumenskega gibanja; edinost Cerkve in sodobna ekumenska gibanja

PATROLOGIJA
1. Apostolski očetje in apologeti
2. Problem pravovernosti in njegovo razreševanje v prvih treh stoletijh
3. Teološke teme na prvih štirih koncilih
4. Teologija sv. Avguština
5. Patristična eksegeza
6. Metoda sholastične teologije
7. Teološki pristop prvega in drugega vatikanskega koncila
8. Teologija vpričo novodobnih duhovnosti

DOGMATIČNA TEOLOGIJA
1. Človekova bivanjska odvisnost od Boga v svetopisemskem sporočilu in teologiji
2. Greh in milost v zgodovini odrešenja
3. Vera kot dialog z Bogom, iskanje Boga in človeka
4. Upanje kot slog krščanskega življenja
5. Božji Duh in delovanje v ljudeh, svetu in Cerkvi
6. Vsezveličavna volja Božja in človekova odgovornost
7. Kristus kot prazakrament in Cerkve kot vesoljni zakrament odrešenja
8. Evharistija kot vrhunec in središče krščanskega življenja
9. Velikonočna skrivnost kot vrhunec vsega Kristusovega odrešenjskega delovanja

MORALNA TEOLOGIJA
1. Naravna etika, naravni moralni zakon in posebnosti krščanske morale
2. Vloga vesti v človekovem moralnem delovanju
3. Greh in spreobrnjenje
4. Mesto teoloških kreposti vere, upanja in ljubezni v življenju kristjana
5. Teologija komunikacije
6. Vrednotenje človekove in človeške spolnosti
7. Dostojanstvo človeške osebe s posebnim ozirom na aktualna vprašanja v bioetiki
8. Temeljna izhodišča družbenega nauka Cerkve
9. Poklicanost vseh k svetosti

LITURGIKA
1. Osebnostna in občestvena razsežnost bogoslužja
2. Bogoslužje – dialog med Bogom in človekom
3. Liturgija Cerkve in ljudske pobožnosti
4. Cerkvena pesem v službi bogoslužja
5. Bogoslužno leto
6. Liturgična reforma drugega vatikanskega koncila
7. Duhovna razlaga obredov zakramentov uvajanja
8. Duhovna razlaga obredov zakramentov ozdravljanja
9. Duhovna razlaga obredov zakramentov služenja

PASTORALNA TEOLOGIJA
1. Pomen 2. vatikanskega koncila za razvoj pastoralne teologije
2. Koncept pastoralne teologije nekdaj i danes – sinodalna izhodišča
3. Družbene spremembe (1990) . izziv za pastoralo Cerkve na Slovenskem
4. Pastorala kot graditev eklezialnega občestva
5. Problem današnje (slovenske) župnije, odnos do mikro- in makrostrukture
6. Podoba in pomen zakona (družine) v novejših cerkvenih dokumentih
7. Diferencialna pastorala – da ali ne? (izhodišča, možnosti, potrebe)
8. Mediji v službi humanizacije in evangelizacije človeka
9. Spreobrnjenje in vera – dve resničnosti Božjega klica in človekovega odgovora
10. Osebnostni in občestveni pomen sprave in pokore

CERKVENO PRAVO
1. Cerkvenopravni viri prvega tisočletja
2. Zakonik cerkvenega prava iz leta 1917 in 1983
3. Učiteljska služba Cerkve
4. Vrhovna oblast v Cerkvi
5. Položaj krajevnih škofov in delnih Cerkva
6. Župnija v določilih ZCP
7. Razdelitev zakonskih zadržkov in zakonski zadržki posamič
8. Zakonska privolitev
9. Kanonična oblika v zakonskem pravu
10. Moderna ustava in pojem države

OZNAJEVALNA TEOLOGIJA
1. Kognitivne in emocionalne značilnosti razvojne psihologije v psihologiji učenja in poučevanja
2. Vzgojne metode
3. Motivacija za izobraževanje odraslih in andragoški ciklus
4. Stopnja znanja in didaktična aplikacija Gardnerjeve teorije o več vrstah inteligentnosti
5. Modeli verskega in etičnega poučevanja glede na cerkvene, mednarodne in državne dokumente
6. Cilji, vsebine in metode verskega in etičnega pouka
7. Kateheza odraslih kot del evangelizacijskega in oznanjevalnega poslanstva Cerkve
8. Področja izobraževanja in izpopolnjevanja nosilcev katehetskega procesa
9. Dejavniki in razsežnosti homiletičnega oznanjevanja

Študenti dvopredmetnega programa poleg obvezne skupine izberejo še eno skupino:

OBVEZNA SKUPINA
1. Religijska socializacija (pedagogika)
2. Religijsko – etično izobraževanje odraslih (andragogika)
3. Psihologija učenja in poučevanja (psihologija za učitelje)
4. Temeljno zaupanje, dialoškost in motivacija v vzgojno-izobraževalnem procesu (psihologija za učitelje)
5. Celostna, kurikularna in ekstencialno-komunikativna didaktika (splošna didaktika).
6. Cilji, vsebinski poudarki in učne metode slovenskih in evropskih šolskih sistemov (splošna didaktika)
7. Cilji, postopki in sredstva didaktike religijskega pouka (posebna didaktika)
8. Avtonomizacija vrednot in etičnih norm v vzgojno-izobraževalnem procesu (posebna didaktika)

OSNOVNO BOGOSLOVJE
1. Pojmovanje razodetja v Dogmatični konstituciji o Božjem razodetju
2. Posredovanje Božjega razodetja po Dogmatični konstituciji o Božjem razodetju
3. Kaj pravi o Svetem pismu Dogmatična konstitucija o Božjem razodetju
4. Doktrinarni in zgodovinski model razodetja ter odnos med razodetjem in simbolnim
5. Doživljajski, dialektični in novozavezni model razodetja ter odnos med razodetjem in simbolnim
6. Drugi vatikanski koncil – koncil o Cerkvi (koncili v splošnem: 2. vatikanski koncil; gl. splošni uvod v koncilske odloke, 11-18;21-45)
7. Dogmatična konstitucija o Cerkvi Lumen gentium; predstavitev po poglavjih; besedilo in razlaga (pr. t. 109-204)
8. Ustanovitev Cerkve, njeno bistvo in znaki (gl. skripta Cerkev – skrivnost občestva, 11-18; 35-84)
9. Službe in naloge v Cerkvi: skupno duhovništvo, hierarhična ureditev, papeška služba (pr. t. 85-108)

SVETO PISMO
1. Svetopisemska prazgodovina ( 1 Mz 1-11)
2. Izhod iz Egipta (2 Mz 1-15)
3. Preroki (Izaija, Ozej, Ezekiel in Daniel na splošno)
4. Job, Ps 73 in literarne vrste psalmov
5. Prazgodovina evangelijev
6. Nebeško kraljestvo (Mt 5-7; Lk 6, 10-49)
7. Jezusovo trpljenje (Mt 26-27 in vzporedna mesta)
8. Pavlov nauk o opravičenju v Pismu Rimljanom

MORALNA TEOLOGIJA
10. Naravna etika, naravni moralni zakon in posebnosti krščanske morale
11. Vloga vesti v človekovem moralnem delovanju
12. Greh in spreobrnjenje
13. Mesto teoloških kreposti vere, upanja in ljubezni v življenju kristjana.
14. Teologija komunikacije
15. Vrednotenje človekove in človeške spolnosti
16. Dostojanstvo človeške osebe s posebnim ozirom na aktualna vprašanja v bioetiki
17. Temeljna izhodišča družbenega nauka Cerkve
18. Poklicanost vseh k svetosti

DOGMATIČNA TEOLOGIJA
1. Človekova bivanjska odvisnost od Boga in bogopodobnost v bibličnem sporočilu in teologiji
2. Greh in milost v zgodovini odrešenja
3. Eshatološka razsežnost človekovega bivanja
4. Jezus Kristus, razodetje Boga in človeka
5. Božji Duh in delovanje v Cerkvi, svetu in ljudeh
6. Sveta Trojica – Bog razodetja in krščanskega verovanja
7. Velikonočna skrivnost kot vrhunec vsega Kristusovega odrešenjskega delovanja
8. Zakramentalna razsežnost človekovega verovanja (zakramenti na splošni)
9. Evharistija kot vrhunec in središče krščanskega življenja

Diplomski izpit je javen, zato mora biti objavljen vsaj tri dni pred izpitnim rokom na oglasni deski. Diplomski izpit se lahko opravlja v rednem, izrednem izpitnem obdobju ter vsak prvi teden v mesecu, če študent prijavi diplomski izpit do 20 v mesecu. O diplomskem izpitu se vodi zapisnik.

Komisijo za diplomski izpit sestavljajo: mentor (somentor ni obvezen, je pa povabljen) diplomske oz. diplomske seminarske naloge in predstojniki kateder za posamezne skupine oz. s pooblastilom člani katedre. Če študent izbere katedro, za katero je izpraševalec mentor njegovega diplomskega dela, sta člana komisije samo dva. Komisijo sestavi študentski referat, potrdi pa dekan ali prodekan za študijske zadeve ali predstojnik enote.

Predsednik komisije je mentor diplomskega dela, ki vodi diplomski izpit in pripravi zapisnik izpita (obrazci se mu predložijo v študentskem referatu). Zapisnik obsega izpitna vprašanja in ocene diplomskega dela, zagovor diplomske oz. diplomske seminarske naloge in skupno oceno diplomskega izpita. Vsak član komisije podpiše svojo oceno, predsednik komisije pa skupno.

Diplomski izpit traja najmanj 45 in največ 60 minut. Kandidat najprej predstavi nalogo (10-15 minut), mentor in somentor (če je navzoč, ni obvezno) mu nato postavita vprašanja (15 minut). Če so prisotni tudi nečlani komisije, lahko še ti postavijo vprašanja. Temu delu sledi izpit iz izbranih skupin (20-30 minut).

Zagovor diplomskega dela oceni mentor skupaj s somentorjem (če je navzoč), izpraševalca pa vsak za svoje področje ocenita kandidatove odgovore.

Skupna ocena obsega: 50% diplomskega dela (mentor in somentor in zagovor naloge) in 50% povprečje drugih dveh ocen (ocene obeh izbranih diplomskih področji). Če je rezultat vmesna ocena in je nad 0,51, se zaokroži navzgor. Za pozitivno opravljen diplomski izpit morajo biti vse ocene pozitivne. Predsednik diplomske izpitne komisije sporoči kandidatu sklep komisije in mu pove tudi skupno oceno.

7. MAGISTRSKI IZPIT, ZAGOVOR MAGISTRSKE NALOGE

Kandidat opravlja magistrski izpit praviloma ob koncu tretjega semestra, potem ko je uspešno opravil vseh šest izpitov za prvi letnik.

Po prejemu prijave k magistrskemu izpitu dekan imenuje komisijo za magistrski izpit.
Mentor magistranda v dogovoru s predstojniki kateder skupine, h kateri se je magistrand prijavil, določi pet tem za magistrski izpit. Predstojniki kateder kandidatu določijo obvezno literaturo za posamezna področja, približno 200 strani za vsako področje, skupaj torej 1000 strani. Magistrski izpit traja eno uro.

Na začetku drugega letnika kandidat odda dispozicijo magistrske naloge. Komisija za znanstveno–raziskovalno dejavnost preveri ustreznost teme in dispozicije magistrske naloge, senat pa jo potrdi. Eno leto po potrditvi dispozicije mora kandidat zaključiti magistrsko nalogo. Naloga praviloma obsega najmanj 120 strani. Komisija za znanstveno-raziskovalno dejavnost lahko na osnovi kandidatove prošnje izjemoma ta rok podaljša za eno leto.
Ob koncu četrtega semestra kandidat odda magistrsko nalogo v sedmih izvodih. Dekan imenuje komisijo za zagovor naloge. Če komisija pozitivno oceni oddano nalogo, lahko kandidat pristopi k zagovoru magistrske naloge. Zagovor magistrske naloge traja eno uro.

TEZARIJ ZA MAGISTRSKI IZPIT

FILOZOFSKO-RELIGIOLOŠKA SKUPINA
(A)
1. Osnove spoznavoslovja.
2. Razvoj metafizike od Aristotela do Tomaža in kritika metafizike v novem veku.
3. Problem človeka kot osebe.
4. Problemi jezika v sodobni filozofiji.
5. Indijska filozofija.
6. Problemi klasične in sodobne etike.
7. Problemi Boga v klasični in moderni filozofiji.
8. Neotomizem na Slovenskem.
9. Predmetna teorija Franceta Vebra.
10. Družbena filozofija.

(B)
1. Opredelitev religije v religioloških vedah in glavni pojavi, ki določajo religijsko področje.
2. Ideološka obremenjenost humanističnih in družboslovnih pristopov k religiji
3. Razmerja med razodetjem in njegovim nosilcem, določeno versko skupnostjo.
4. Status verske govorice.
5. Medverski dialog: religiološki in katoliški pogledi.
6. Verstva in človekove pravice.
7. Razmerje med moderno državo in religijo: dobre in slabe plati.
8. Razmerje med kulturo in religijo: primer Katoliške cerkve.
9. Soteriološka umestitev verstev v odnosu do krščanstva – dileme okoli dokumenta »Gospod Jezus«.
10. Skupni etični kodeks svetovnih verstev – prispevek H. Künga k medverskemu dialogu (»Projekt Weltethos«).

BIBLIČNO-PATROLOŠKA SKUPINA
(A)
1. Odpad Izraela in obnova (2 Mz 32-34; 3 Mz 26 + 5 Mz 28; 30, 1-10; Jer 31, 31-34).
2. Mesto in vloga antiteze v Stari zavezi.
3. Teologija Izaijeve, Ozejeve in Ezekielove knjige.
4. Teologija Pregovorov, Joba in Pridigarja.
5. Prevajanje Svetega pisma v teoriji in praksi.
6. Primerjava razodevanja Jezusove identitete v Mr in v Jn.
7. Matejeva uporaba starozaveznih literarno-teoloških motivov in tem.
8. Pasijon: kronologija in teološka interpretacija (Mt 24-26; Mr 14-15).
9. Pavlov evangelij – teologija križa in vstajanja.
10. Pavlov nauk o opravičenju v Gal in Rim.

(B)
1. Problem gnosticizma v prvi Cerkvi in danes.
2. Nicejski koncil in arijanska kontroverza.
3. Razvoj kristologije ob efeškem in kalcedonskem koncilu.
4. Antiohijska in aleksandrijska eksegetska šola.
5. Patristična antropologija od Ireneja do Gregorija iz Nise.
6. Avguštinova teološka metoda.
7. Prehod iz patristične v srednjeveško teologijo.
8. Posebnosti skotistične teologije.
9. Slovenski teologi od Brižinskih spomenikov do danes.
10. Postmoderni razvoj teologije drugega vatikanskega koncila.

ZGODOVINSKA SKUPINA

1. Dogmatičnost Cerkve v dvatisočletni rasti v primerjavi z drugimi ustanovami.
2. Kako skušajo kristjani zgodnje dobe v praksi uresničevati nauk evangelija?
3. Izhodišča in smeri v razvoju cerkvene uprave.
4. Kako se izpričuje stalna aktualnost odnosov med Cerkvijo in državo?
5. Značilnosti Cerkve v srednjem veku.
6. Kako se skozi drugo tisočletje kažejo posledice fevdalizacije Cerkve?
7. Vstopanje slovenskega naroda v svet krščanstva, zahodne kulture in družbene ureditve ter pomen, ki ga ima to za Slovenijo našega časa.
8. Protestantizem na Slovenskem in odmevi nanj.
9. Povezave Cerkve na Slovenskem z vesoljno Cerkvijo v novejšem času.
10. Povezave med zgodovino cerkve in prizadevanji Cerkve za prenovo v zadnjem času.

SISTEMATIČNO -TEOLOŠKA SKUPINA

1. Sveta Trojica kot središče in ključ za razumevanje in življenje krščanstva.
2. Sveti Duh kot Duh življenja in svobode.
3. Vprašanje drugega Kristusovega prihoda.
4. Stvarjenjske razsežnosti človekovega bivanja.
5. Življenje iz milosti v svobodo poklicanih božjih otrok.
6. Kristus, središče odrešenjske ekonomije: Kristus, Bog in človek je v velikonočni skrivnosti spravil človeštvo z Bogom.
7. Vstajenje Jezusa Kristusa kot absolutna novost in perspektiva našega odrešenja.
8. Človek – zakramentalno bitje.
9. Krst in birma.
10. Evharistija.

MORALNO-JURIDIČNA SKUPINA

(A)
1. Biblični etos.
2. Naravna etika in posebnosti krščanske morale.
3. Vloga vesti v človekovem moralnem delovanju.
4. Greh in spreobrnjenje.
5. Mesto teoloških kreposti vere, upanja in ljubezni v kristjanovem življenju.
6. Teologija komunikacij.
7. Vrednotenje človekove in človeške spolnosti.
8. Dostojanstvo človeške osebe in skrb za njeno integriteto s posebnim ozirom na aktualna vprašanja v bioetiki.
9. Temeljna izhodišča družbenega nauka Cerkve.
10. Poklicanost vseh k svetosti.

(B)
1. Naravno in božje pravo kot temelj pozitivnega prava.
2. Viri cerkvenega prava.
3. Filozofija in teologija kanonsko pravnega sistema.
4. Ureditev premoženjskih razmerij v Cerkvi.
5. Učiteljska služba Cerkve v kanonsko pravnih določilih.
6. Hierarhična ureditev Cerkve.
7. Primerjava dolžnosti in pravic vernikov v primerjavi s temeljno listino o človekovih pravicah.
8. Zakramentalno pravo Cerkve.
9. Javno pravo Cerkve (ureditev odnosov Cerkve z državami in drugimi subjekti mednarodnega prava).
10. Posebnosti redovnega prava v celoti kanonsko pravnega sistema.

PASTORALNO-TEOLOŠKA SKUPINA

(A)
1. Trojno poslanstvo Cerkve v službi njenega samouresničevanja.
2. Koncept sodobne organske pastorale.
3. Pastoralno načrtovanje.
4. Župnija – skupnost občestev.
5. Teološke osnove laikata.
6. Podoba duhovnika v novejših cerkvenih dokumentih.
7. Prenova v Cerkvi na Slovenskem.
8. Človek – pot Cerkve (Cerkev v službi sveta).
9. Zakon in družina – antropološki in teološki problemi.
10. Priprava na zakon.

(B)
1. Inkulturacija bogoslužja.
2. Uspehi in neuspehi liturgične prenove drugega vatikanskega cerkvenega zbora.
3. Dejavno sodelovanje pri bogoslužju.
4. Prostori liturgičnih obhajanj.
5. Govorica znamenj pri bogoslužju.
6. Liturgična duhovnost.
7. Vzgoja liturgičnih sodelavcev.
8. Razlike med vzhodnimi in zahodnimi obredi sv. maše.
9. Bogoslužno leto vzhodnih Cerkva.
10. Ljudske pobožnosti v Stari in Novi zavezi.

(C)
1. Religijske in etične izkušnje po življenjskih obdobjih.
2. Kateheza odraslih v novejših katehetskih dokumentih.
3. Katehumenat v Cerkvi nekdaj in danes.
4. Oznanjevanje in nova evangelizacija s pomočjo elektronskih medijev.
5. Teologija oznanjevanja in verska komunikacija vere.
6. Oznanjevalni poudarki po Plenarnem zboru Cerkve na Slovenskem.
7. Primerjava: kateheza v župniji, etika in državljanska vzgoja, verstva in etika.
8. Didaktične metode in modeli poučevanja.
9. Status, cilji, vsebine … religijskega in etičnega pouka v srednjeevropskem prostoru.
10. Prispevki klasikov k razvoju pedagoške misli.

Univerza v Ljubljani
TEOLOŠKA FAKULTETA
Poljanska 4, Ljubljana

Št. prijave:________ Vpisna številka: __ __ __ __ __ __ __ __
Datum:___________

PRIJAVA DIPLOMSKE NALOGE

Ime in priimek:______________________________________________

Rojen/a_____________19___, v kraju___________________________

Naslov:____________________________________________________

Telefon:____________________________

Program, smer, skupina:______________________________________

Status v študijskem letu 20___/20___:___________________________

Naslov diplomske naloge:

Glavni naslov:_______________________________________________________________

Podnaslov:__________________________________________________________________

Mentor:_____________________________, podpis:________________________________

Somentor:___________________________, podpis:________________________________

Rok za oddajo naloge:_____________________________________

Podaljšanje roka za oddajo naloge:___________________________

Oddaja naloge, dne:_______________________________________

Podpis referenta/tke: Podpis študenta/tke:

Univerza v Ljubljani
TEOLOŠKA FAKULTETA
Poljanska 4, Ljubljana

Št. prijave:________ Vpisna številka: __ __ __ __ __ __ __ __
Datum:___________

PRIJAVA DIPLOMSKE SEMINARSKE NALOGE

Ime in priimek:______________________________________________

Rojen/a_____________19___, v kraju___________________________

Naslov:____________________________________________________

Telefon:____________________________

Program, smer, skupina:______________________________________

Status v študijskem letu 20___/20___:___________________________

Naslov diplomske naloge:

Glavni naslov:_______________________________________________________________

Podnaslov:__________________________________________________________________

Mentor:_____________________________, podpis:________________________________

Somentor:___________________________, podpis:________________________________

Rok za oddajo naloge:_____________________________________

Podaljšanje roka za oddajo naloge:___________________________

Oddaja naloge, dne:_______________________________________

Podpis referenta/tke: Podpis študenta/tke:

Univerza v Ljubljani
TEOLOŠKA FAKULTETA
Poljanska 4, Ljubljana

Št. prijave:________
Vpisna številka: __ __ __ __ __ __ __ __
Datum:___________

PRIJAVA K DIPLOMSKEMU IZPITU

Ime in priimek:______________________________________________

Rojen/a_____________19___, v kraju___________________________

Naslov:____________________________________________________

Telefon:_____________________________

Program, smer, skupina:______________________________________

Status v študijskem letu 20__/20__:______________________________

Naslov diplomske naloge (diplomske seminarske naloge):

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

Mentor:_____________________________

Somentor:___________________________

Naloga oddana dne:___________________

Skupina 1__________________________________________________

Skupina 2__________________________________________________

Podpis referenta/tke: Podpis študenta/tke:
Univerza v Ljubljani
TEOLOŠKA FAKULTETA
Poljanska 4, Ljubljana

Št. prijave:________
Vpisna številka: __ __ __ __ __ __ __ __

PRIJAVA K MAGISTRSKEMU IZPITU

Ime in priimek:__________________
Rojen/a_____________19___, v kraju___________________________
Študent/ka:_______letnika, v študijskem letu__________
Naslov:____________________________________________________
Telefon:_____________________________
Program:_______________________________________________________
Smer:______________________________________________________________________
Skupina:____________________________________________________________________
Tema magistrske naloge:
___________________________________________________________________________
Mentor:_____________________________

Teme za magistrski izpit: Nosilec:

1._____________________________________________ ______________________
2._____________________________________________ ______________________
3._____________________________________________ ______________________
4._____________________________________________ ______________________
5._____________________________________________ ______________________

Prijava oddana dne:___________________

Podpis mentorja:________________

Podpis kandidata:________________

Univerza v Ljubljani
TEOLOŠKA FAKULTETA
Poljanska 4, Ljubljana

Datum:______________

IZJAVA MENTORJA

Podpis mentorja:______________________

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli