 |
Pisanje diplomske naloge, pisanje diplomske naloge
Pisanje diplomske naloge, pisanje diplomske naloge, Pisanje diplomske naloge, pisanje diplomske naloge, Pisanje diplomske naloge, pisanje diplomske naloge,
|
| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
mojstudij
Administrator foruma
Pridružen/-a: 05.08. 2009, 06:15
Prispevkov: 884
|
 Objavljeno: 24 Apr 2011 05:35 Naslov sporočila: PROMETNA ŠOLA MARIBOR VIŠJA PROMETNA ŠOLA NAVODILA ZA IZDELA |
 |
|
PROMETNA ŠOLA MARIBOR
VIŠJA PROMETNA ŠOLA
Anton Pepevnik
Dušan Kolarič
Martina Belšak
Vanja Kajzer
Gregor Rak
NAVODILA ZA IZDELAVO SEMINARSKE NALOGE
Maribor, janaur 2009
SI – 2000 MARIBOR, Preradovičeva ulica 33, tel.: +386 2 42 94 140, 42 94 100, fax: 42 94 139
SEMINARSKA NALOGA
pri predmetu: vpiši ime predmeta
NAVODILA ZA IZDELAVO SEMINARSKE NALOGE
Študent(-ka): ime in priimek študenta (študentke)
Številka indeksa: vpišite številko vašega indeksa
Študijski program: vpišite študijski program
Modul: vpišite izbrani modul
Vrsta študija: redni/izredni
Predmet: vpišete predmet, v okviru katerega boste delali seminarsko nalogo
Mentor: ime in priimek mentorja, strokovni naziv
Maribor, janaur 2009
VSEBINA
1 UVOD 1
1.1 OPIS PODROČJA IN OPREDELITEV PROBLEMA 2
1.2 NAMEN, CILJI IN OSNOVNE TRDITVE 2
1.3 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE RAZISKAVE 3
1.4 UPORABLJENE RAZISKOVALNE METODE 3
2 SPLOŠNO O PISANJU NALOGE 5
3 PRIPRAVA ZA TISK 8
3.1 OBLIKA IN VELIKOST PISAVE 8
3.2 OBLIKA STRANI 8
4 DODATNE ZAHTEVE 10
4.1 SLIKE IN TABELE 10
4.2 ŠTEVILČENJE 13
4.3 OKRAJŠAVE IN KRATICE 14
4.4 ENAČBE 14
4.5 CITIRANJE IN POVZEMANJE 15
4.5.1 Povzemanje 15
4.5.2 Citiranje 18
5 VIRI, LITERATURA 20
SEZNAM SLIK 24
SEZNAM PREGLEDNIC 25
PRILOGE 26
UPORABLJENI SIMBOLI
Qp - masa tovora, ki ga je potrebno paletizirati
F, F1, F2, F3 - sila
N - normalna napetost
- tangencialna napetost
E - modul elastičnosti
- absolutna dielektričnost
UPORABLJENE KRATICE
CAD - Computer Aided Design
ISO - International Standard Organisation
FG - Fakulteta za gradbeništvo
MŠŠ - Ministrstvo za šolstvo in šport
SZF - Slovenska znanstvena fundacija
PŠM - Prometna šola Maribor
VPŠ - Višja prometna šola
1 UVOD
Seminarska naloga je strokovno delo manjšega obsega, v katerem študent obdela manj zahteven problem in ob tem pridobiva izkušnje znanstveno raziskovalnega dela. Študent z izdelavo in predstavitvijo naloge izkaže svojo zmožnost samostojnega dela pri obdelavi v naprej določene teme. Naslov naloge lahko predlaga študent, nato pa ga potrdi učitelj predmeta.
Smoter naloge je, da se študent bolj podrobno seznani s problemi določenega predmeta v okviru študijskega programa, da pridobi veščine pisanja strokovnih del in se pripravi za pisanje seminarske naloge. Pri predmetih, kjer je to v skladu z učnimi cilji, se študent pripravi in izvede predstavitev doseženih rezultatov naloge na seminarskih vajah.
Pri nalogi se ocenjuje njena vsebinska in oblikovna plat. Vsebina naloge mora biti v skladu z naslovom naloge. Tega se mora študent zavedati že ob izbiri naslova. Študent naj si izbere naslov tako, da bo lahko kasneje poiskal primerno literaturo, vire in konkretne podatke. Neujemanje vsebine z naslovom naloge je največkrat odraz nesamostojnega dela pri njeni izdelavi. Z obliko pisnega izdelka študent izkaže obvladovanje veščin pisnega komuniciranja. Pri oblikovanju naj uporabi primerna tehnična sredstva in svojo ustvarjalnost ob doslednem upoštevanju teh navodil.
Pisni izdelek je sestavljen iz:
uvoda,
jedra – obrazložitve tematike v dveh do osmih poglavjih,
zaključka,
seznama uporabljene literature (po abecednem seznamu avtorjev),
prilog (če obstajajo).
Z uvodom bralca uvedemo v vsebino pisne naloge in mu na kratko pojasnimo predmet obravnave teme v pisni nalogi.
Uvod je razdeljen v štiri dele, ki jih številčimo:
1.1 Opis področja in opredelitev problema
1.2 Namen, cilji in osnovne trditve
1.3 Predpostavke in omejitve raziskave
1.4 Uporabljene raziskovalne metode
Uvod je kratek in naj ne presega 10 % naloge.
Za izdelavo pisne naloge morate najti, zbrati in pregledati vire, ki so že napisani in objavljeni na področju, ki ga obdelujte v nalogi. Viri za izdelavo naloge so lahko zelo različni. Uporabljate lahko strokovno literaturo, statistične in druge uradne podatke, dokumente, ki jih dobite v organizaciji, članke iz različnih revij ter seveda internet. Zaželeno je, da za izdelavo naloge uporabite tudi čim več tuje literature.
1.1 OPIS PODROČJA IN OPREDELITEV PROBLEMA
Opredelitev problema, ki ga bomo obravnavali, pomeni kratek opis značilnosti področja, ki je predmet naše obravnave in je sestavni del uvoda.
Iz vsebine izbrane teme moramo razviti nekaj bistvenih vprašanj, ki nam pomagajo natančno opredeliti zadani problem. Vprašanja, na katera iščemo odgovore, predstavljajo naš problem. Jasno naj bo opredeljeno, kakšen praktičen primer nameravamo rešiti.
1.2 NAMEN, CILJI IN OSNOVNE TRDITVE
Namen in cilji naloge so podati strnjen pregled obravnavanega področja. Navedemo, zakaj smo si izbrali takšno nalogo (namen) in katero strokovno področje je predmet našega preučevanja oziroma kateri praktični problem nameravamo rešiti.
Cilje postavimo tako, da lahko ob zaključku naloge s primerjavo doseženega in načrtovanega sami ocenimo svojo uspešnost. Namen, cilji in osnovne trditve zajemajo pojasnilo o namenu naše obravnave. Ko pojasnjujemo namen, moramo razložiti, zakaj obravnavamo izbrano temo (na primer, ker je še nihče ni obdelal ali ker se ne strinjate s pojasnili drugih avtorjev itd.).
Cilje naloge definiramo tako, da navedemo, katere konkretne cilje želimo doseči (na primer analizirati, ali je v Sloveniji prevoz nevarnih snovi zakonsko opredeljen, ali so v Sloveniji izdelani načrti za reševalne akcije v primeru prometne nesreče pri prevozu nevarne snovi itd.). Prav tako lahko navedemo, katere trditve bomo skušali dokazati. Slednje moramo vključiti v nalogo, če ima ta raziskovalni značaj. Trditve so vnaprej postavljene hipoteze/domneve (teze), ki jih bomo v svojem delu poskušali dokazati. Izhajati morajo iz ciljev (na primer prevoz nevarnega blaga ne upošteva zakona o varstvu okolja).
1.3 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE RAZISKAVE
Predpostavke in omejitve predstavljajo začetek obravnave neke teme. Predpostavljamo zato, ker pri obravnavi teme skoraj nikoli ne moremo zajeti vseh dejavnikov, ki opredeljujejo neko področje, zato uporabimo predpostavke, ki nam omogočijo poenostavitev obravnave. Tako predpostavimo, da se mnogi dejavniki nekega problema ne spreminjajo, kar olajša delo, saj se lahko podrobneje osredotočimo na ozko obravnavano področje ali celo na posamični primer. Na primer - pri analizi vpliva spremembe cene na količino povpraševanja po določenem blagu predpostavimo, da se ostali dejavniki povpraševanja (dohodek, cene ostalega blaga, želje, potrebe, ...) ne spreminjajo, zato ugotavljamo le vpliv spremembe cene na povpraševanje po blagu. Kljub temu vemo, da se v realnosti lahko spremenijo hkrati tudi ostali dejavniki, vendar bi bila tako kompleksna obravnava vseh sprememb prezahtevna in za potrebe analize nepomembna.
Omejitev obravnave pomeni, da pri obravnavi prevoza nevarnega blaga nismo obravnavali prevoza nevarnega blaga po vodnih poteh ali nismo obravnavali, kako je ta prevoz urejen v državah, kamor naši prevozniki prevažajo takšno blago. Omejitve naše obravnave opišemo v nalogi. Kot omejitve lahko navedemo tudi težave zaradi omejenega dostopa do podatkov, poslovne ali državne skrivnosti, pomanjkanje strokovne literature, nepripravljenost odgovornih ljudi za sodelovanje itd.
1.4 UPORABLJENE RAZISKOVALNE METODE
Metode dela nam povedo, kako smo prišli do podatkov, informacij, pa tudi zaključkov o obravnavani temi. Kot metodo raziskovanja lahko navedemo pregled strokovne literature, statistično obdelavo podatkov, primerjanje podatkov itd.
Metode dela preučevanja ločimo glede na temo, ki smo jo izbrali, na:
a) teoretične, kjer obravnavamo abstrakten pojem, s katerim se je verjetno ukvarjal že kdo pred nami. Tukaj uporabimo:
o deskriptivno (opisno) metodo za korektno uporabo, študijo in interpretacijo že napisane literature;
o kavzalno (neeksperimentalno) metodo za pridobivanje, analizo in interpretacijo podatkov in izsledkov z uporabo vprašalnika, intervjuja, reševanja nalog itd.;
b) eksperimentalne, kjer z znanstvenim postopkom raziskujemo nek problem ali dokazujemo določene hipoteze in uporabimo:
o eksperimentalno-kavzalno metodo za pridobivanje podatkov, izsledkov in rezultatov iz eksperimentiranja (opazovanje, preizkušanje, testiranje v realni ali simulirani situaciji).
2 SPLOŠNO O PISANJU NALOGE
Osnovno besedilo seminarske naloge zajema:
• uvod,
• jedro (obdelavo teme),
• sklep.
Uvod mora biti jedrnat, kratek ter privlačen za bralca in naj pri seminarski nalogi obsega dve do tri strani (lahko tudi 5 do 10 % seminarske naloge). Osnovno besedilo se vedno prične z uvodom.
Jedro predstavlja najobsežnejši del pisne naloge. Predstavlja najpomembnejši in najinventivnejši del pisnega dela. V njem podrobno opišemo izbrano temo (poslovanje organizacije, pravni vidik ustanovitve organizacije, trženje izdelka ali storitve, statistično obdelavo podatkov, stroške dela, analizo transportnega procesa, oblikovanje tehnološkega postopka, praktično uporabo transportnih naprav in sredstev, …), jo razvijamo in pojasnjujemo. Bodite strokovni in logično povezujte spoznanja.
Jedro mora obsegati tri vsebinska področja:
• Teoretični del, v katerem strnjeno predstavimo pomembnejša teoretična izhodišča, na katerem bosta temeljila analitični in perspektivni del. Obsega lahko 30 do 50 % obsega seminarske naloge.
• Analitični ali analitično eksperimentalni del, v katerem analitično in sintetično predstavite najpomembnejša lastna in tuja spoznanja, stališča, podatke, informacije in podobno. V tem delu analiziramo obravnavane zadeve z uporabo določenih znanj, modelov in metod. V analitičnem delu moramo na osnovi analize testirati svojo trditev, ki smo jo postavili v uvodu. Lahko jo ovržemo ali potrdimo. Obsega lahko 30 do 55 % obsega seminarske naloge.
• Perspektivni del (predlogi in priporočila) ─ v njem predlagamo rešitve in aktivnosti za uporabo v praksi. Namenjen je predvsem uporabnikom seminarske naloge. Predlogi morajo biti jedrnati, pregledni in korektni. Ta del jedra naj zajema predvidoma 5 % obsega seminarske naloge.
Jedro mora biti logično strukturirano in razčlenjeno na smiselna poglavja. To pomeni, da lahko ima tudi več kot tri poglavja, saj vsebinska poglavja lahko členimo še na več podpoglavij (to še posebej velja za analitični del jedra), vendar do največ četrte ravni (na primer 3.2.1.4). Podpoglavja ne smejo biti predolga, niti jih ne sme biti preveč. Vsebinski sklopi morajo biti logično povezani, kar pomeni, da je vsak naslednji smiselno nadaljevanje prejšnjega. Odstavek v poglavju naj tvori skupina povedi, ki izražajo določeno zaokroženo misel.
V jedru študent razvija in pojasnjuje svoja spoznanja in dokazuje poznavanje strokovne literature na izbranem področju. Pri obravnavi snovi pride do izraza znanje študenta, njegova sposobnost, kritičnost, domiselnost in logično povezovanje bistvenih dejstev, spoznanj in dokazov. Študent mora samostojno presojati objektivnost tujih mnenj in stališč. Ne sme dobesedno povzemati ali celo prepisovati splošnih ugotovitev, lahko pa se sklicuje na konkretne podatke, s katerimi podkrepi svoja spoznanja.
Jedro naloge torej tvorimo po naslednjih korakih:
v njem podrobneje predstavite in analizirate naslovno temo,
vsebino ločite z naslovi in s podnaslovi,
vključite aktualne novosti,
opravite ankete, eksperimente …,
lahko dodate slike, grafe, tabele, izračune, skice.
Sklep je obvezen del vsake pisne naloge. Je zadnje poglavje ali zadnji del osnovnega besedila. Vsebuje novo pridobljena lastna spoznanja, sklepne misli. Zato v tem delu naloge na kratko analizirajte svoje delo, povzemite osnovne ugotovitve in predloge, komentirajte dosežene cilje v primerjavi s postavljenimi cilji, navedite lastna spoznanja in odprte probleme. V njem ne navajajte novih spoznanj, podatkov, dokazov, informacij. V sklepu lahko potrdite ali ovržete podmeno ali opozorite na probleme, s katerimi ste se srečevali pri delu. Opozorite lahko tudi na teme, ki bi jih bilo potrebno podrobneje obdelati, pa tega v nalogi niste storili. V sklepnem delu naloge lahko navajate samo svoje misli. Upoštevajte, da v sklepu jedrnato povzamete vsebino naloge in se osredotočite na najpomembnejše izvirne ugotovitve. Po obsegu naj sklep v seminarski nalogi ne presega 5 do 10 % naloge.
3 PRIPRAVA ZA TISK
Za pisanje seminarske naloge uporabljajte računalnik. Izpis naj bo izveden z laserskim ali enakovrednim tiskalnikom. Izpis z matričnim tiskalnikom zaradi neustrezne kvalitete ni dovoljen.
3.1 OBLIKA IN VELIKOST PISAVE
Obstaja veliko število pisav. Uporabite proporcionalno obliko pisave kot je Times (New) Roman ali Dutch. Če takšnih pisav nimate, uporabite najbolj podobne. Velikost pisave za tekst naj bo dvanajst (12) pik (pts). Poravnava besedila je obojestranska. Minimalna velikost pisave za tabele, slike in opombe je 10 pik. Povzetek diplomskega dela v uvodnem delu pišite z nagnjeno pisavo. Primer uporabe velikosti pisav podaja tabela 1.
Tabela 1: Primeri pisav
Velikost Komentar Videz
Pisave Nagnjeno Ravno
8 Spuščeno (subscripts) in dvignjeno (superscripts) Spuščeno
10 Opombe, slike, tabele Opombe
12 Osnovni tekst, podpoglavja in imena avtorjev Povzetek Podpoglavja
14 Glavna poglavja POGLAVJA
20 Naslov diplomskega dela (velikost 20) NASLOV
Vir: Lasten
3.2 OBLIKA STRANI
Stran oblikujte tako, da bodo spodnji in levi rob široki 30 mm ter desni in zgornji rob 25 mm. Na prvi strani naj bo zgornji rob širok 45 mm. Prav tako naj bo 45 mm zgornji rob, če je začetek novega poglavja na novi strani (razmik: pred 48 pt, po 18 pt). Razmik med vrsticami naj bo 1,5 vrstice, med odstavki pa 6 pt. Dolžino strani prilagodite tako, da med poglavji, slikami ali tabelami in tekstom pustite prazno vrstico.
Prvo poglavje je 1 UVOD, zadnje pa _ SKLEP (označen z ustrezno številko – brez pik). Naslove poglavij pišemo levo poravnano, z velikimi črkami. Razmik med besedilom in naslovom novega poglavja naj bo dve prazni vrstici nad in eno prazno vrstico pod naslovom (razmik: pred 30 pt, po 18 pt).
Vsako poglavje ima lahko razdelke, ki so oštevilčeni z dvema arabskima številkama, ločenima s piko. Označba 3.2 pomeni, da gre za drugi razdelek tretjega poglavja. Razdelek pišemo z malimi črkami. Med zadnjim besedilom, naslovom razdelka in njegovim besedilom je po ena prazna vrstica.
Delitve na podrazdelke je možno le do četrte ravni (npr. označba 3.2.4.1).
4 DODATNE ZAHTEVE
4.1 SLIKE IN TABELE
Slike in tabele (grafi, grafikoni ipd.) so pomembni elementi seminarskega dela. Z njimi avtor nazorneje prikaže in dopolni obravnavano tematiko.
Tabele in slike morajo biti postavljene na mesta, kamor vsebinsko sodijo. V besedilu jih zaporedno številčimo z arabskimi številkami in naslovimo. Morebitne legende pišemo brez okvirov čim bliže tabelam, grafom ipd.
Tabele in slike (sem sodijo še grafi, organigrami, skice …) naj bodo sredinsko poravnane, oštevilčene in opremljene z naslovom (naslov naj bo sredinsko poravnan nad tabelo in sredinsko poravnan pod sliko) in virom. Za naslov in vir uporabite pisavo Times New Roman, velikost 10, ne krepko, začnete z veliko začetnico, brez končne pike. Vsebino tabele, naslov in vir sredinsko poravnate.
Če je tabela/slika prevzeta iz literature, mora biti pod njo naveden vir, celoten zapis vira pa naveden v spisku literature oziroma med viri. Pri viru navedemo priimek avtorja, letnico in številko strani. Kjer avtor ni znan, navedemo naslov, letnico in številko strani. Če gre za spletni vir, napišemo priimek avtorja ali ime podjetja, z [online] označimo, da je vir prevzet iz spleta, nato zapišemo še povezavo do vira in v okroglem oklepaju datum citiranja. V poglavju Viri in literatura takega vira posebej več ne omenjamo. Za naslovi in viri ne pišemo pike.
Slika 1: Primer postavitve slike
Vir: Zavod IRC [online]. (Citirano 15. 1. 2009). Dostopno na naslovu:
http://www.zavod-irc.si/sl/aktualno_impletum/
Slika 2: Letališče
Vir: Lasten (Navedemo, če uporabljamo lastne slike in želimo poudariti avtorstvo.)
Slika 3: Priprava in izvedba storitve
Vir: Tavčar, 1996, 59
Slika je prevzeta iz literature, zato je vir natančno označen (avtor, letnica, stran); v poglavju Viri in literatura je vir izpisan v celoti, kot to zahtevajo pravila.
Slika 4: Povezovalna lestvica izdelkov in storitev
Vir: povzeto in prirejeno po Potočnik, 2000, 19
Primeri tabel:
a) tabela, prevzeta iz literature (vir je označen pod tabelo: avtor, letnica, stran)
Tabela 2: Matrika odgovornosti
Aktivnost Odgovoren Sodeluje
Kreiranje, potrjevanje in pošiljanje nabavnega naročila Nabavnik Prodajnik
Usklajevanje potrditve naročila z nabavnim naročilom Nabavnik
Ažuriranje delno prevzetega nabavnega naročila Nabavnik
Arhiviranje nabavnega naročila Nabavnik
Zapiranje nabavnih naročil Nabavnik Računovodstvo
Vir: Rak, 2008, 69
b) tabela, ki jo izdela avtor besedila sam
Tabela 3: Komunikacijski kanali in sredstva
Komunikacijski kanali Nosilci sporočil Komunikacijska sredstva
NEOSEBNI komunikacijski kanali Televizija, radio, časopisi, revije, filmski trak, pošta, internet Televizijske in radijske oddaje, televizijski in radijski oglasi, filmi, plakati, tiskani oglasi, dopisi, katalogi, brošure, navodila za uporabo, internetni oglasi
OSEBNI komunikacijski kanali Sporočevalec (zastopnik, prijatelj, sosedje, mnenjski voditelj) Govor, mimika, vedenje, govorica telesa
Vir: Lasten
4.2 ŠTEVILČENJE
Strani številčite desno zgoraj, kot je prikazano v teh navodilih. Če tiskate obojestransko, naj bo številčenje na zunanjem robu strani.
Opombe številčite z dvignjeno pisavo.
4.3 OKRAJŠAVE IN KRATICE
Okrajšave in kratice razložite, ko se prvič pojavijo v tekstu (tudi, če ste jih razložili v povzetku). Če ni nujno potrebno, ne uporabljajte kratic oz. okrajšav v naslovu.
4.4 ENAČBE
Enačbe številčite v vsakem poglavju zaporedno, z desno poravnanimi številkami v oklepaju, kot je prikazano v (4.1). Enačbe pišite strnjeno in uporabljajte ustrezne funkcijske oznake. Simbole za veličine in spremenljivke pišite nagnjeno (razen grških simbolov) v enaki pisavi kot tekst (4.1). Za znak minus uporabljajte namesto kratkega raje podaljšani vezaj. Uporabljajte oklepaje, da se izognete možnim nejasnostim v zapisu. Kadar so enačbe del stavka, pišite vejice in pike. Enačbe zamaknite 2 cm od levega roba strani.
, (4.1)
kjer je:
Qp - masa tovora, ki ga je potrebno paletizirati,
d1 - korisna nosilnost palete (975 kg).
Simbole, uporabljene v enačbi, pojasnite pred tem v tekstu ali pa neposredno za enačbo. V tekstu se sklicujte na enačbe preprosto kot v (4.1), ne pa "en. (4.1)" ali podobno, razen na začetku stavka.
4.5 CITIRANJE IN POVZEMANJE
Diplomsko delo in seminarska naloga sta sestavljena iz teoretičnega in praktičnega dela. Pisec diplomskega dela ali seminarske naloge mora zato za pripravo teoretičnih izhodišč najprej poleg lastnega že usvojenega znanja z obravnavanega teoretičnega področja poznati in preučiti še dodatno strokovno literaturo s področja, ki zadeva temo njegove naloge. Če želi različna teoretična izhodišča drugih avtorjev predstaviti v svoji nalogi, mora poznati in upoštevati načela in pravila citiranja in povzemanja. Misli drugih avtorjev torej v našem besedilu ne smemo zapisati tako, kot da so naše lastne misli in spoznanja, saj bi s tem kršili avtorske pravice. To pomeni, da moramo, kadar navajamo strokovna izhodišča drugih avtorjev, v besedilu to natančno označiti kot povzetke (avtor, letnica, stran) oz. citate (avtor, letnica, stran) . Seveda morajo biti vsi avtorji, katerih misli smo kot povzetke ali citate navedli, na koncu navedeni še v virih in/ali literaturi, tako da lahko iz polnega zapisa (avtor, naslov, kraj, založba, leto …) nedvoumno razberemo, iz katerih strokovnih del je pisec diplomske oz. seminarske naloge izhajal pri snovanju teoretičnih izhodišč.
Seveda pa vse to, kar smo navedli zgoraj, ne pomeni, da pisec besedila sestavi teoretični del naloge tako, da je le-ta skupek povzetkov in citatov. Besedilo mora biti notranje in zunanje povezano tako, da so naše lastne misli in strokovno znanje, ki smo si ga pridobili v času šolanja, povezovalni element ali izhodišče za misli drugih avtorjev. Prav tako sami izdelamo teoretične zaključke in ugotovitve, potem ko smo primerjali več različnih teorij oz. misli drugih avtorjev.
4.5.1 Povzemanje
O povzemanju govorimo, kadar originalno besedilo izbranega avtorja preberemo, ga obnovimo s svojimi besedami ter ga tako skrajšamo, lahko pa tudi izberemo samo bistvene misli, vendar pri tem ne spreminjamo pomena avtorjevega besedila. Kadar povzemamo, besedilo ustrezno označimo tako, da v oklepaj zapišemo priimek avtorja, letnico izida, stran; več podatkov o avtorju in viru pa zapišemo v poglavju Viri in literatura. Kadar v našem besedilu uporabimo več del istega avtorja z enako letnico, si pri razločevanju pomagamo tako, da k letnici izida zapišemo črke a, b, c, …
Primeri:
(Pepevnik, 2002, 13)
(Pepevnik, 2002a, 25)
(Pepevnik, 2002b, 6
Povzete misli (torej ne dobesedni navedki) drugih avtorjev v besedilu diplomske/seminarske naloge označimo na začetku ali na koncu odstavka.
Primeri:
Javni potniški prevoz se izvaja z javnimi prevoznimi sredstvi na javnih prometnih površinah in mora biti pod enakimi pogoji dostopen vsem (Pepevnik, 2001, 13).
Rozman in drugi (1993, 12) definirajo vodenje kot vplivanje na obnašanje in delovanje tako posameznika kot tudi skupine v podjetju in usmerjanje njihovega delovanja k zastavljenim ciljem podjetja.
Simič (1993, 53) pravi, da je optimalna organizacija notranjega transporta odvisna od dobrega poznavanja tokov premeščanja blaga v poslovnem sistemu. Racionalen tok materiala je osnova za optimalen potek notranjega transporta.
Po Simiču (1993, 51) so v notranjem transportu v ospredju prizadevanja za skrajševanje transportnih poti in zagotavljanje čim večje prepustnosti le-teh, ki pa so odvisne od:
• tehnološkega procesa,
• razmestitve transportnih sredstev,
• vrste transportnih sredstev,
• vrste materiala,
• prostorov.
Včasih želimo povzeti del besedila nekega avtorja, ki ga v svojem delu omenja drugi avtor (t. i. povzetek povzetka) – primer:
Vodenje ima ožji in širši pomen, kjer je glavna razlika med tema pomenoma v besedi organizacija. Vodenje kot managemet obstaja zaradi zagotavljanja ciljev organizacije, medtem ko se vodenje kot leadership pojavi vedno, ko nekdo želi vplivati na vedenje posameznika ali skupine ne glede na razlog, saj gre lahko tudi za cilje posameznika, ki niso nujno skladni s cilji organizacije (Možina, 1990, 121; povzeto po Hersey in Blanchard, 1982, 23).
Zaradi lažjega preučevanja podjetniške logistike v proizvodnem podjetju, jo bomo razdelili po prej naštetih tipičnih dejavnostih na naslednje podsisteme (Križman in Rak, 2006, 65):
nabavna logistika,
notranja logistika,
distribucijska logistika,
poprodajna logistika.
Ko povzemamo iz elektronskih virov, prav tako zapišemo priimek avtorja ali naslov sestavka ali ime podjetja (odvisno od tega, katere od teh podatkov lahko poiščemo na spletni strani), v oglatem oklepaju označimo, da je besedilo iz elektronskega vira in stran, če jo lahko razberemo. Vse ostale podatke podrobneje zapišemo v poglavju Viri in literatura (datum citiranja, dostopnost, …).
Primer:
Seveda pa imajo ti viličarji tudi nekatere prednosti (Vilprof [online], 2008) :
• v primerjavi z akumulatorskimi so hitrejši, motor ima večjo moč, zato je vlečna sila večja in s tem lahko viličar premaguje tudi večje vzpone,
• so stalno sposobni za delo tudi v več izmenah.
Kadar določeni vir v besedilu večkrat zaporedoma navedemo in vmes ne navajamo drugih virov, označimo take vire z besedo »prav tam«. Če pri povzemanju zapisujemo še stran, v zgornjem primeru zadostuje že samo (prav tam), če se stran ne spreminja; drugače pa zapišemo za vejico še stran, ki je drugačna, kot prej omenjena (prav tam, …).
Primer:
Področje varnega in zdravega dela je urejeno z zakonom o varnosti in zdravju pri delu, ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije 30. junija 1999 (Uradni list RS, št. 56/99 in 64/01). Zakon, ki je začel veljati 28. julija 1999, pomeni novo poglavje v razvoju delovnega in socialnega prava na področju varnosti in zdravja pri delu, saj s tem, ko na enem mestu združuje tehnični in zdravstveni vidik varnega in zdravega dela, uvaja nov pristop pri urejanju tega področja (Resolucija o nacionalnem programu varnosti in zdravja pri delu, 2003, 1729).
Pojem varnosti in zdravja pri delu že po svoji vsebini in namenu obsega pravice in obveznosti delodajalcev in delavcev, da v skladu z zakonom in drugimi predpisi ter ob določanju in upoštevanju varnostnih ukrepov, s katerimi se obvladuje oziroma preprečujejo nevarnosti in škodljivosti pri delu, zagotavljajo takšno raven varnosti in zdravja pri delu, ki glede na naravo dela zagotavlja delavcu največjo možno mero zdravstvene in psihofizične varnosti (prav tam, 1730).
4.5.2 Citiranje
Pri citiranju natančno in v celoti (tj. dobesedno) prepišemo besedilo iz vira ter ga postavimo v narekovaje. Pred citatom ali za njim (odvisno, kako postavimo citat v sobesedilo) ob priimku avtorja obvezno navedemo v oklepaju še letnico izida in stran. Kadar se zaradi dolžine citata in manj pomembnih delov citata za našo trditev odločimo, da bomo dele citata izpustili, potem take izpuščene dele označimo s poševnim oklepajem in s tremi pikami /…/.
Pri citiranju daljših misli velja načelo, da med narekovaje postavimo besedilo, ki zajema do pet vrstic; če je besedilo daljše, ne pišemo narekovajev, pač pa tako besedilo grafično ločimo v poseben odstavek (zamaknjeno). Običajno ne citiramo celih strani besedila – v takem primeru se raje odločimo za povzemanje.
»S svojo obleko pošiljamo pomembno sporočilo, zato pazimo, kaj oblečemo in za kakšno priložnost.« (Kneževič, 2001, 15)
Kneževič (2001, 13) pravi, da je nasmeh najbolj natančno nebesedno sporočanje, »saj izraža naše misli, čustva in hotenja.«
"Javni potniški prevoz je sestavljen iz različnih podsistemov, ki tvorijo celoto in s tem omogočajo celovite rešitve problemov, ki nastajajo glede prevoza potnikov v mestu." (Pepevnik, 2001, 17)
"Notranji transport je odvisen od poteka tehnološkega postopka, to je od toka materiala, ki se obdeluje. Ta transport predstavlja povezavo med delovnimi operacijami v proizvodnji in med proizvodnjo in uskladiščenjem materiala oz. proizvodov. Zaradi tega je za dobro organiziranost procesa notranjega transporta neobhodno potrebno proučiti materialni tok, to je tok materiala, ki ga prenašamo po notranjem transportu. Racionalni materialni tok je podlaga za racionalizacijo notranjega transporta." (Koler, 2004, 11)
5 VIRI, LITERATURA
Viri so za bralca pomemben del prispevka, torej naj bodo popolni in točni. Ne navajajte virov, na katere se v tekstu niste sklicevali. Pomanjkljivosti zmanjšujejo vrednost diplomskega/seminarskega dela.
Seznam citiranih ali povzetih virov naj bo urejen po abecednem redu avtorjev. V seznamu citirane literature navedite vso literaturo, ki ste jo uporabili.
Pri sestavljanju seznama citirane literature navedite naslednje podatke:
a) Monografija - en avtor
Priimek, I. Naslov: podnaslov. Kraj: založba, letnica.
Primeri:
Mršić, N. Živali naših tal: uvod v pedozoologijo: sistematika in ekologija s splošnim pregledom talnih živali. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije, 1997.
Weiner, A. B. Women of value, men of renown: new perspectives in Trobriand exchange. Austen: University of Texass Press, 1987.
Kolarič, D. Varnost v prometu in varnost pri delu. Maribor: Višja prometna šola, 2004.
Koler, R. Skladiščenje in notranji transport. Maribor: Višja prometna šola, 2004.
Metljak, M. Prometni predpisi v notranjem transportu. Ljubljana: Zavod za tehnično izobraževanje, 1986.
Pantar, B. Viličarji v notranjem transportu. Ljubljana: Zavod SR Slovenije za varstvo pri delu, 1998.
Ogorelc, A. Mednarodni transport in logistika. Maribor: Ekonomsko–poslovna fakulteta, 2004.
b) Monografija - dva avtorja
Priimek, I. in Priimek, I. Naslov: podnaslov. Kraj: založba, letnica.
Primeri:
Kovačič, A. in Bosilj-Vukšić, V. Management poslovnih procesov. Ljubljana: GV založba, 2005.
Gradišar, M. in Resinovič, G. Informatika v organizaciji. Kranj: Založba Moderna organizacija, 1998.
Šuhel, P. in Murovec, B. Računalniška integracija proizvodnje. Velenje: Gorenje d.d., Izobraževalni center, 2003.
c) Monografija - trije ali več avtorjev
Priimek, I., Priimek, I. in Priimek, I. Naslov: podnaslov. Kraj: založba, letnica.
Primeri:
Kovačič, A., Jaklič, J, Indihar M, in Groznik, A. Prenova in informatizacija poslovanja. Ljubljana: Ekonomska fakulteta, 2004.
Lambert, D. M., Emmelhainz, M. A. in Gardner, J. T. Developing and Implementing Supply Chain Partneships. International Journal of Logistics Management, 7 (2), 1–17.
Hames, B. D. in ostali. Notes in biochemistry. Reprinted. Oxford: BIOS scientific publishers Lt., 1999.
d) Navajanje člankov
I. Objavljenih v serijski publikaciji
Obvezni elementi so:
Priimek, I. Naslov članka: podnaslov članka. Naslov serijske publikacije: podnaslov serijske publikacije. Kraj, letnica izida, letnik, številka, strani.
Ležeče pišemo naslov serijske publikacije.
Primeri:
Bošnjak, B. Književna vzgoja v mladinski knjižnici: da ali ne? Otrok in knjiga: revija za vprašanja mladinske književnosti, književne vzgoje in s knjigo povezanih medijev. Maribor, 1998, let. 13, št. 46, str. 64-70.
Kovačič, A. Kakšne uporabniške programske rešitve potrebujemo? Uporabna informatika. Ljubljana: Slovensko društvo Informatika, 1997, let. 5, št.1 , str. 8-15.
Možina, S. Odličnost in ustrezno postavljanje ciljev. Neprofitni management: prva slovenska strokovna revija za promocijo vodenja v neprofitnem sektorju. Ljubljana: Založba Educa, 2005, let. 3, št. 1, str. 17-23.
II. Objavljenih v zbornikih
Priimek, I. Naslov članka: podnaslov članka. V: Naslov zbornika: podnaslov zbornika. Kraj: Založba, leto, stran.
Primera:
Lavrenčič, D. in Mlakar, I. Vloga mladinskega knjižničarja pri razvijanju bralnih sposobnosti. V: Branje skrb vseh: 2. strokovno posvetovanje Bralnega društva Slovenije. Ljubljana: Bralno društvo Slovenije, 1998, str. 153-154.
Zwitter, T. in Munari, U. Spectrophotometric surveys of faint CVs. V: Wild Stars In The Old West: Proceedings of the 13th North American Workshop on Cataclysmic Variables and Related Objects. San Francisco: Astronomical Society of the Pacific, 1998, let. 137, str. 35.
III. Anonimnih člankov v leksikonih, enciklopedijah, slovarjih
Naslov publikacije: podnaslov. Kraj: Založba, leto izd., str.
Primer:
Slovar slovenskega knjižnega jezika: druga knjiga: I-Na. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1975, str. 81.
Dorling Kindersley ultimate visual dictionary of science. New York: DK publishing, 1998, str. 222.
IV. Navajanje uradnih dokumentov
Ime uradnega dokumenta. Naslov publikacije, številka/leto, str.
Primer:
Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Uradni list Republike Slovenije, št. 12/96, str. 841-862.
e) Navajanje elektronskih virov, delov elektronskih monografij, podatkovnih baz, računalniških programov
Avtor. Naslov dokumenta [vrsta medija]. Kraj izdaje : Založba. (Datum citiranja). Dostopnost
Primeri:
Bobek, S. [online]. ERP Informacijske rešitve. (Citirano 3. 5. 2008). Dostopno na naslovu: www.epf-oi.uni-mb.si/clani/bobek/Posčinformatika/vs7gra.htm
EAN Slovenija [online]. Uporabniški priročnik. (Citirano 5. 12. 2008). Dosegljivo na naslovu: http://www.gs1si.org/doc/GUM/vsebina/00.html
Jerina, M. [online]. Uvedba celovitega informacijskega sistema. Diplomsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta. (Citirano 5. 12. 2008). Dosegljivo na naslovu: http://www.cek.ef.unilj.si/u_diplome/semolic1641.pdf
SEZNAM SLIK
SLIKA 1: PRIMER POSTAVITVE SLIKE 10
SLIKA 2: LETALIŠČE 11
SLIKA 3: PRIPRAVA IN IZVEDBA STORITVE 11
SLIKA 4: POVEZOVALNA LESTVICA IZDELKOV IN STORITEV 12
SEZNAM PREGLEDNIC
TABELA 1: PRIMERI PISAV 8
TABELA 2: MATRIKA ODGOVORNOSTI 13
TABELA 3: KOMUNIKACIJSKI KANALI IN SREDSTVA 13
PRILOGE
Priloge niso sestavni del seminarske naloge. V prilogah so zajete informacije, ki so sicer potrebne za celovit prikaz dela, vendar bi z odvračanjem pozornosti od glavne teme motile potek sporočila seminarske naloge. V priloge spadajo daljša matematična izvajanja, načrti, daljši računalniški izpisi, merilne metode, vsebina priložene zgoščenke itd. |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
