 |
Pisanje diplomske naloge, pisanje diplomske naloge
Pisanje diplomske naloge, pisanje diplomske naloge, Pisanje diplomske naloge, pisanje diplomske naloge, Pisanje diplomske naloge, pisanje diplomske naloge,
|
| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
mojstudij
Administrator foruma
Pridružen/-a: 05.08. 2009, 06:15
Prispevkov: 884
|
 Objavljeno: 08 Apr 2011 06:04 Naslov sporočila: NAVODILA ZA PISANJE SEMINARSKIH NALOG ZA ŠTUDENTE 6. LETNIKA |
 |
|
KATEDRA ZA DRUŽINSKO MEDICINO
NAVODILA ZA PISANJE SEMINARSKIH NALOG ZA
ŠTUDENTE 6. LETNIKA
Maribor, 2010/11
Klemenc-Ketiš Z, Kersnik J: Navodila za pisanje seminarskih nalog za študente 6. letnika
2/17
UCNO GRADIVO – NAVODILA ZA PISANJE SEMINARSKIH NALOG ZA
ŠTUDENTE 6. LETNIKA
1. izdaja
Avtorja: Zalika Klemenc-Ketiš, Janko Kersnik
Izdala: Katedra za družinsko medicino, Medicinska fakulteta Univerze v Mariboru
Copyright Ó Združenje zdravnikov družinske medicine – 2010
Vse pravice pridržane.
CIP - Kataložni zapis o publikaciji
Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana
001.81:378.6(0.034.2)
KLEMENC-Ketiš, Zalika
Navodila za pisanje seminarskih nalog za študente 6. letnika
[Elektronski vir] / Zalika Klemenc-Ketiš, Janko Kersnik. - 1. izd.
- El. knjiga. - Maribor : Katedra za družinsko medicino, Medicinska
fakulteta, 2010
Nacin dostopa (URL): http://www.drmed.org/index.php?k=11&n=759
ISBN 978-961-6739-26-9
1. Kersnik, Janko, 1960-
251757312
Klemenc-Ketiš Z, Kersnik J: Navodila za pisanje seminarskih nalog za študente 6. letnika
3/17
Kazalo
Kazalo ........................................................................................................................................ 2
1 Uvod .................................................................................................................................. 4
2 Postopek od izbire do predstavitve ..................................................................................... 4
3 Sestavni deli seminarske naloge ......................................................................................... 5
3.1 Naslovna stran ............................................................................................................ 5
3.2 Kazalo ......................................................................................................................... 7
3.3 Uvod ........................................................................................................................... 7
3.5 Predstavitev bolnika ................................................................................................... 7
3.6 Razprava ..................................................................................................................... 8
3.7 Sklep ......................................................................................................................... 10
3.8 Literatura .................................................................................................................. 10
A) Slog navajanja ............................................................................................................. 10
B) Možni, enostavno dostopni terciarni viri za literaturo seminarskih nalog .................. 11
3.9 Povzetek ................................................................................................................... 13
3.10 Abstract .................................................................................................................... 14
3.11 Priloge ...................................................................................................................... 14
4 Sodelovanje z mentorjem/ocenjevalcem .......................................................................... 14
5 Merila za oceno seminarja ................................................................................................ 14
6 Predstavitev seminarske naloge ....................................................................................... 15
7 Sklep ................................................................................................................................ 17
Klemenc-Ketiš Z, Kersnik J: Navodila za pisanje seminarskih nalog za študente 6. letnika
4/17
1 Uvod
Seminarske naloge predstavljajo samostojni pisni izdelek študenta ali študentov, s katerimi se
preizkušajo v izdelovanju obsežnejših strokovnih sestavkov, ki ga v pisni in ustni obliki predstavijo
ocenjevalcu in skupini študentov. Namen seminarske naloge je:
1. priprava na samostojno izdelavo preglednih in raziskovalnih prispevkov v delovnem obdobju,
2. priprava na samostojno predstavljanje zakljucenih strokovnih enot,
3. ucenje iskanja strokovnih informacij,
4. uporaba sodobnih informacijskih tehnologij za pridobivanje in posredovanje informacij,
5. obravnava neznanih strokovnih tem,
6. gradivo za študij strokovnih tem.
V 6. letniku vsaka skupina po praviloma 3-5 študentov pripravi seminar na izbrano temo vodenja
dolocene praviloma kronicne bolezni ali stanja, ki je v obliki predstavitve klinicnega primera, ki se
nanaša na izbrano temo. Teme so ponujene na spletni strani e-izobraževanje, lahko pa jih skupine
izberejo tudi same.
Pisni del seminarske naloge in ustna predstavitev lahko prineseta do maksimalno 25 tock. Ocena iz
seminarja se doloci na osnovi naslednjega kriterija: 25 tock: ocena 10, 23-24 tock: ocena 9, 20-22
tock: ocena 8, 18-19 tock: ocena 7, 15-17 tock: ocena 6. Študent, ki je dosegel manj kot 15 tock,
seminarja ni opravil in ne more pristopiti k pisnemu izpitu.
Seminarska naloga praviloma predstavlja delo skupine študentov. Vsak študent mora sodelovati pri
pripravi in predstavitvi ene seminarske naloge in biti prisoten pri predstavitvi vsaj 10 seminarjev. Vsak
študent mora v skupini sodelovati pri pripravi in pri predstavitvi enega seminarja. Seminar je
opravljen, ko je predstavljen vsaj 10 študentom, ki se podpišejo na obrazec za prisotnost na seminarju,
ali ga potrdi ucitelj, prisoten na predstavitvi. Za predstavitev seminarja ene skupine je na razpolago 20
minut in 10 minut za vodeno razpravo na omenjeno temo in za povzetek vodje seminarja.
Seminarji potekajo pred celotnim avditorijem pod vodstvom asistenta.
2 Postopek od izbire do predstavitve
1. Pri prvi uri seminarjev boste dobili navodila in se pogovorili o primernih temah seminarskih
nalog.
2. Seminarsko nalogo izberete s seznama seminarskih nalog, ali jo predlagate sami.
3. Seminarsko nalogo predlagate tako, da predlagate naslov naloge in avtorje ter pripravite
predlog, ki poleg omenjenega vsebuje še kratek namen v obsegu okoli 150 besed) naloge,
predlagate mentorja, ki je lahko eden izmed uciteljev ali mentorjev katedre za družinsko
medicino in v elektronski obliki posredujete pedagoškemu kolegiju Katedre
(katedra.dm.mf.um@gmail.com).
4. V odgovoru boste prejeli odobreni naslov, avtorje in mentorja (njegov naslov) naloge in ev.
predloge za izdelavo naloge.
5. Seminarsko nalogo je potrebno oddati v elektronski obliki v casu vaj, najkasneje pa do do 15.
5. 2011 kot prilogo v wordovem dokumentu in s pripisom Predmet: Seminarska naloga –
Naslov seminarske naloge v oceno pedagoškemu kolegiju Katedre na naslov
katedra.dm.mf.um@gmail.com.
6. Ocenjevalec bo seminarsko nalogo pregledal in predlagal ev. potrebne spremembe ter v
koncni obliki tudi ocenil pisni del seminarske naloge. Celotna komunikacija poteka
elektronsko.
7. Odobrene seminarske naloge boste predstavili na seminarjih, ko boste tudi prejeli oceno
predstavitve seminarja, ki skupaj z oceno za pisni del tvori skupno oceno seminarske naloge.
Takrat v tajništvu MF ge. Vlasti Pisanec tudi oddate natisnjeno obliko seminarja, mehko
Klemenc-Ketiš Z, Kersnik J: Navodila za pisanje seminarskih nalog za študente 6. letnika
5/17
vezano v spiralo ali vloženo v mapo s peresom. Predstavitve bodo potekale po razporedu v
casu namenjenem seminarjem. Za predstavitev bo namenjenih 20 minut in 10 minut za
razpravo.
8. Besedilo naj bo napisano v Times New Roman, velikosti 11 pik, z 1,5 razmikom in robovi 2,5
cm, pokoncna postavitev, obojestranska poravnava na papirju formata A4. V glavi naj bo v
najvec eni vrstici izpisan priimek in zacetnica imena avtorja(ev), cemur sledi dvopicje in
naslov seminarske naloge (Kersnik J: Navodila za pisanje seminarskih nalog) velikosti 8 pik.
V nogi naj bo izpisana zaporedna številka strani / skupno število strani (1/ poudarjeno in
velikosti 12 pik. Podrobnejša zgradba je predstavljena v poglavju 3 Sestavni deli seminarske
naloge.
9. Tabele naj bodo natipkane v besedilu rokopisa na mestu, kamor sodijo. Tabelo naj sestavljajo
vrstice in stolpci, ki se sekajo v poljih. Tabele loceno oštevilcite po vrstnem redu, vsaka tabela
mora biti citirana v besedilu. Tabela naj bo opremljena s kratkim naslovom, v katerem morajo
biti pojasnjene vse kratice, okrajšave in nestandardne enote, ki se pojavljajo v tabeli.
10. Po možnosti se izogibajte fotografij in slik, ki jih ni mogoce enostavno vkljuciti v formatiran
tekst. Crke, številke ali simboli na sliki morajo biti jasni, enotni in dovolj veliki, da so berljivi
tudi na pomanjšani sliki. Vsaka slika mora biti navedena v besedilu, ki se nanaša na sliko, oz.
ga slika pojasnjuje. Besedilo k sliki naj vsebuje naslov slike in potrebno razlago vsebine. Slika
mora biti razumljiva tudi brez branja ostalega besedila. Pojasniti morate vse okrajšave s slike.
Uporaba okrajšav, ki so obrazložene le v besedilu clanka, je v besedilu k sliki nedopustna.
Besedila k slikam naj bodo napisana na mestu pojavljanja v besedilu. Fotografijam, na katerih
se lahko prepozna identiteta bolnika, priloženo pisno dovoljenje bolnika.
11. Merske enote naj bodo v skladu z mednarodnim sistemom enot (SI).
12. Kraticam in okrajšavam se izogibajte, izjema so mednarodno veljavne oznake merskih enot.
V naslovih in izvlecku naj ne bo kratic. Na mestu, kjer se kratica prvic pojavi v besedilu, naj
bo le-ta polno izpisana, v nadaljnjem besedilu uporabljano kratico navedite v oklepaju.
13. Obseg seminarske naloge brez prilog: 0,25-0,5 AP (4-8 strani). Vzorec dobite na strani
http://eleum.uni-mb.si/pund/obveznost.asp?id=523&p=10669.
14. Seminarske naloge in povzetki bodo avtorizirani objavljeni v pisni in/ali spletni obliki kot
ucno gradivo (http://www.drmed.org/novica.php?id=13671;
http://eleum.uni-mb.si/pund/predmet.asp?id=10669&dostop=READ), dostopno ostalim
študentom za študij.
3 Sestavni deli seminarske naloge
Osnovni sestavni deli naloge so:
• 1. stran: NASLOVNA STRAN
• 2. stran: KAZALO
• 3. stran: UVOD
• PREDSTAVITEV BOLNIKA
• RAZPRAVA
• SKLEP
• ZAHVALA
• LITERATURA
• POVZETEK
• ABSTRACT (v anglešcini)
• PRILOGE
3.1 Naslovna stran
Klemenc-Ketiš Z, Kersnik J: Navodila za pisanje seminarskih nalog za študente 6. letnika
6/17
KATEDRA ZA DRUŽINSKO MEDICINO
NASLOV NALOGE
SEMINARSKA NALOGA 6. LETNIK
Avtorji: ime in priimek (razvršceno po abecednem redu)
Mentor: akademski naziv, ime in priimek
Maribor, študijsko leto 2010/11
Klemenc-Ketiš Z, Kersnik J: Navodila za pisanje seminarskih nalog za študente 6. letnika
7/17
3.2 Kazalo
Vsebinsko kazalo vkljucuje konkretna imena poglavij in podpoglavij z navedbo strani. Priporocamo
številcenje poglavij in podpoglavij z arabskimi številkami, ki so locene s piko (na koncu pike ni). Ce
kazalo obsega vec strani, priporocamo, da so strani vsebinskega kazala oznacene z rimskimi
številkami. Vecina urejevalnikov besedil omogoca številcenje strani, slik, tabel in poglavij
avtomaticno, kar olajša tudi pripravo kazal.
Poleg vsebinskega kazala, ki je obvezno, so lahko dodana še samostojna kazala za tabele, grafe, slike
seznam prilog, imensko kazalo itn., ki jih dodamo na koncu seminarske naloge. Kazalo naj bo za
naslovno stranjo na samostojni strani seminarske naloge.
3.3 Uvod
Uvod je kratek in je namenjen seznanjanju s seminarsko nalogo. Njegova dolžina je v sorazmerju z
obsegom naloge. Z uvodom se zacne številcenje strani z arabskimi številkami in tudi številcenje
poglavij. Uvod uvede bralca v problem naloge, zato prinaša glavne informacije o nalogi. V uvodu
oznacite problem tako, da ga pojasnite in razložite, cemu se nam vam zdelo potrebno in koristno
pripraviti prav to seminarsko nalogo.
3.4 Predstavitev bolnika
V tem podpoglavju predstavite bolnika, ki bo služil za prikaz klinicnega problema. Priporocljivo je, da
se držite sheme, ki je navedena v nadaljevanju. Prikaz klinicnega problema lahko temelji na obravnavi
bolnika ob enem samem obisku v splošni ambulanti, lahko pa klinicni problem predstavite s pomocjo
predstavitve celotne kronologije obravnave bolnika v splošni ambulanti. V tem primeru v tockah 3.4.1
in 3.4.2 opišite le en obisk bolnika pri zdravniku družinske medicine, nadaljnji potek obravnave
bolnika pa smiselno vkljucite v tocki 3.4.3 in 3.4.4.
3.4.1 S(ubjective - subjektivno)
Bolnik
33-letni porocen bolnik, oce dveh predšolskih otrok, zaposlen kot vodja oddelka za razvoj v velikem
uspešnem slovenskem podjetju.
Vzrok prihoda
"Zbadanje pri srcu"
Anamneza sedanje bolezni
Doslej vedno zdrav, redko pri zdravniku, je pred 10 dnevi zacutil zbadanje pri srcu. Bolecina se
pojavlja v razlicnih situacijah, najveckrat pred spanjem. Vzel je že aspirin, vendar brez uspeha. Redno
je telesno aktiven in pri igranju tenisa takih bolecin ni opazil.
Anamneza prejšnjih bolezni
V otroštvu so mu ugotovili šum na srcu, ki se je izkazal za funkcionalnega. Prebolel je norice in
pogosta vnetja srednjega ušesa. Zaradi pogostih angin so mu v starosti 10 let odstranili mandeljne. V
starosti 14 let si je pri smucanju zlomil levo golen. Pred petimi leti so mu odstranili slepic. Nima
nobene kronicne bolezni niti stalnega zdravljenja.
Socialna anamneza
Koncuje magistrski študij na ekonomiji, 6 let je porocen z zdravnico, ki koncuje magisterij. Družina je
srecna, otroci so zdravi, živijo v lastni hiši blizu mesta, materialno so dobro preskrbljeni.
Klemenc-Ketiš Z, Kersnik J: Navodila za pisanje seminarskih nalog za študente 6. letnika
8/17
Anamneza razvad in navad
Kadi po 20 cigaret dnevno od 14. leta, alkohol uživa ob sprejemih in obiskih tujih predstavnikov.
Hrani se zmerno in je redno telesno aktiven (vsaj trikrat tedensko po pol ure). Zdravil, poživil ali
prepovedanih drog ne uživa.
Družinska anamneza
Kot otrok je živel v enostarševski družini z mamo in tri leta mlajšo sestro. Starša sta bila locena od
njegovega 5. leta starosti. Oce ga je obiskoval dvakrat mesecno. Ko sta s sestro odrasla, se je mati
drugic porocila in se preselila v Dalmacijo. Zimske in poletne pocitnice je preživljal s starimi starši, ki
so sedaj že pokojni, pred pol leta je umrl dedek. Sestra se je porocila s 15 let starejšim moškim in živi
v Rimu. Imajo le obcasne stike. Oceta je pred enim letom zadela srcna kap, a se uspešno rehabilitira.
Mati je trpela za pogostimi glavoboli. Jemala je tudi apaurin.
3.4.2 O(bjective - objektivno)
Osnovni podatki
Visok 181 cm, težak 74 kg, krvni tlak 128/82, utrip 80/minuto, vrocine nima.
Usmerjen telesni pregled (glede na vzrok prihoda in anamnezo)
Srcna akcija ritmicna, toni normalno poudarjeni, šumov ne slišim. Nad pljuci slišim normalne dihalne
šume. Pritisk na prsni koš ni bolec. Prav tako pritisk v žlicko ne izzove bolecine. Bolnik je videti
nesprošcen in napet.
Usmerjene preiskave (glede na anamnezo, telesni pregled in soglasje bolnika)
Navedite, katere preiskave so bile opravljene in njihov rezultat.
3.4.3 A(ssessment - ocena; diagnoza)
Navedite diagnozo, ki je bila na podlagi znanih dejstev temu bolniku postavljena.
3.4.4 P(lan - nacrt)
D(iagnostika)
− Opišete predvideno diagnostiko: preiskave, opazovanje, cas kot metodo dela (ko cakamo na
izboljšanje, poslabšanje ali enako stanje)…
T(herapy - zdravljenje)
− Opišete ukrepe, predpisano zdravljenje, fizioterapijo, terapevtske poskuse (ko na podlagi
izpolnitve pricakovanega ucinka dolocenega zdravila lahko postavimo diagnozo)…
E(ducation - zdravstveno prosvetljevanje)
− Opišete nasvete, ki ste jih dali bolniku v zvezi z zdravljenjem, diagnostiko, napovedjo bolezni,
samozdravljenjem, opazovanjem samega sebe in ustreznim ukrepanjem v primeru, da se
zdravstveno stanje ne bo razvijalo v skladu s pricakovanji, narocilo za redne kontrole in kontrole v
primeru poslabšanja…
3.5 Razprava
Razprava je namenjena obravnavi in komentiranju predstavljenega klinicnega primera. Priporocljivo
je, da se držite sheme, ki je navedena v nadaljevanju, vendar pri predstavitvi smiselno skrajšajte. V
razpravo smiselno vkljucite teoreticno ozadje obravnavanega problema, ki ga podkrepite z referencami
iz literature.
3.5.1 S(ubjective - subjektivno)
Anamneza
Kaj bi bolnika še morali vprašati? Pomagate si lahko s vprašanji, ki so navedena v nadaljevanju.
− Katere podatke o njegovem trenutnem zdravstvenem stanju bi morali še vedeti? Zakaj?
Klemenc-Ketiš Z, Kersnik J: Navodila za pisanje seminarskih nalog za študente 6. letnika
9/17
− Kaj dodatnega bi še radi vedeli o njegovi socialni anamnezi? Razložite.
− Kateri podatki iz anamneze namigujejo na to, da je bolnik prav sedaj poiskal pomoc?
− Kaj v bolnikovi anamnezi vas trenutno najbolj skrbi?
Diferencialna diagnoza
Podate spisek najbolj verjetnih in najbolj ogrožajocih možnih diagnoz, ki jih morate upoštevati v
diferencialno-diagnosticnem razmišljanju in nacrtovanju nadaljnjega pregleda ter preiskav. Pomagate
si lahko s vprašanji, ki so navedena v nadaljevanju.
− Katere so najbolj verjetne diagnoze?
− Katere so najbolj nevarne diagnoze, ki jih morate izkljuciti?
− Kako zelo se mudi?
− Ali je potrebno ukrepati še preden nadaljujete s pregledom?
− Kako je z bolnikovo srcnožilno ogroženostjo?
− Kakšen je bolnikov pivski status?
3.5.2 O(bjective - objektivno)
Usmerjen telesni pregled
Napišete, kaj bi morali, glede na vzrok prihoda in anamnezo, še pregledati.
Usmerjene preiskave (glede na anamnezo, telesni pregled in soglasje bolnika)
Napišete, zakaj so bile pri tem bolniku opravljene preiskave, kakšne rezultate ste pricakovali, kako so
vam bili dejanski rezultati v pomoc pri obravnavi tega bolnika. Napišete tudi, katere preiskave bi še
eventuelno morale biti opravljene in zakaj. Pomagate si lahko s vprašanji, ki so navedena v
nadaljevanju.
Laboratorij
− Ce da, zakaj?
− Kakšne rezultate pricakujete/ste pricakovali?
− Kakšni so bili rezultati?
− Katere preiskave (bo)ste narocili glede na bolnikovo starost in znane dejavnike tveganja v zvezi s
srcnožilno ogroženostjo?
Elektrokardiogram
− Ce da, zakaj?
− Kakšne rezultate pricakujete/ste pricakovali?
− Kakšni so bili rezultati?
Druge preiskave
− Katere?
− Ce da, zakaj?
− Kakšne rezultate pricakujete/ste pricakovali?
− Kakšni so bili rezultati?
Opozorilo: potrebno je navesti in upoštevati casovno dinamiko pri narocanju preiskav, možnostjo
dobiti izvide in odgovore, ki jih pricakujemo v pomoc odlocanju.
3.5.3 A(ssessment - ocena; diagnoza)
Razpravljajte o diagnozi, ki je bila na podlagi znanih dejstev temu bolniku postavljena. Pri tem si
lahko pomagate s vprašanji, ki so navedena v nadaljevanju.
− Zakaj se vam ta diagnoza zdi najbolj verjetna?
− Kako boste poskrbeli, da ne bo prišlo do neugodnega izida v primeru, da ste se zmotili pri
diagnozi?
− Kako bi svoje sklepe in napoved bolezni razložili bolniku?
− Kaj vas eventualno ob tej diagnozi/bolniku skrbi?
− Kakšen vpliv ima lahko bolezen na bolnika, na njegovo družino?
Klemenc-Ketiš Z, Kersnik J: Navodila za pisanje seminarskih nalog za študente 6. letnika
10/17
− Kakšne spremembe bo to stanje povzrocilo pri bolniku in njegovi družini?
− Kakšne so možnosti omilitve neugodnih posledic?
3.5.4 P(lan - nacrt)
D(iagnostika)
− Komentirate predvideno diagnostiko: preiskave, opazovanje, cas kot metodo dela (ko cakamo na
izboljšanje, poslabšanje ali enako stanje)…
T(herapy - zdravljenje)
− Komentirate ukrepe, predpisano zdravljenje, fizioterapijo, terapevtske poskuse (ko na podlagi
izpolnitve pricakovanega ucinka dolocenega zdravila lahko postavimo diagnozo)…
E(ducation - zdravstveno prosvetljevanje)
− Komentirate nasvete, ki ste jih dali bolniku v zvezi z zdravljenjem, diagnostiko, napovedjo
bolezni, samozdravljenjem, opazovanjem samega sebe in ustreznim ukrepanjem v primeru, da se
zdravstveno stanje ne bo razvijalo v skladu s pricakovanji, narocilo za redne kontrole in kontrole v
primeru poslabšanja…
− Opišete in komentirate nasvete v zvezi z vodenjem kronicnih bolezni, ki jih bolnik mogoce ima.
− Opišete in komentirate nasvete v zvezi z zdravim življenjskim slogom.
− Opišete in komentirate nasvete, kako v prihodnje iskati pomoc zdravstvene službe.
3.6 Sklep
Povzema edukativne posebnosti prikazanega primera v luci razpoložljivega znanja in naniza predloge
za kakovostno obravnavno podobnih bolnikov oz. primerov.
3.7 Literatura
Literatura je seznam pisnih in spletnih dokumentov, ki smo jih uporabili pri našem delu. Za
seminarsko nalogo pricakujemo vsaj 10 citatov, ki se nanašajo na obravnavano temo. Citiranje
poljudnih virov ni dopustno. Literatura je urejena je po vrstnem redu citiranja, kot se pojavlja v
besedilu. Literaturo citirajte po priloženih navodilih, ki so v skladu s tistimi, ki jih uporablja ameriška
National Library of Medicine v Index Medicus. Imena revij krajšajte tako, kot doloca Index Medicus
(popoln seznam je objavljen na spletnem naslovu http://www.nlm.nih.gov). V literaturo sodijo
poglavja iz ucbenikov in zbornikov, pregledni, strokovni, raziskovalni clanki iz medicinski revij in
spletnih naslovov strokovnih organizacij ali kongresov. V literaturo ne sodijo objave iz dnevnega
casopisja, zloženk, ustni in neobjavljeni viri.
A) Slog navajanja
Navedite imena vseh avtorjev. V primeru, da je avtorjev šest ali vec, navedite prvih šest avtorjev in
dodajte et al.
Primeri:
Clanek v reviji:
1. Vega KJ, Pina I, Krevsky B. Heart transplantation is associated with an increased risk for
pancreatobiliary disease. Ann Intern Med 1996; 124(II): 980-3.
2. Parkin DM, Clayton D, Black RJ, Masuycr E, Friedl HP, Ivanov E, et al. Childhood leukaemia in
Europe after Chernobyl: 5 year follow-up. Br J Cancer 1996; 73: 1006-12.
Volumen s supplementom:
3. Shen HM, Zhang QF. Risk assessment of nickel cardnogenidty and occupational lung cancer.
Environ Health Perspect 1994; 102 (Suppl 2): 275-82.
Klemenc-Ketiš Z, Kersnik J: Navodila za pisanje seminarskih nalog za študente 6. letnika
11/17
Številka s supplementom:
4. Payne DK, Sullivan MD, Massie MJ. Women's psychological reactions to breast cancer. Semin
Oncol 1996; 23 (1 Suppl 2): 89-97.
Posamezni deli clanka (izvlecki, pisma uredništvu ipd.):
5. Clement J, De Bock R. Hematological complications of hantavirus nephropathy (HVN) [abstract].
Kidney Int 1992; 42: 1285.
Knjiga:
6. Norman IJ, Redfem SJ, eds. Mental health care for elderly people. New York: Churchill
Livingstone; 1996.
Poglavje v knjigi:
7. Whisnant JP. Hypertension and stroke. In: Laragh JH, Brenner BM, eds. Hypertension:
pathophysiology, diagnosis, and management. 2nd ed. New York: Raven Press; 1995. pp. 465-78.
Porocila s kongresov:
8. Kimura J, Shibasaki H, eds. Recent advances in clinical neurophysiology. Proceedings of the 10th
International Congress ofEMG and Clinical Neurophysiology; 1995 Oct 15-19; Kyoto, Japan.
Amsterdam: Elsevier; 1996.
Doktorska in magistrska dela, raziskovalne naloge:
9. Kaplan SJ. Post-hospital home health care: the elderl/s access and utilization [doktorsko delo]. St.
Louis (MO); Washington University; 1995.
Prispevki v elektronski obliki:
10. Morse SS. Factors in the emergence of infectious diseases. Emerg Infect Dis [serial online] 1995
Jan-Mar [cited 1996 Jun 5]; 1 (I): [24 screens]. Prebrano 26. 08. 2007 na: URL:
http://www.cdc.gov/nci-dod/EID/eid.htm
Neobjavljeni prispevki!
11. LeshnerAI. Molecular mechanisms of cocaine addiction. N Engi J Med 1996: (v tisku).
B) Možni, enostavno dostopni terciarni viri za literaturo seminarskih
nalog
Kot vire lahko uporabljate predpisano študijsko literaturo vseh fakultetnih predmetov in clanke
priznanih strokovnih medicinskih slovenskih revij (Medicinski mesecni, Medicinski razgledi,
Acta biomedicotechinca, Zdravniški vestnik, Farmacevtski vestnik, Obzornik zdravstven nege) in
mednarodnih, ki jih najdete na Medlineu ter spodaj navedeno. Spremljajte tudi spletno stran eizobraževanja
http://moodle.uni-mb.si/ in spletno stran http://www.drmed-mb.org/ ter
http://www.drmed.org/index.php?podkat=169, kjer bodo objavljeni doloceni prispevki in
povezave na spletne strani, kjer boste našli dodatno gradivo.
Knjige, prirocniki in zborniki:
1. Kunnamo I. (urednik). Na dokazih temeljece medicinske smernice. Ljubljana: Zavod za
razvoj družinske medicine, 2006. (knjižnica)
2. Klemenc-Ketiš Z, Tušek-Bunc K, eds. Navodila za bolnike. 1.-3. knjiga. Ljubljana: Zavod za
razvoj družinske medicine; 2009. (knjižnica)
3. Klemenc-Ketiš Z, ed. Praktikum družinske medicine. Maribor: Medicinska fakulteta
Univerze v Mariboru; 2009. (knjižnica)
Klemenc-Ketiš Z, Kersnik J: Navodila za pisanje seminarskih nalog za študente 6. letnika
12/17
4. Porter RS, et al. (editors). The Mercks Manual. [24 screens]. Prebrano 01. 02. 2009 na: URL:
http://www.merck.com/mmpe/index.html
5. Ivetic V, Kersnik J. Diagnosticne preiskave za vsakdanjo rabo. Ljubljana: Združenje
zdravnikov družinske medicine - SZD, 2007. (knjižnica)
6. Kersnik J. Osnove družinske medicine. Medicinska fakulteta Univerze v Mariboru, 2007.
Kazalo dosegljivo na http://www.drmed.org/novica.php?id=13111. (knjižnica)
7. Selic P. Nebesedno sporazumevanje za vsakdanjo rabo. Ljubljana: Inštitut za psihološke
študije PARES, 2007. (knjižnica)
8. Švab I, Rotar Pavlic D. Družinska medicina. Ljubljana: Združenje zdravnikov družinske
medicine SZD, 2002. (knjižnica)
9. Babic M, Colaric D, Eder K, Elbl T, Kompolšek T, Murko A, Špilak M (uredniki). Izzivi
družinske medicine. Ucno gradivo – zbornik seminarjev študentov Medicinske fakultete
Univerze v Mariboru, 4. letnik 2007/2008. Družinska medicina 2007; 5 (suppl. 6), dostopno
na: http://www.drmed.org/novica.php?id=13671.
10. Švab I, ed. Sporazumevanje med bolnikom in zdravnikom. Ljubljana: Sekcija za splošno
medicino SZD, 1995. Dosegljivo na http://www.drmedmb.
org/zborniki/new/Sporazumevanje%20med%20zdravnikom%20in%20%20bolnikom.htm.
11. Švab I, Kersnik J, eds. Predpisovanje zdravil. Ljubljana: Združenje zdravnikov družinske -
splošne medicine, 1998. Dosegljivo na
http://www.drmed.org/strok/ssi/predpisovanje_zdravil/index.htm.
12. Kersnik J. Kakovost v splošni medicini. Ljubljana: Sekcija za splošno medicino SZD. 1998.
Dosegljivo na http://www.drmed.org/strok/ssi/kakovost/kakovost.htm.
13. Švab I, ed. Vodenje kronicnega bolnika v družinski medicini. Ljubljana: Združenje
zdravnikov družinske/splošne medicine - SZD, 1999. Dosegljivo na
http://www.drmed.org/strok/ssi/ucnedelavnice1999/index.html.
14. Kersnik J, ed. Znanstveno utemeljena medicina. Ljubljana: Združenje zdravnikov družinske
medicine – SZD, 2000. Dosegljivo na http://www.drmed-mb.org/zborniki/vse.doc.
15. Kersnik J, ed. Zdravnikovo delo izven ambulante. Ljubljana: Združenje zdravnikov družinske
medicine – SZD, 2001. Dosegljivo na http://www.drmedmb.
org/zborniki/izven%20amb/amb.htm.
16. Kersnik J, ed. Zdravstvene napake. Ljubljana: Združenje zdravnikov družinske medicine –
SZD, 2002 Dosegljivo na http://www.drmed-mb.org/zborniki/zbornapake/napake.htm.
17. Kersnik J, ed. Etika v družinski medicini. 20. ucne delavnice za zdravnike družinske
medicine; 2003; Ljubljana. Ljubljana: Združenje zdravnikov družinske medicine SZD, 2003.
Dosegljivo na http://www.drmed-mb.org/zborniki/etika03/etika03.htm.
18. Kersnik J, editor. Družinska medicina na sticišcu kultur. 21. ucne delavnice za zdravnike
družinske medicine; 2004; Ljubljana. Ljubljana: Združenje zdravnikov družinske medicine
SZD, 2004. Dosegljivo na http://www.drmed.org/novica.php?id=482 ali http://www.drmedmb.
org/zborniki/zbornikdm/zbornikdm.htm.
19. Kersnik J, Iljaž R, editors. Socasne bolezni in stanja. Monografija za 22. ucne delavnice za
zdravnike družinske medicine; 2005; Ljubljana. Ljubljana: Združenje zdravnikov družinske
medicine SZD, 2005. Dosegljivo na http://www.drmedmb.
org/zborniki/socasneboleznistanja/socasneboleznistanja.pdf.
20. Iljaž R, Kersnik J, Turk H, editors. Družinska medicina v skupnosti. Monografija za 23. ucne
delavnice za zdravnike družinske medicine; 2006; Ljubljana. Ljubljana: Združenje
zdravnikov družinske medicine SZD, 2006. Dosegljivo na
http://www.drmed.org/novica.php?id=15735.
21. Bulc M, Turk H, Kersnik J, ur. Vkljucevanje bolnika v zdravljenje : ucno gradivo 24. ucne
delavnice za zdravnike družinske medicine, Ljubljana, oktober 2007. Citirati: Družinska medicina
2007; 5 (Supplement 4). Dosegljivo na http://www.drmed.org/novica.php?id=15736.
22. Kavcic S, ed. Nujna stanja. Ljubljana: Združenje zdravnikov družinske medicine – SZD,
2000. Dosegljivo na http://www.drmed.org/strok/nujna_stanja/index.php.
23. Kersnik J. Bolnik v slovenskem zdravstvu : monografija o zadovoljstvu bolnikov in
Klemenc-Ketiš Z, Kersnik J: Navodila za pisanje seminarskih nalog za študente 6. letnika
13/17
organizaciji pritožnega sistema, (Zbirka PiP). Ljubljana: Združenje zdravnikov družinske
medicine SZD, 2003. Dosegljivo na http://www.drmed.org/novica.php?id=10862.
24. Weiss BD (editor). 20 common problems in primary care. 1st edition. Mc Graw – Hill, 1999.
25. 3. Fajdigovi dnevi. Zdrav. vars., 2001, 40. Dosegljivo na http://www.drmedmb.
org/fajdiga01.htm.
26. Kersnik J, ur. Kronicna bolecina, sladkorna bolezen, depresija in preventivni program : zbornik
predavanj, (PiP). Ljubljana: Združenje zdravnikov družinske medicine SZD, 2002. Dosegljivo na
http://www.drmed-mb.org/zborniki/fajdiga%2002/faj02.htm.
27. Kersnik J, ur. GERB, astma, migrena, hiperlipodemija, alergija : zbornik predavanj. Ljubljana:
Združenje zdravnikov družinske medicine SZD, 2003. Dosegljivo na http://www.drmedmb.
org/zborniki/fajdiga03/faj03.htm.
28. Kersnik J, ur. Poškodbe v osnovnem zdravstvu : zbornik predavanj 2. spominskega srecanja dr.
Janija Kokalja, (Zbirka PiP). Ljubljana: Združenje zdravnikov družinske medicine, SZD, 2003.
http://www.drmed-mb.org/zborniki/new/osnovnem%20zdravstvu.htm
29. Kersnik J, ur. Poškodbe v osnovnem zdravstvu : zbornik predavanj 3. spominskega srecanja dr.
Janija Kokalja, (Zbirka PiP). Ljubljana: Združenje zdravnikov družinske medicine, SZD, 2003.
Dosegljivo na http://www.drmed-mb.org/zborniki/kokalj03/kokalj.htm.
30. Kersnik J, ur. Poškodbe v osnovnem zdravstvu : zbornik predavanj 4. spominskega srecanja dr.
Janija Kokalja, (Zbirka PiP). Ljubljana: Združenje zdravnikov družinske medicine, SZD, 2004.
Dosegljivo na http://www.drmed-mb.org/zborniki/pdf/4kokalj.pdf.
31. Kersnik J, ur. Ulkusna bolezen, hipertenzija, zašcitni dejavniki zdravil na mikrocirkulacijo,
KOPB, astma, možganska kap : zbornik predavanj, (Zbirka PiP). Ljubljana: Združenje zdravnikov
družinske medicine SZD, 2004. http://www.drmed-mb.org/zborniki/fajdiga04/fajdiga04.htm.
32. Kersnik J, ur. Kronicna bolecina, hiperlipidemije, menopavza, hipertenzija, podporno zdravljenje
rakavih bolnikov, erektilne motnje : zbornik predavanj, (Zbirka PiP). Ljubljana: Združenje
zdravnikov družinske medicine SZD, 2005. Dosegljivo na http://www.drmedmb.
org/zborniki/fajdiga07/fajdigovidnevi7.pdf.
33. Kersnik J, ur. Poškodbe v osnovnem zdravstvu : zbornik predavanj 5. Kokaljevih dnevov, (Zbirka
PiP). Ljubljana: Združenje zdravnikov družinske medicine, SZD, 2005. Dosegljivo na
http://www.drmed-mb.org/zborniki/kokalj5/5.%20Kokaljevi%20dnevi.pdf.
34. Kersnik J, ur. Poškodbe v osnovnem zdravstvu : zbornik predavanj 6. Kokaljevih dnevov, (Zbirka
PiP). Ljubljana: Združenje zdravnikov družinske medicine, SZD, 2006.
http://www.drmed.org/novica.php?id=8243.
35. 2. Majhnov dan. http://med.over.net/javne_datoteke/novice/datoteke/13146-Zbornik-
2.Majhnov-dan-07.pdf.
36. Medicinskotehnicni pripomocki. 3. mariborski kongres družinske medicine. 2004. Dosegljivo
na http://www.drmed.org/novica.php?id=443.
Strokovne revije:
Pregledni prispevki:
37. American Family Physician. http://www.aafp.org/online/en/home/publications/journals/afp.html
38. British Medical Journal. http://www.aafp.org/online/en/home/publications/journals/afp.html
39. Medicinski razgledi. http://www.medrazgl.si/ (samo izvlecki)
40. Canadian Medcila Journal. http://www.cmaj.ca/contents-by-date.0.shtml
Raziskovalni prispevki:
41. Annals of Family Medicine. http://www.annfammed.org/
42. Family Practice. http://fampra.oxfordjournals.org/
43. Zdravniški vestnik. http://vestnik.szd.si/
44. Zdravstveno varstvo. http://www.ivz.si/index.php?akcija=novica&n=1093 (samo izvlecki)
45. Croatian Medical Journal. http://www.cmj.hr/archive.htm
3.8 Povzetek
Klemenc-Ketiš Z, Kersnik J: Navodila za pisanje seminarskih nalog za študente 6. letnika
14/17
V najvec 5 stavkih (navadno iz sklepa) povzeto bistvo seminarske naloge.
3.9 Abstract
Izvlecek, preveden v anglešcino ali nemšcino.
3.10 Priloge
Med priloge spada vse, kar ni nujno potrebno za razumevanje besedila in bi besedilo le bremenilo.
Priloge lahko vkljucujejo primer orodja za zbiranje podatkov (npr. anketni vprašalnik, lestvice stališc
itn.), razlicna slikovna gradiva, fotografije, dopise, tabele, grafe in drugo gradivo. Sem sodijo seznami
slik, tabel, kratic ipd.
Priloge morajo biti oznacene z zaporednimi številkami in naslovom. Navadno vkljucujejo tudi oznake
poglavja besedila, kjer jih omenjamo ali opisujemo. Vsaka priloga se zacne na novi strani. V besedilu
pa se sklicujemo na priloge. Npr.: (Priloga 1).
4 Sodelovanje z mentorjem/ocenjevalcem
Z mentorjem se lahko posvetujete o obliki in vsebini seminarske naloge. Za naslov seminarske naloge
in datum predstavitve se z mentorjem dogovorite v predpisanem roku.
Pisno seminarsko nalogo morate v elektronski obliki najmanj 7 dni pred predvideno predstavitvijo
posredovati mentorju, ki jo mora odobriti, in nato ocenjevalcu, ki vam sporoci oceno in predlaga
popravke. Kadar je mentor hkrati ocenjevalec, nalogo pošljete samo njemu. Datoteko naslovite
Priimek Ime Naslov naloge Datum. Popravljeno nalogo vrnete ocenjevalcu v ponovno oceno najmanj
3 dni pred predstavitvijo. Popravke v besedilu oznacite z orodjem Sledi spremembam, Oznaci
spremembe in Oznaci spremembe med urejanjem. Ocenjevalec vam bo posredoval koncno oceno. Ce
popravljene naloge brez dogovora ne boste vrnili pravocasno, boste prejeli prvotno oceno.
Pisne seminarske naloge bodo dostopne na spletni strani e-izobraževanja http://moodle.unimb.
si/ kot ucno gradivo za pripravo na preverjanje znanja.
5 Merila za oceno seminarja
Seminarska naloga predstavlja za avtorja samostojno ucenje s ciljem seznanjenja s klinicnim ali
drugim strokovnim problemom na širši in bolj poglobljen nacin in ne zgolj z branjem ucbenikov ali
sledenjem predavanjem. Z aktivnim pridobivanjem znanja avtorji snov tudi bolj utrdijo. Naucijo se
pisati pregledne prispevke in jih predstavljati kolegom, kar bo del njihovega vsakdana v vlogi
zdravnikov. Poslušalci in bralci pa s seminarsko nalogo pridobijo vpogled v vsebine, za katere bi sami
potrebovali veliko vec casa, kot ga s poslušanjem in prebiranjem seminarske naloge. S tem se znanje
sproti dopolnjuje in nadgrajuje. Pri predmetu družinska medicina pa seminarska naloga in predstavitev
predstavljata tudi del koncne ocene.
Za seminarsko nalogo je pomembno, da podana vsebina ustreza ravni obravnave v družinski medicini,
zato naj študent izbere med pogostimi primeri ali primeri, ki zahtevajo poznavanje reševanja
problemov na izvenbolnišnicni ravni. Seminarska naloga, ki bo prevelik poudarek dala zgolj na
patofiziologiji ali subspecialisticni obravnavi, kljub morebitni nesporni kakovosti ne more dobiti
visoke ocene. Vodi naj vas misel, kaj bi o tem radi vedeli, ce ne bi bili specialisti tega klinicnega
podrocja, ki to bolezen obravnava v bolnišnici.
Da bo seminarska naloga opisovala osnovnozdravstveni pristop, v osebo usmerjeno zdravstveno
oskrbo, usmerjen pristop, celovito oskrbo, usmerjenost v skupnost in celosten pristop, najprej preberite
Klemenc-Ketiš Z, Kersnik J: Navodila za pisanje seminarskih nalog za študente 6. letnika
15/17
besedilo od strani 3 do 11 v ucbeniku Osnove družinske medicine. Pokrivanje teh vsebin zahtevamo iz
razloga, da omogocamo opravljanje izpita z opravljenimi kolokviji in seminarsko nalogo, saj je to
edini nacin preverjanja razumevanja teh vidikov dela.
Ker je bolnik v ospredju zanimanja družinske medicine, mora seminarska naloga posredovati tudi
nacin vkljucevanja bolnikov v zdravljenje opisane bolezni, posebnosti sporazumevanje z njim in
vodenje bolnikov s tem problemom ne glede na to, ali gre za kronicno ali akutno bolezen.
Naloga mora prispevati k razumevanju predstavljene teme, tj., da mora seminarska naloga dodati k
osvojenemu znanju in k sicer predlagani študijski literaturi. Tako ne zadošca zgolj prepisovanje iz
predlaganih ucbenikov, pac pa pregled dodatnih virov, ki jih ostali sicer ne bi prebrali. Inovativnost se
kaže tudi v tem, da izberete zanimivo temo, ali jo opišete na svež nacin ali posredujete nove poglede
na obravnavo bolnikov s tem problemom.
Naloga naj ne ponavlja samo splošno znanega o izbrani temi, ampak k opisu bolj ali manj znane teme
pristopite z osebno noto in iz drugacne perspektive, kot je bilo v nekem drugem seminarju. Vedno se
je potrebno potruditi, da že znano prikažemo na nov in privlacen nacin.
Tema mora biti prikazana na razumljiv nacin, kar pomeni, da morajo biti sporocila jasna in utemeljena
z viri. Prav branje literature je kljucni vir informacij za vsakega zdravnika, zato je potrebno to vešcino
cim prej osvojiti.
Literatura mora biti ustrezno izbrana in v primernem obsegu, kot je opisano v teh navodilih.
Oblika seminarske naloge mora biti skladna s temi navodili.
6 Predstavitev seminarske naloge
Vsak študent bo moral svojo seminarsko nalogo tudi predstaviti. Seminarsko nalogo boste predstavili
po razporedu v casu, predvidenem za seminarje. Za termin, ki je v casu pouka v poletnem semestru, se
mora vsak pravocasno dogovoriti. Pred predstavitvijo mora prezentacijo poslati v pregled in potrditev
ocenjevalcu, ki jo potrdi ali predlaga ev. spremembe.
1. Za predstavitev bo namenjenih 20 minut in 10 minut za razpravo.
2. Predstavitve bo vodil moderator.
3. Predstavitev je potrebno posredovati ocenjevalcu na katedra.dm.mf.um@gmail.com v potrditev in
za predloge ev. popravkov.
4. Pri predstavitvi upoštevajte naslednja navodila:
PRIPRAVA
• Za 20 minut je 13 diapozitivov vkljucno z naslovnim in zahvalnim maksimalno sprejemljivo
število. Tako imate za vsakega približno 1 minuto in pol. Vec jih je lahko le, ce kažete samo
slike brez posebne razlage.
• Uporabljajte predlogo za obliko diapozitiva, kot ga omogoca power point program.
• Uporabite velike, lahko berljive crke na tiskalniku, velike minimalno 16 pik.
• Delajte zadosti velike razmike med besedami in vrsticami (1,5 do dvojni razmik).
• Ne imejte vec kot 8 vrstic na eni strani.
• Vrstice razporedite cez celo stran.
• V eni vrstici naj ne bo vec kot 8 besed.
• Uporabite temne barve crk na svetli podlagi (crne crke na beli ali rumeni, modre na svetlo
rumeni ipd.).
• Izogibajte se rdece in zelene barve, ker se pri projekciji pogosto slabo vidijo.
Klemenc-Ketiš Z, Kersnik J: Navodila za pisanje seminarskih nalog za študente 6. letnika
16/17
• Izogibajte se podlagam, ki se prelivajo, kjer je uporabljenih vec barv, ki zmanjšujejo locljivost
med tekstom in podlago.
• Omenite samo najnujnejše podatke, izogibajte se dolgim povedim. Povejte vec, kot pokažete.
• Pisava je primerna, ce je možno besedilo na monitorju z golim ocesom prebrati z razdalje 4 m.
• Slike in grafi naj bodo cim bolj enostavni – razumljivi.
• Naredite si racunalniški izpis ali fotokopijo tipkane predloge (lahko uporabite tudi posebno
funkcijo za zapiske).
• Izogibajte se animacij. Ce uporabite funkcijo "Animation Effect", Animacija, se zavedajte, da
za to potrebujete dodatni cas, enako kot bi imeli dodatni diapozitiv. Pri animaicji izpustite
zvok, ker je praviloma nadležen dodatek.
UPORABA
• Predstavitev preizkusite doma in, ce je le možno, tudi z opremo v dvorani.
• Predstavitev naložite pred zacetkom predavanj oz. seminarjev ali v odmorih med njimi.
• Pri menjavi posameznih slik si pomagate s tipkami Enter, , z levo (pri nekaterih tipih z
desno) tipko na miški. Nazaj se pomikate s tipko Backspace.
• Pri predstavitvi vam lahko pomaga kolega.
• Govorite pocasi, razlocno in dovolj glasno.
• Ne govorite obrnjeni proti platnu (stran od obcinstva).
• Ce ne nekaj casa ne potrebujete projekcije, si na prezentaciji pripravite pomirjujoco sliko, ker
je zelo zamudno izklapljati projektor, neprijetno pa je prikazovati drugo besedilo, kot pa
predavate.
• Ce niste vešci ravnanja z opremo, prosite za pomoc.
• Prosite za luci v dvorani, ce ne bost vec uporabljali projektorja.
5. Študenti, mentorji in pedagoški kolegij Katedre bodo izbrali najzanimivejše seminarje, ki jih boste
lahko predstavili na katerem od strokovnih srecanj v obliki plakata ali kot predavanje ter na
srecanju s študenti drugih fakultet.
6. Seminarske naloge in povzetki bodo avtorizirani objavljeni v pisni in/ali spletni obliki kot ucno
gradivo (http://www.drmed.org/novica.php?id=13671;
http://eleum.uni-mb.si/pund/predmet.asp?id=10669&dostop=READ), dostopno ostalim študentom
za študij.
Klemenc-Ketiš Z, Kersnik J: Navodila za pisanje seminarskih nalog za študente 6. letnika
17/17
OCENA PISNE IN USTNE PREDSTAVITVE SEMINARJA
Moderator:
Odlicno Zelo
dobro
Dobro Sprejemljivo Zadostno Nikakor
1. Razume teoreticno ozadje
problema.
5 4 3 2 1 0
2. Zna predstaviti klinicni
problem in zastaviti vprašanje.
5 4 3 2 1 0
3. Razume predstavljeni
zdravstveni problem, zna
predstaviti ugotovitve in
predlagati rešitve.
5 4 3 2 1 0
4. V virih zna poiskati
odgovore na odprta
vprašanja.
5 4 3 2 1 0
5. Oblika seminarske naloge in
citiranje literature sta v
skladu z navodili.
5 4 3 2 1 0
Ocena: ____ (max. 25 tock)
7 Sklep
Seminarska naloga je prvi korak pri pomembnem zdravnikovem poslanstvu – pisanju strokovnih in
poljudnih prispevkov. Predstavlja pomembno ucno gradivo za študij. Avtorju pa poleg osvojenega
novega znanja in vešcin prinese tudi del koncne ocene.
Študentski uredniški odbor lahko pod mentorstvom pripravi elektronski ali tiskan zbornik seminarjev,
ki bo ostal trajen spomin na dosežek svoje generacije. |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
