|
Pisanje diplomske naloge, pisanje diplomske naloge Pisanje diplomske naloge, pisanje diplomske naloge, Pisanje diplomske naloge, pisanje diplomske naloge, Pisanje diplomske naloge, pisanje diplomske naloge,
|
Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
Avtor |
Sporočilo |
mojstudij Administrator foruma
Pridružen/-a: 05.08. 2009, 06:15 Prispevkov: 884
|
Objavljeno: 22 Okt 2010 09:53 Naslov sporočila: fakulteta za management Koper Navodila za izdelavo pisnih iz |
|
|
UP Fakulteta za management Koper
Navodila za izdelavo pisnih izdelkov
Po sklepu dekanje UP, Fakultete za management Koper, z dne 1. 10. 2010 veljajo Navodila za
izdelavo pisnih izdelkov za vse pisne izdelke študentov Fakultete za management Koper na vseh
stopnjah in programih študija, tj. od zaključne projektne naloge na 1. stopnji do doktorske
disertacije na 3. stopnji študija. Navodila se upoštevajo tudi za izdelavo posameznih pisnih
izdelkov pri posameznem predmetu.
I
Struktura dokumenta
1 TIPOLOGIJA NALOGE IN OSNOVNI IZGLED ............................................................... 1
1.1 Osnovni izgled naloge .......................................................................................................... 1
1.1.1 Izgled platnice in naslovnice ......................................................................................... 1
1.1.2 Dokumentacijska stran s povzetkoma ............................................................................ 4
1.2 Velikost papirja in robovi besedila ...................................................................................... 4
1.3 Pisava .................................................................................................................................. 4
1.4 Razmiki med vrsticami ........................................................................................................ 5
1.5 Oštevilčevanje strani ............................................................................................................ 5
1.6 Seznami ............................................................................................................................... 5
1.7 Sprotna opomba ................................................................................................................... 6
1.8 Poglavja ter podpoglavja ...................................................................................................... 6
1.9 Kazalo preglednic, slik in drugih ponazoril ......................................................................... 7
1.10 Seznam krajšav ................................................................................................................... 7
1.11 Seznam literature in virov .................................................................................................. 8
1.12 Priloge ............................................................................................................................... 8
1.13 Oblikovanje ponazoril ........................................................................................................ 9
2 PREVZEMANJE IN DOKUMENTIRANJE VIROV ........................................................ 11
2.1 Primeri dobesednega prevzemanja ..................................................................................... 11
2.2 Primeri nedobesednega prevzemanja ................................................................................. 11
2.3 Zapisovanje bibliografskih opisov in nekaj primerov ........................................................ 12
II
Kazalo preglednic
Preglednica 1: Obseg ter vezava zaključnih nalog ........................................................................... 1
Preglednica 2: Oštevilčevanje strani ................................................................................................ 5
III
Kazalo primerov
Primer 1: Uporaba ležeče pisave ...................................................................................................... 4
Primer 2: Oštevilčeni seznam ........................................................................................................... 6
Primer 3: Seznam z vrstičnimi oznakami ......................................................................................... 6
Primer 4: Naslovi različnih ravni ..................................................................................................... 7
Primer 5: Seznam krajšav ................................................................................................................. 7
Primer 6: Seznam literature .............................................................................................................. 8
Primer 7: Seznam prilog ................................................................................................................... 9
1
1 TIPOLOGIJA NALOGE IN OSNOVNI IZGLED
Navodila pred vami veljajo za vse pisne izdelke študentov – od posameznih nalog pri predmetih
do zaključnih del študijskega programa. Med zaključna dela uvrščamo zaključno projektno in
diplomsko nalogo na 1. stopnji študija, magistrsko nalogo na 2. stopnji študija, magistrsko nalogo
(znanstveni magisterij) ter doktorsko disertacijo na 3. stopnji študija.
1.1 Osnovni izgled naloge
Osnovne značilnosti nalog:
izdelava z urejevalnikom besedil (npr. MS Office, OpenOffice.org),
naloga mora biti lektorirana,
obseg naloge (brez predhodnih sestavin in prilog) je predstavljen v preglednici 1.
Preglednica 1: Obseg ter vezava nalog
Naloga
Avtorska pola / št.
znakov
Št.
strani
Vezava
Zaključna projektna
naloga
2 avtorski poli/60000
znakov
30
Oddaja pred zagovorom – dve mehki platnici;
Končna oddaja po zagovoru – dve trdi platnici
modre barve
Diplomska naloga 3 avtorske pole/90000
znakov
45
Oddaja pred zagovorom – dve mehki platnici;
Končna oddaja po zagovoru – dve trdi platnici
modre barve
Magistrska naloga
(strokovni magisterij)
4 avtorske pole/120000
znakov
50–70
Oddaja pred zagovorom – dve mehki platnici;
Končna oddaja po zagovoru – dve trdi platnici
modre barve
Magistrska naloga
(znanstveni magisterij)
6 avtorskih pol/180000
znakov
90
Oddaja pred zagovorom – dve mehki platnici;
Končna oddaja po zagovoru – dve trdi platnici
modre barve
Doktorska disertacija 10 avtorskih pol/300000
znakov
150
Oddaja pred zagovorom – dve mehki platnici;
Končna oddaja po zagovoru – dve trdi platnici
modre barve
1.1.1 Izgled platnice in naslovnice
Na naslednjih straneh sta ločeno podana izgleda platnice in naslovnice.
[IME PRIIMEK] VRSTA ZAKLJUČNGA DELA [LETO]
UNIVERZA NA PRIMORSKEM
FAKULTETA ZA MANAGEMENT KOPER
IME PRIIMEK
KOPER, LETO
VRSTA ZAKLJUČNEGA DELA
Koper, leto
UNIVERZA NA PRIMORSKEM
FAKULTETA ZA MANAGEMENT KOPER
NASLOV DELA
Ime Priimek
Vrsta zaključnega dela
Mentor: naziv. Ime Priimek
Somentor: naziv. Ime Priimek
Naziv (možnosti): prof. dr., izr. prof. dr., doc. dr., viš. pred. dr., pred. dr., asist. dr., viš.. pred. mag.,
pred. mag., asist. mag., pred., asist., pa tudi str. mag, kjer je asist. Ime Priimek, mag.
4
1.1.2 Dokumentacijska stran s povzetkoma
Dokumentacijska stran, ki se začne na prvi lihi strani za naslovno stranjo, vsebuje slovenski in
angleški povzetek v obsegu 80–100 besed (oziroma drugače, če je tako določeno z relevantnim
pravilnikom). Pod slovenskim povzetkom je od pet do deset ključnih besed oz. besednih zvez v
slovenskem jeziku, pod angleškim povzetkom pa pet do deset ključnih besed oz. besednih zvez v
angleškem jeziku. Spodaj levo je univerzalni decimalni klasifikator vsebine dela, ki ga določi
knjižnica ob oddaji naloge za zagovor. Povzetek je napisan v enaki pisavi, z enakim razmikom
med vrsticami ter obojestransko poravnavo kot vsebinski del zaključne naloge.
Naslov Povzetek je poravnan na sredino, ni desetiško oštevilčen in ga ni v kazalu vsebine (ker je
umeščen še pred njim). Enako velja za angleško različico: Summary.
1.2 Velikost papirja in robovi besedila
Pri postavitvi dokumenta upoštevajte:
format papirja A4 (210 × 297 mm),Vsi robovi (notranji, zunanji, zgornji in spodnji) 2,5
cm,
številka strani v nogi je od spodnjega roba oddaljena 1,5 cm in je sredinsko poravnana.
1.3 Pisava
Pri postavitvi dokumenta upoštevajte:Pri izbiri in oblikovanju pisave upoštevajte naslednja
nanvodila:
Za vse besedilo se uporabljaja pisava s serifi – na primer Times New Roman (v starejših
urejevalnikih tisto z dodatkom CE). Pisava naj bo navadna (pokončni znaki), velikost v
osnovnem odstavku pa 12 točk.
Pisava nekaterih drugih delov besedila oz. odstavkov ima lahko drugačne lastnosti: na
primer opomba pod črto in vir pod ponazorilom naj bodo v manjši pisavi (11 točk),
naslovi pa v veliki, krepki ali ležeči.
Črke in številke ne smejo biti barvne, izogibajmo se tudi barvnim ponazorilom
(grafikoni, na primer, so lahko nazorni, tudi če so črno-beli).
Dele besedila, predvsem posamezne besede ali besedne zveze, lahko poudarite z ležečo
pisavo, da se ločijo od navadnega besedila (glej Primer 1).
Primer 1: Uporaba ležeče pisave
Opredelitev pojma kakovosti podatkov je sestavljena iz treh nizov:
- Statični vidik, ki govori o prerezu kakovosti podatkov.
5
- Dinamični vidik, ki poudarja kakovost v odnosu na različne korake opredelitve kakovosti
podatkov.
- Vidik uporabe, ki vnaša posameznikovo subjektivno sestavino dojemanja kakovosti podatkov.
1.4 Razmiki med vrsticami
Med vrsticami naj bo razmik 1,25. Prve vrstice novih odstavkov niso zamaknjene. Posamezne
odstavke ločuje po ena prazna vrstica oziroma razmik za odstavkom 12 točk
1.5 Oštevilčevanje strani
Strani štejemo od naslovne do zadnje strani seznama literature oz. do strani s seznamom prilog.
Številko tekoče strani postavimo na sredino nog strani. Strani predhodnih sestavin (povzetek,
kazalo, seznam krajšav) oštevilčimo z rimskimi številkami (I, II, III …), ostale pa z arabskimi
številkami (1, 2, 3 …). Arabska številka 1 je na prvi strani glavnega besedila, to je na strani, kjer
se začne uvod. Prav tako z arabsko številko 1 začnemo številčiti morebitne priloge.
Namig
V izogib (pol)praznim stranem, naj besedilo poteka tekoče od začetka do konca.
Preglednica 2: Oštevilčevanje strani
Sestavina naloge Številčenje strani Postavitev
Naslovnica Brez številke strani
Kazalo vsebine Z rimskimi številkami, začnemo z rimsko številko I Liha stran
Kazalo preglednic Z rimskimi številkami. Nadaljujemo štetje od
predhodno navedene sestavine.
Nova stran za kazalom
vsebine
Kazalo slik Z rimskimi številkami. Nadaljujemo štetje od
predhodno navedene sestavine.
Nova stran za kazalom
preglednic
Kazalo krajšav Z rimskimi številkami. Nadaljujemo štetje od
predhodno navedene sestavine.
Nova stran za kazalom slik
Vsebina Začetek vsebine (uvod) začnemo številčiti z arabsko
številko 1.
Liha stran za predhodno
sestavino
Kazalo literature in virov Nadaljujemo številčenje z arabskimi številkami od
vsebine.
Naslednja stran za vsebino.
Priloge Začetek prilog (seznam prilog) začnemo številčiti z
arabsko številko 1.
Liha stran za literaturo in
viri
1.6 Seznami
Uporabite lahko oštevilčene sezname in sezname z vrstičnimi oznakami. Številke oz. vrstične
oznake seznama so na levi zamaknjene za 7,5 mm. Za seznamom pustite za vrstico ali vsaj 6 točk
6
praznega prostora. Številčne sezname uporabite le tam, kjer je pomememben vrstni red – na
primerpri navajanju postopkov.
Primer 2: Oštevilčeni seznam
Spodaj je primer oštevilčenega seznama:
1. prva oštevilčena alineja,
2. naslednja oštevilčena alineja,
3. naslednja oštevilčena alineja,
4. zadnja oštevilčena alineja.
Če posamezne alineje v seznamu začenjate z malimi začetnicami, jih končajte z vejico ali
podpičjem; če pa jih začenjate z veliko začetnico, jih končajte s piko ali drugim končnim ločilom
(kot v spodnjem primeru).
Primer 3: Seznam z vrstičnimi oznakami
V seznamu so naslednje alineje:
prva alineja,
naslednja alineja,
naslednja alineja,
zadnja alineja
1.7 Sprotna opomba
Ko želite vstaviti sprotno opombo (opomba pod črto), takoj za besedo, poved ali misel, na katero
se vsebinsko navezujete, vstavite opombo.1
1.8 Poglavja ter podpoglavja
Besedilo se deli v poglavja in podpoglavja, dalje na odstavke in še v njih je mogoče besedilo
razporediti v sezname.
Poglavja so hierarhično urejena: poglavje lahko vsebuje več podpoglavij, vsako od teh pa lahko
vsebuje manjša podpodpoglavja. Če poglavje členimo, ga moramo razdeliti na vsaj dve
podpoglavji, torej 2.3 ne more vsebovati le 2.3.1, ampak še vsaj 2.3.2.
1 Pod črto na dnu strani urejevalnik sam pripravi prostor za besedilo opombe in mu priredi slog Sprotna
opomba – besedilo. Besedilo opombe je oblikovano v enaki pisavi kot osnovno besedilo, le velikost je
zmanjšana na 11 točk, razmik med vrsticami pa je enojen.
7
Vsako poglavje ima svoj naslov. Naslove členimo do največ treh ravni oz. podravni. Trem
ravnem poglavij so prirejene tri ravni naslovov, ki jih vsebuje tudi kazalo vsebine. Velikost
pisave naslovov je 14 točk. Pisava v kazalu vsebine je enaka kot pri osnovnem besedilu, enaka
naj bo tudi velikost črk. Naslov naj bo kratek, po možnosti naj ne bo daljši od ene vrstice.
Naslovi glavnih poglavij naj bodo izpisani z velikimi krepkimi črkami, naslovi druge ravni z
malimi krepkimi črkami in naslovi tretje ravni z malimi ležečimi krepkimi črkami. Vse tri ravni
naslovov naj bodo označene desetiško, z arabskimi številkami. Za globlje členjenje uporabite
podnaslove, izpisane z malimi ležečimi črkami, in jih ne oštevilčite. Spodaj je prikazano
oblikovanje pisave ter številčenje treh ravni naslovov in podnaslova. Za naslovom katerekoli
ravni naj bo razmik 12 točk.
Primer 4: Naslovi različnih ravni
2 KAKOVOST PODATKOV
2.1 Opredelitev kakovosti podatkov
2.1.1 Statična opredelitev
Natančnost
1.9 Kazalo preglednic, slik in drugih ponazoril
Preglednice, slike in druga ponazorila v nalogi zberemo v kazalu, naslovljenem Ponazorila v
katerem so zbrane posebej slike in posebej preglednice. Ponazorila lahko zberemo tudi ločeno:
slike v kazalu, naslovljenem Slike, in preglednice v kazalu, naslovljenem Preglednice. V kazalu
mora imeti vsako ponazorilo/oznaka zaporedno številko, naslov in številko strani, na kateri se
nahaja. Kazalo ponazoril se začne na novi (ne nujno lihi) strani za kazalom vsebine.
1.10 Seznam krajšav
V nalogi uporabljene specifične, nepoznane krajšave zberemo, razvežemo in pojasnimo v
seznamu krajšav, ki ga, kot zadnjo med predhodnimi sestavinami, postavimo na novo stran za
kazalom ponazoril (med kazalom vsebine, kazalom ponazoril in seznamom krajšav torej ni
praznih strani).
Primer 5: Seznam krajšav
CRM uravnavanje odnosov s kupcev
8
IT informacijska tehnologija
PIS poslovno informacijski sistem
1.11 Seznam literature in virov
Seznam literature in virov sodi med dodatne sestavine in se nahaja na naslednji strani za sklepnim
poglavjem oziroma na koncu naloge. Strani so oštevilčene v celoti kot v glavnem besedilu.
Naslov Literatura je oblikovan kot naslov prve ravni, ni oštevilčen desetiško in je viden v kazalu.
V seznamu si bibliografski zapisi sledijo v abecednem zaporedju. Zaradi preglednosti je
Literatura navedena kot seznam, kjer je prva vrstica posamezne enote literature ali virov
(bibliografska enota) zapisana brez zamika, vsaka naslednja vrstica enote pa z zamikom 0,75 cm.
Celoten seznam je poravnan obojestransko z razmikom med vrsticami, ki je enak razmikom med
vrsticami v vsebini. Pisava je enaka kot pri osnovnem besedilu. Enako velja za naslov Viri in
seznam virov. Če gre za diplomsko delo s pravne področja, je treba pravne vire ločiti od ostalih
virov. V tem primeru je treba torej ločeno navesti: literaturo, pravne vire in druge vire. Pravne
vire stilsko obravnavamo enako kot »Literatura« in »Viri«.
Primer 6: Seznam literature
Literatura
Bovée, Courtland L., John V. Thill, George P. Dovel in Marian Burke Wood. 1995.
Advertising excellence. New York: McGraw-Hill.
Elliott, Richard. 1998. A model of emotion-driven trust. Journal of marketing
management 14 (1): 95–108.
Žabkar, Vesna. 1997. Študirati trženje v ZDA. Marketing magazin, januar, 31.
1.12 Priloge
Sestavni deli prilog so običajno:
obsežnejši povzetek temeljnih spoznanj zaključne naloge v slovenskem jeziku (če je
zaključna naloga napisana v tujem jeziku);
terminološki slovar;
obsežnejše tabele in slike;
uporabljeni vprašalniki;
izpisi računalniške obdelave podatkov;
9
predmetna kazala;
in podobno.
Vse morebitne priloge dodamo na konec dela. Tik pred njimi in na prvo liho stran za seznamom
literature ter virov uvrstimo seznam prilog, naslovljen Priloge, ki ima enake značilnosti kot
naslov Literatura (ta naslov je v tem primeru zadnji v kazalu vsebine). Tu so priloge razvrščene,
označene in naslovljene. Priloge so navedene na prvi lihi strani za seznamom prilog.
Primer 7: Seznam prilog
Priloge
Priloga 1: XML data type……………………………………………………………1
Priloga 2: SELECT SQL stavek……..………………………………………………2
Priloga 3: INSERT SQL stavek….…..………………………………………………3
1.13 Oblikovanje ponazoril
Grafično gradivo, ki dopolnjuje ali nadomešča besedilo, imenujemo ponazorilo. Ponazorila
razdelimo na slike in preglednice. Med slike sodijo vsi grafikoni, diagrami, risbe, pripravljene
sličice, grafika, fotografije, optično posneto gradivo, zaslonske slike idr. Slike naj bodo načeloma
črno-bele, razen če je prikaz tako podroben, da bi uporaba (umirjenih) barv izboljšala razvidnost.
Tabele ali preglednice pa so v stolpcih in vrsticah urejene številke, besede ali oboje. Pisava
besedila v tabelah in slikah je enaka kot v osnovnem besedilu, izjemoma, zaradi večje količine
podatkov, je pisava manjše velikosti (na primer 10 ali 11 točk).
Vsako ponazorilo mora imeti oštevilčen naslov (napis, angl. Caption), ki je kratek, a izčrpen.
Številčenje naslovov vključuje zaporedno številko preglednice v nalogi, pri čemer je naslov pri
preglednicah nad preglednico, pri slikah pa pod sliko. Naslov ter viri in dodatna pojasnila so pri
preglednicah poravnani levo, pri slikah pa sredinsko. V besedilu se nanje navezujemo s sklici,
npr. na sliki 1, v preglednici 11. Naslov ponazoril je v krepki pisavi in velikosti 12 točk. Pod
ponazorilom so vir in morebitne opombe. Njuna pisava je 11 točk, razmik med vrticami pa
enojen. Za lažje branje slike, predvsem grafikona, naj bo dodana legenda. Ponazorila je najbolje
razpeti med meji besedila oz. jih poravnati na sredino.
Preglednica naj bo na eni strani, razen tam, kjer je preglednica večja/daljša od ene strani. V
takšnem primeru, naj se glava tabele (naslovna vrstica) ponovi na vsaki strani.
10
Preglednica 1: Dolžina slovenskih meja s sosednjimi državami
Država Po kopnem Po rekah Po morju Skupaj
Avstrija 251 79 – 330
Hrvaška* 380 290 ** 670
Italija 201 31 ** 232
Madžarska 89 13 – 102
Skupaj 921 413 ** 1334
* Meja med državama še ni dokončno določena. Dolžina je izračunana na podlagi digitalnih podatkov mej
katastrskih občin.
** Dolžina na morju še ni določena.
Vir: Statistični letopis RS 1996, 35.
Slika 2: Dolžina slovenskih meja s sosednjimi državami
Vir: Statistični letopis RS 1996, 35.
Po kopnem Po rekah Skupaj
11
2 PREVZEMANJE IN DOKUMENTIRANJE VIROV
Glavne ugotovitve drugih avtorjev pisec v besedilu smiselno povzema in jih ne prepisuje, kot da
bi bile njegove. Svoje vire mora zato pisec ustrezno dokumentirati. Na FM za dokumentiranje
virov uporabljamo čikaški slog (angl: Chicago Style).2
2.1 Primeri dobesednega prevzemanja
Vrinjen citat
Jelen (1994, 117) ugotavlja: »Popoldanski dremež zmanjša potrebo po nočnem spanju.«
»Popoldanski dremež zmanjša potrebo po nočnem spanju,« ugotavlja Jelen (1994, 117).
»Popoldanski dremež zmanjša potrebo po nočnem spanju.« (Jelen 1994, 117)
Samostojni citat
Grabnar (1981, 17–1 nam v naslednjih stavkih nakazuje še nerazkrite razsežnosti nastanka
Prešernove pesmi »Pevcu«:
Mož, ki je napisal verz o temni noči, ki tare duha, ni bil samo trenutno navdihnjen. Uvodno retorično
vprašanje ni samo obupni klic trpeče duše, ki trpi, ne da bi vedela zakaj in kako, temveč razodeva
nesluteno globoko filozofsko ozadje, razodeva ne le trpljenje svojega avtorja, temveč tudi neko
znanje, ki ga še nismo pojasnili. Vprašanje je do skrajnosti abstraktno, teoretično – in kaže na Hegla
in na abstraktna protislovja, prisotna v samem čistem Duhu.
2.2 Primeri nedobesednega prevzemanja
Izvirno besedilo
Mladi ljudje niso drugačni le zato, ker so predmet specifične socializacijske izkušnje, ampak so
tudi dejansko biološko drugačni: gredo skozi specifične hormonske in nevronske procese na ravni
možganov in njihovih trajnih povezav s telesom. Bilo bi res čudno, če teh dejavnikov ne bi
upoštevali v analizi mladinskega doživljanja sveta. Mladost je skratka kombinacija pubertete kot
biološkega procesa (specifično starostno pogojenih hormonskih in nevronskih procesov) in
najstništva kot kulturnega procesa (doživljanje modernega sveta v duševnosti).
Parafraza
Tomc (1999, 10) mladostnike razlikuje od ostale populacije, ker naj bi bili drugačni tako zaradi
njihove socializacije kot zaradi hormonskih in nevronskih sprememb v njihovem telesu. Opozarja
(prav tam), da je treba upoštevati oba dejavnika, ki sooblikujeta mladost: biološkega, ki se kaže
skozi puberteto, in kulturnega, ki opredeljuje najstnikovo doživljanje sveta.
2 http://www.chicagomanualofstyle.org/ – povezavo najdete tudi na prvi strani e-učilnice.
12
Povzetek
Tomc (1999, 10) poudarja, da moramo pri proučevanju mladostnikovega doživljanja sveta poleg
procesa socializacije upoštevati tudi biološki dejavnik.
2.3 Zapisovanje bibliografskih opisov in nekaj primerov
Bibliografske opise zberemo v seznam literature in virov na koncu dela. Vsakemu
bibliografskemu sklicu v besedilu mora pripadati bibliografski opis v seznamu literature. Velja
tudi nasprotno, za vsak bibliografski opis mora obstajati vsaj en bibliografski sklic v besedilu.
Bibliografske opise uredimo abecedno, po priimku prvega od nosilcev odgovornosti, po nazivu
korporacije ali po naslovu dela, če nosilca odgovornosti ni. Vsi bibliografski opisi, ki imajo istega
nosilca odgovornosti, so v seznamu urejeni naraščajoče po letnici izida.
Bibliografski opis ima štiri osnovne sestavine:
Avtor. Letnica. Naslov dela. Podatki o publikaciji oz. dosegljivost.
Osnovni vzorec za knjigo: Priimek, Ime. Leto. Naslov knjige. Kraj: Založba.
Oziroma kadar je avtorjev več: Priimek1, Ime1, Ime2 Priimek2 in Ime3 Priimek3. Leto. Naslov
knjige. Kraj izdaje: Ime založbe.
Dodatno:
dela morajo biti urejena po abecednem redu priimka prvega avtorja ali naslovov del;
če se isti avtor pojavi večkrat, navedemo dela po letu izdaje, od najstarejšega do
najnovejšega;
če je več del istega avtorja izdanih istega leta, pripišemo letnici izdaje, po vrstnem redu,
v katerem citiramo,črke “a”, “b” itd. – (2001a), (2001b), (2001c);
če delo nima avtorja, je prvi podatek naslov, ki ga pišemo s poševnim tiskom; ali ni črta?
če je neko delo, delo več kot treh avtorjev, upoštevamo prvega in dodamo skrajšano
[idr.] oz. [et al.], vendar zgolj v bibliografskih sklicih med besedilom, v bibliografskem
opisu zapišemo vse avtorje;
če kraja ni, napišemo oznako b. k.
če se odločimo za rabo latinskih krajšav, jih uporabljamo povsod kjer uporabljamo
krajšave;
pozorni smo na slovenski pravopis, nekaj pogostih napak:
pika (enako vejica) je levostično ločilo, zato je za njo presledek,
datum se piše s presledkom za piko in brez odvečnih ničel (primer: 1. 1. 2010 in ne
01.01.2010),
13
s presledki pišemo tudi krajšave družb (primer: d. d.),
za piko pišemo z veliko začetnico, tudi krajšave (primer: B. k.),
dostopnost elektronskih virov zapisujemo z veliko začetnico, kar moramo pri vsakem
viru ročno popraviti (primer: Http...),
Nekaj najboj pogostih primerov:
Primer za knjigo:
Bovée, Courtland L., John V. Thill, George P. Dovel in Marian Burke Wood. 1995.
Advertising excellence. New York: McGraw-Hill.
Primer za zbornik:
Woodward, Kathryn, ur. 1997. Identity and difference. London: Sage.
Primer za prispevek v zborniku:
Segal, Lynne. 1997. Sexualities. V Identity and difference, ur. Kathryn
Woodward,183–238. London: Sage.
Primer za članek v strokovni reviji:
Elliott, Richard. 1998. A model of emotion-driven trust. Journal of marketing
management 14 (1): 95–108.
Primer za članek v poljudni reviji:
Žabkar, Vesna. 1997. Študirati trženje v ZDA. Marketing magazin, januar, 31.
Primer za članek v časopisu:
Stojanov, Veso in Gašper Boncelj. 1998. Strah pred svetovno recesijo. Delo, 3. oktober,
1.
Primer za slovar (leksikon, enciklopedijo):
Slovar slovenskega knjižnega jezika. 1994. Ljubljana: DZS.
Primer za polpublikacijo:
Završnik, Bruno. 1995. Metodološki vidiki določanja konkurenčnih prednosti izdelka s
poudarkom na SWOT analizi. Doktorska disertacija, Univerza v Mariboru, Ekonomskoposlovna
fakulteta.
Primer za elektronski vir:
14
Crane, Nancy. 1997. Electronic sources: APA style of citation.
Http://www.uvm.edu/~ncrane/estyles/apa.html (1. 4. 2000).
Primeri za pravne vire:3
Ustava RS. Uradni list RS, št. 33/91, 42/97, 66/00, 43/03, 68/06.
Direktiva 02/14/ES Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi splošnega okvirja za
obveščanje in posvetovanje v Evropski skupnosti. Uradni list EU, št. L 80/02.
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR). Uradni list RS, št. 42/02, 102/07.
Pravilnik o subvencioniraju bivanja študentov. Uradni list RS, št. 22/01.
Primer za sodne odločbe:4
Višje delovno in socialno sodišče RS. 2004. Sklep Pdp 413/04.
3 Pri navajanju pravnih virov je treba navesti vse številke uradnih listov, v katerih je bil posamezen pravni
vir objavljen, in ne zgolj prvega ali enega od njih. Poleg tega je treba pravne vire navesti v ustrezni
hierarhiji: ustava, mednarodni pravni viri, zakonodaja, podzakonski aktii in avtonomni pravni vir.
4 Sledimo vzorcu: Naziv sodišča. Leto izdaje sodne odločbe. Sodna odločba. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|