| 
			 
				|  | Pisanje diplomske naloge, pisanje diplomske naloge Pisanje diplomske naloge, pisanje diplomske naloge, Pisanje diplomske naloge, pisanje diplomske naloge, Pisanje diplomske naloge, pisanje diplomske naloge,
 
 |  
 
 
 
 
	
		| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |  
		| Avtor | Sporočilo |   
		| mojstudij Administrator foruma
 
 
 Pridružen/-a: 05.08. 2009, 06:15
 Prispevkov: 884
 
 
 | 
			
				|  Objavljeno: 23 Feb 2011 07:18    Naslov sporočila: Podiplomska šola Magistrski (znanstveni) študijski program M |   |   
				| 
 |  
				| Podiplomska šola Magistrski (znanstveni) študijski
 program Management
 Vrsta programa
 Podiplomski znanstveni magistrski.
 Študijsko podroˇcje
 Poslovne in upravne vede (ISCED 34).
 Usmeritve (13 usmeritev)
 • Splošni management (SPM),
 • Management informacijskih sistemov (MIS),
 • Management tehnologij (MTEH),
 • Finanˇcni management (FM),
 • Management trženja (MT),
 • Management kadrov (MK),
 • Ekonomsko okolje managementa (EOM),
 • Management v izobraževanju (MI),
 • Finanˇcna ekonomika (FE),
 • Mednarodna ekonomika (ME),
 • Podjetništvo (P),
 • Upravljanje gospodarskih in negospodarskih
 organizacij (UGNO),
 • Kritiˇcni management (KM).
 Znanstveni naslov
 Magister oziroma magistrica znanosti.
 Trajanje
 Program traja dve leti (120 KT).
 Temeljni cilj
 Izobraziti in usposobiti študente za razumevanje
 politiˇcnega, ekonomskega, socialnega, kulturnega
 in pravnega okolja, v katerem delujejo
 organizacije v Sloveniji in tujini ter za samostojno
 znanstvenoraziskovalno delo.
 Diplomanti
 • so usposobljeni za uˇcinkovito in uspešno organiziranje,
 vodenje in nadziranje podjetij
 (organizacij) v spreminjajoˇcem se okolju;
 • so usposobljeni za samostojno in ustvarjalno
 delo na najodgovornejših delovnih mestih
 v podjetjih in drugih organizacijah;
 • so usposobljeni za znanstvenoraziskovalno
 delo;
 • se (po merilih za prehode) lahko vpišejo v
 3. letnik doktorskega študijskega programa.
 Vpisni pogoji
 Pogoj za vpis v 1. letnik je:
 • diploma univerzitetnega študija (pred ZViS
 2004);
 • diploma visokošolskega strokovnega študijskega
 programa (pred ZViS 2004) ali
 diploma študijskega programa 1. stopnje
 (ZViS 2004), ˇce pred vpisom opravijo diferencialne
 izpite;
 • povpreˇcna ocena dodiplomskega študija
 najmanj 8 ali dve leti delovnih izkušenj;
 • znanje enega od svetovnih jezikov (zaželeno
 znanje anglešˇcine).
 V primeru omejitve vpisa bodo kandidati izbrani
 glede na povpreˇcno oceno predhodnega študija.
 Diferencialni izpiti. Za vpis v 1. letnik morajo diplomanti
 visokošolskih strokovnih študijskih programov
 (pred ZViS 2004) in študijskih programov
 1. stopnje (ZViS 2004) pred vpisom v 1.
 letnik opraviti diferencialne izpite. Število izpitov
 je odvisno od podroˇcja predhodne izobrazbe:
 • diplomanti s podroˇcij ekonomskih, poslovnih
 in sorodnih družboslovnih ved za vpis
 opravijo diferencialne izpite v obsegu od 12
 do 14 KT;
 • diplomanti s podroˇcja drugih družboslovnih
 ved za vpis opravijo diferencialne izpite v
 obsegu od 14 do 20 KT;
 • diplomanti s podroˇcja nedružboslovnih ved
 opravijo za vpis diferencialne izpite v obsegu
 od 20 do 24 KT.
 Diferencialni izpiti se doloˇcijo iz naslednjih
 predmetov: Uvod v management (6 KT), Uvod v
 ekonomijo (8 KT), Uvod v pravo (6 KT), Delovno
 in socialno pravo (6 KT), Strateški management
 (6 KT), Mednarodno poslovanje (6 KT), Statisti
 ˇcne metode v managementu (8 KT), Izbrana
 poglavja iz poslovnih financ (6 KT), Izbrana poglavja
 iz analize poslovanja (6 KT).
 Neposredno v 2. letnik se lahko vpišejo:
 • diplomanti specialistiˇcnega študijskega programa
 z ekonomskega ali organizacijskoupravnega
 podroˇcja (pred ZViS 2004) in diplomanti
 študijskega programa 2. stopnje z
 ekonomskega ali organizacijsko-upravnega
 podroˇcja (ZViS 2004);
 78 Podiplomska šola
 Predmetnik magistrskega (znanstvenega) študijskega programa Management
 Šifra Predmet KT KU Kraj izvedbe
 1. letnik
 40-001 Management 12 36 KP,1 CE, ŠL, NG
 40-002 Ekonomski in pravni vidiki managementa 12 36 KP,1 CE, ŠL, NG
 40-003 Raziskovanje in pisanje znanstvenih besedil (seminar)2 0 12 KP,CE,ŠL,NG
 40-XXX Obvezni usmeritveni predmet 9 24
 40-XXX Izbirni predmet 1 9 24
 40-XXX Izbirni predmet 2 9 24
 40-XXX Izbirni predmet 3 9 24
 2. letnik
 40-004 Raziskovalna metodologija v družboslovju 20 60 KP, CE, ŠL
 40-053 Individualno raziskovalno delo in magistrska naloga z zagovorom 40
 • Individualno raziskovalno delo študenta (10 KT)
 • Magistrska naloga z zagovorom (30 KT)
 KT – kreditne toˇcke; KU – kontaktne ure, obsegajo organizirane ure predavanj; kraj izvedbe je naveden v
 preglednicah z usmeritvenimi in izbirnimi predmeti (glej strani 79–81).
 1 Predmet se v Kopru izvaja tudi v anglešˇcini (program Erasmus). 2 Seminar se izvede v e-obliki, prvo sreˇcanje
 je v živo.
 Magistrski študij je razpisan v Kopru, v drugih študijskih središˇcih se predmeti 1. letnika izvajajo skupaj s
 specialistiˇcnim študijem.
 • študenti podiplomskega študijskega programa
 z ekonomskega ali organizacijskoupravnega
 podroˇcja (pred ZViS 2004), ki
 so zbrali vsaj 60 KT; v ˇcasu študija morajo
 opraviti diferencialne izpite v obsegu 21 KT
 (Ekonomski in pravni vidiki managementa
 in en obvezni predmet iz 1. letnika podiplomskega
 študijskega programa).
 Kandidati za vpis v 2. letnik morajo izpolnjevati
 še enega od naslednjih pogojev:
 • povpreˇcna ocena podiplomskega študija
 najmanj 8 ali
 • tri leta delovnih izkušenj in objavljen vsaj en
 strokovni ˇclanek ali
 • tri leta delovnih izkušenj in aktivna udeležba
 na konferenci.
 V primeru omejitve vpisa v 2. letnik bodo kandidati
 izbrani glede na povpreˇcno oceno študijskih
 obveznosti na podiplomskem študijskem
 programu.
 Merila za priznavanje znanj in
 spretnosti, pridobljenih pred vpisom
 in med študijem
 V skladu s študijskim programom in Pravilnikom
 o priznavanju znanj in spretnosti (glej str. 174)
 se študentom na osnovi dokazil priznajo študijske
 obveznosti. Znanja, ki jih študenti pridobijo
 s formalnimi oblikami izobraževanja, izkažejo s
 spriˇcevali in drugimi listinami, iz katerih so razvidni
 vsebina in obseg njihovega dela ter število
 doseženih kreditnih toˇck. ˇCe so študenti znanja
 pridobili s samoizobraževanjem ali izkustvenim
 uˇcenjem, lahko zaprosijo za preverjanje in ocenjevanje
 znanja na izpitu.
 Izbirnost in mobilnost
 Znotraj izbranega študijskega programa na UP
 FM študenti lahko izbirajo med razliˇcnimi izbirnimi
 predmeti in si sestavijo predmetnik po svojih
 željah in zanimanju. V okviru sorodnih magistrskih
 programov študenti lahko zberejo do 30
 KT (od tega 9 KT na kateremkoli programu katerekoli
 fakultete) na drugih visokošolskih zavodih
 v Sloveniji in/ali tujini ter jih v skladu s pravili
 FM uveljavljajo v magistrskem programu Management.
 O programu
 Študijske obveznosti. 2 obvezna predmeta, 1
 obvezni metodološki predmet, 1 obvezni usmeritveni
 predmet, 3 izbirni predmeti, seminar, individualno
 raziskovalno delo, magistrska naloga
 z zagovorom. Študent izbere obvezni predmet
 usmeritve, izbirne predmete pa lahko izbira med
 Magistrski (znanstveni) študijski program Management 79
 Obvezni usmeritveni predmeti magistrskega (znanstvenega) študijskega programa Management
 Šifra Predmet KT KU Usmeritev1 Kraj izvedbe
 40-005 Strateški management2 12 36 SPM KP, CE, ŠL, NG
 40-006 Analiza poslovnega okolja in razvoj informacijskih sistemov 12 24 MIS ŠL
 40-007 Management tehnologij 9 24 MTEH –
 40-008 Finanˇcni management podjetja 9 24 FM CE
 40-009 Management mednarodnega poslovanja3 9 24 MT –
 40-010 Prist. in poobl. za odloˇcanje na podroˇcju delovnih razmerij 9 24 MK ŠL
 40-011 Ekonomska analiza 9 24 EOM –
 40-012 Vzgojno-izobraževalni zavod kot organizacija 9 24 MI KP
 40-013 Podjetništvo 9 24 P KP, CE, ŠL, NG
 40-046 Finanˇcna ekonomika 9 24 FE KP
 40-047 Mednarodna ekonomika 9 24 ME KP
 40-055 Upravljanje gospodarskih in negospodarskih organizacij 9 24 UGNO KP
 40-056 Izzivi kritiˇcnega managementa 9 24 KM ŠL
 KT – kreditne toˇcke; KU – kontaktne ure, obsegajo organizirane ure predavanj.
 1 Predlagamo, da izberete vsaj dva izbirna predmeta iz iste usmeritve kot obvezni usmeritveni predmet (preglednica
 na str. 80). 2 Predmet se v Kopru izvaja tudi v anglešˇcini (program Erasmus). 3 Predmet se izvaja
 v mednarodni poletni šoli v anglešˇcini.
 vsemi predmeti znotraj študijskega programa.
 Priporoˇcamo, da izbere vsaj dva izbirna predmeta
 znotraj izbrane usmeritve. Izbirni poljubni
 predmet lahko izbere med vsemi predmeti študijskega
 programa, ki se v študijskem letu izvajajo,
 ali med predmeti drugega visokošolskega
 zavoda.
 Napredovanje. Študent napreduje v 2. letnik, ko
 zbere 48 KT iz 1. letnika.
 Dokonˇcanje. Študent konˇca magistrski študij, ko
 opravi vse predpisane študijske obveznosti, pripravi
 raziskavo ter izdela in zagovarja magistrsko
 nalogo in tako zbere 120 KT. Študent, ki se je
 vpisal neposredno v 2. letnik, mora za dokonˇcanje
 zbrati najmanj 60 KT.
 Predmetnik
 Predmetnik študijskega programa je predstavljen
 v preglednicah na straneh 78–81, opisi predmetov
 in drugih študijskih obveznosti pa v nadaljevanju.
 Podrobnosti o izvedbi predmeta pojasni
 izvajalec praviloma prvo uro predavanj. V študijskem
 vodniku pa navajamo:
 • vsebino predmeta,
 • obvezno študijsko literaturo, ki je oznaˇcena
 z znakom ,
 • naˇcin preverjanja in ocenjevanja znanja (delež
 posameznega naˇcina v strukturi konˇcne
 ocene), ki je oznaˇcen z znakom .
 Pri predmetih, ki se v študijskem letu 2008/2009
 ne bodo izvajali, je navedena samo vsebina (brez
 študijske literature ter naˇcina preverjanja in ocenjevanja
 znanja).
 Opisi predmetov
 40-001 Management
 izr. prof. dr. Roberto Biloslavo
 izr. prof. dr. Cene Bavec
 Predmet obsega temeljna znanja s podroˇcja
 managementa, ki naj študentom z razliˇcnimi
 prejšnjimi smermi in vsebinami izobraževanja
 ustvarijo enotna izhodišˇca za nadaljnji študij
 programa. Uvodni del obravnava koncepte organizacije
 in managementa, zatem pa vrednote
 kot izhodišˇce delovanja managerjev – tako z vidika
 kultur organizacij in njihovih okolij, kot z
 vidika etike managementa. V osrednjem delu
 ohranja tradicionalno ˇclenjenost managerske dejavnosti
 na naˇcrtovanje, organiziranje, vodenje
 in nadziranje, vendar vsako izmed dejavnosti
 po splošnem pregledu osnovnih znanj kritiˇcno
 obravnava z vidika organizacije kot instrumenta
 za doseganje ciljev in organizacije kot skupnosti
 interesov udeležencev, sklene pa s sintezo
 razsežnosti med naˇcrtovanjem in snovanjem,
 urejanjem in povezovanjem, poslovodenjem in
 vodenjem, merjenjem in presojanjem. Pri tem
 vseskozi kritiˇcno vzporeja tehnokratski in hu80
 Podiplomska šola
 Izbirni predmeti magistrskega (znanstvenega) študijskega programa Management
 Šifra Predmet KT KU Usmeritev1 Kraj izvedbe
 40-013 Podjetništvo 9 24 SPM KP, CE, ŠL, NG
 40-014 Projektni management 9 24 SPM KP, ŠL
 40-015 Vodenje in pogajanja2 9 24 SPM CE,ŠL,NG
 40-016 Management e-poslovanja 9 24 MIS ŠL4
 40-017 Sistemi za podporo managementu 9 24 MIS –
 40-018 Management podatkov 9 24 MIS ŠL
 40-019 Informatika v javni upravi 9 24 MIS ŠL
 40-020 Management proizvajanja proizvodov in storitev 9 24 SPM KP, CE, NG
 40-021 Management inovativnosti, znanja in tehnologij 9 24 MTEH KP, CE
 40-022 Ekonomika tehnoloških sprememb 9 24 MTEH –
 40-023 Management informacijskih tehnologij3 9 24 MIS/MTEH –
 40-024 Management kakovosti 9 24 MTEH –
 40-025 Management finanˇcnih tveganj 9 24 FM CE
 40-026 Poslovodno raˇcunovodstvo 9 24 FM CE
 40-027 Strateške poslovne in lastninske povezave 9 24 FM CE
 40-028 Bilanˇcna in davˇcna politika podjetja 9 24 FM CE
 40-029 Trženje med organizacijami 9 24 MT –
 40-030 Trženje storitev 9 24 MT –
 40-031 Spletno trženje 9 24 MT –
 40-032 Oblike in tehnike mednarodnega poslovanja 9 24 MT –
 40-033 Pridobivanje in razvoj kadrov 9 24 MK ŠL
 40-034 Delodajalec kot dejavnik v sistemu socialne varnosti 9 24 MK –
 40-035 Kadri kot premoženje organizacije 9 24 MK ŠL
 40-036 Mikroekonomika 9 24 EOM –
 40-037 Analiza poslovnega okolja in razvoj informacijski sistemov 9 24 EOM –
 40-038 Ekonomika tranzicije 9 24 EOM –
 40-039 Marketing v izobraževanju 9 24 MI/MT KP
 40-040 Vodenje v vzgojno-izobraževalnih zavodih 9 24 MI/SPM KP
 40-041 Spremljanje in usmerjanje uˇciteljev 9 24 MI/MK KP
 40-042 Kakovost v izobraževanju 9 24 MI KP
 40-043 Ekonomika izobraževanja 9 24 MI KP
 40-044 Management e-izobraževanja 9 24 MI KP
 40-045 Management v razredu 9 24 MI –
 40-048 Denarni sistem in denarna politika 9 24 FE –
 40-049 Finanˇcne investicije 9 24 FE –
 40-050 Ekonomika evropske integracije 9 24 MEF –
 40-051 Regionalna ekonomika in politika 9 24 MEF KP
 40-052 Mednarodne finance 9 24 MEF/FM –
 40-057 Mednarodno in tehnološko podjetništvo 9 24 P/MTEH KP, CE
 40-058 Snovanje in izpeljava podjetniške zamisli 9 24 P KP, CE
 40-059 Evropsko delovno in socialno pravo 9 24 UGNO KP
 40-060 Upravno pravo 9 24 UGNO KP
 40-061 Pravo in informatika 9 24 UGNO/MIS –
 40-062 Varstvo in zdravje pri delu 9 24 UGNO –
 40-063 Finanˇcno in davˇcno pravo 9 24 UGNO KP
 40-064 Pravo industrijskih razmerij 9 24 UGNO –
 40-065 Management znanja 9 24 SPM/MI –
 Nadaljevanje na naslednji strani
 Magistrski (znanstveni) študijski program Management 81
 Nadaljevanje s prejšnje strani
 Šifra Predmet KT KU Usmeritev1 Kraj izvedbe
 40-066 Management produktivnosti 9 24 SPM/MTEH –
 40-067 Ekonomska politika 9 24 EOM KP
 40-068 Institucionalna ekonomika 9 24 EOM –
 40-069 Evropska transportna politika 9 24 EOM/MEF KP
 40-070 Marketinško komuniciranje 9 24 MT –
 40-071 Multimedijska poslovna okolja 9 24 MTEH/MI –
 40-072 Informacijski sistemi za izobraževanje in usposabljanje 9 24 MTEH/MI –
 40-073 Teorija in praksa evalvacij 9 24 MI –
 40-074 Akc. razisk. za uvajanje izb. v vzgojno-izobraževalnih zav. 9 24 MI –
 40-075 Raziskovalne metode evalvacij 9 24 MI –
 40-076 Matematiˇcno statistiˇcne metode v družboslovju 9 24 MI –
 40-077 Razvojno naˇcrtovanje in evalvacija 9 24 MI –
 40-078 Vseživljenjsko uˇcenje in razvoj kompetenc 9 24 MI –
 40-079 Management v visokem šolstvu 9 24 MI/SPM –
 40-080 Svetovne religije, etika in poslovnost 9 24 KM –
 40-081 Kritiˇcne teme iz managementa javnih politik 9 24 KM –
 60-007 Management nepridobitnih organizacij5 9 24 KP –
 60-045 Management R&D3, 5 9 24 KP –
 60-084 Družbena odgovornost gospodarskih družb5 9 24 KP –
 KT – kreditne toˇcke; KU – kontaktne ure, obsegajo organizirane ure predavanj; pomišljaj v stolpcu »kraj
 izvedbe« pomeni, da se predmet v študijskem letu 2008/2009 ne izvaja.
 Izvedeni bodo samo predmeti, ki jih bo izbralo vsaj 20 študentov; seznam bo objavljen oktobra. FM si pridržuje
 pravico do sprememb.
 1 Predlagamo, da izberete vsaj dva izbirna predmeta iz iste usmeritve kot obvezni usmeritveni predmet.
 2 Predmet se v Kopru izvaja tudi v anglešˇcini (program Erasmus). 3 Predmet se izvaja v mednarodni poletni
 šoli v anglešˇcini. 4 Predmet se izvaja v e-obliki z dvema sreˇcanjema v živo. 5 Predmet drugostopenjskega
 mag. študijskega programa, ki ga lahko izberejo tudi študenti specialistiˇcnega programa.
 manistiˇcni koncept organizacij in managementa.
 Študenti v delovnih skupinah ob mentorstvu izvajalcev
 predmeta obravnavajo izbrane teme, jih
 v ˇcasu med predavanji dodelajo v kratko nalogo
 in tako povezujejo teorijo in prakso.
 Gill, R. 2006. Theory and practice of leadership.
 London: Sage.
 Morgan, G. 2004. Podobe organizacij. Ljubljana:
 Fakulteta za družbene vede.
 Možina, S., ur. 2002. Management: nova
 znanja za uspeh. Radovljica: Didakta.
 Robbins, S. P. 2006. Organizational behavior.
 12. izd. Upper Saddle River, NJ: Prentice
 Hall.
 Tavˇcar, M. 2006. Management in organizacija:
 sinteza konceptov organizacije kot instrumenta
 in kot skupnosti interesov. Koper:
 Fakulteta za management.
 Aktivno sodelovanje na predavanjih (10%),
 pisni izdelki (50%) in pisni izpit (40%).
 40-002 Ekonomski in pravni vidiki
 managementa
 prof. dr. Egon Žižmond
 doc. dr. Matjaž Novak
 prof. dr. Zvone Vodovnik
 prof. dr. Rado Bohinc
 Ekonomski vidiki managementa. Predmet seznanja
 študente s sodobnim konceptom ekonomske
 vede, jim posreduje temeljna ekonomska teoreti
 ˇcna znanja, tako mikroekonomska kot tudi
 makroekonomska, ki so potrebna za razumevanje
 drugih ekonomskih in poslovnih disciplin, in
 jih usposablja za razumevanje ekonomskih procesov
 v podjetjih, na posameznih trgih in na
 ravni gospodarstva kot celote. Predmet vkljuˇcuje
 sedem poglavij: Ekonomija in ekonomska teorija,
 Mikroekonomija – ponudba, povpraševanje
 in trgi dobrin, Trgi proizvodnih dejavnikov in porazdelitev
 dohodka, Vloga vlade v gospodarstvu,
 82 Podiplomska šola
 Makroekonomija – rast in poslovni cikli, Ekonomska
 rast in makroekonomska politika ter Mednarodna
 trgovina in svetovno gospodarstvo.
 Samuelson, P. A, in W. D. Nordhaus. 2002.
 Ekonomija. Ljubljana: GV založba.
 Pisni izpit (100 %).
 Pravni vidiki managementa. Slušatelji se seznanijo
 z ustavnimi temelji, ki so pomembni za procese
 vodenja in upravljanja ter za izvajanje dejavnosti
 organizacij. Seznanijo se s temelji gospodarskega,
 civilnega, upravnega, delovnega in
 socialnega prava. Izbrane teme s teh podroˇcij so
 obravnavane tudi z vidika mednarodnega, zlasti
 evropskega prava. V okviru predmeta so obravnavane
 naslednje teme: Omejitve odloˇcanja z vidika
 razvoja varstva ˇclovekovih pravic in temeljnih
 svobošˇcin, zagotovljenih z ustavo in mednarodnim
 pravom. Sodobne statusne oblike, strukture
 in pristojnosti organov razliˇcnih organizacij.
 Zahtevnejša vprašanja iz teorije pogodbenih razmerij
 in odškodninskega prava. Izbrana vprašanja
 s podroˇcja pravnega položaja zaposlenih.
 Blanpain, R., in C. Engels, ur. 1998. Comparative
 labour law and industrial relations
 in industrialized market economies.
 6., popravljena izd. Haag: Kluwer.
 Bohinc, R. 2005. Osebe javnega prava: javni
 zavodi, javna podjetja, javne agencija,
 javni skladi. Ljubljana: GV založba.
 Bohinc, R. 2008. Gospodarske družbe:
 pravna pravila in sodna praksa. Ljubljana:
 Nebra.
 Morse, G. 1995. Charlesworth & Morse company
 law. London: Sweet & Maxwell.
 Kavˇciˇc, I., in F. Grad. 1999. Ustavna ureditev
 Slovenije. Ljubljana: Gospodarski vestnik.
 Vodovnik, Z. 2004. Poglavja iz delovnega in
 socialnega prava. Ljubljana: Fakulteta za
 upravo.
 Vodovnik, Z. 2006. Management in pravo.
 Management 1 (1): 7–29.
 Vodovnik, Z., ur. 2008. Pravni položaj managerjev.
 Koper: Fakulteta za management.
 Pisni ali ustni izpit, seminarska naloga z elementi
 raziskovanja, aktivno sodelovanje.
 40-003 Raziskovanje in pisanje
 znanstvenih besedil
 viš. pred. mag. Klemen Širok
 Vešˇcine strokovnega pisanja Javno dostopne
 baze podatkov Znanstveni aparat
 Kobeja, B. 2001. Priroˇcnik za pisce strokovnih
 besedil: znanstveni aparat. Koper: Visoka
 šola za management.
 Kobeja, B. 2001. Napotki za pisanje seminarske
 in diplomske naloge. Koper: Visoka
 šola za management.
 Delavnice D8, D15 in D22;
 pisni izpit (100 %).
 40-004 Raziskovalna metodologija
 v družboslovju
 doc. dr. Rok Strašek
 izr. prof. dr. Anita Trnavˇceviˇc
 Predmet je namenjen spoznavanju raziskovalnega
 aparata v družboslovju s poudarkom na
 raziskavah v managementu. Predmet bo potekal
 v dveh modulih: kvalitativna metodologija in
 kvantitativna metodologija.
 Easterby-Smith, M., R. Thorpe in A. Lowe.
 2005. Raziskovanje v managementu. Koper:
 Fakulteta za management.
 Košmelj, B. 1996. Statistika 2. 1. del. Ljubljana:
 Ekonomska fakulteta.
 Košmelj, B. 1996. Analiza odvisnosti za
 vzorˇcne podatke. Ljubljana: Ekonomska
 fakulteta.
 Pagano, R. R. 2007. Understanding statistics
 in the behavioral sciences. 8. izd.
 Belmont, CA: Thomson Wadsworth.
 Delni pisni izpit v sklopu kvalitativne metodologije
 (35%), delni pisni izpit v sklopu kvantitativne
 metodologije (65%); kandidata se lahko
 povabi tudi na ustni zagovor.
 40-005 Strateški management
 izr. prof. dr. Roberto Biloslavo
 izr. prof. dr. Mitja I. Tavˇcar
 Predmet nadgrajuje osnovni obvezni predmet
 Management z znanji in spoznanji, ki so v zadnjih
 dveh, treh desetletjih prinesla dramatiˇcni
 preobrat v pojmovanje organizacije in managementa,
 v obvladovanje organizacije in v razmerje
 med organizacijo in družbenim ter ekonomskim
 okoljem. Predmet se osredinja na snovanje in na-
 ˇcrtovanje politike organizacije kot instrumenta za
 doseganje ciljev in kot interesne skupnosti udeležencev.
 Osrednji problem je kompleksnost organizacije
 in okolja, ki je ni mogoˇce obvladovati
 po induktivni proti zaradi omejenih zmogljivosti
 tako ˇcloveškega uma kot raˇcunalniške oz. informacijske
 tehnologije. Predmet obsega najprej
 Magistrski (znanstveni) študijski program Management 83
 opredelitev, razvoj in smeri strateškega managementa
 kot pristopa za obvladovanje kompleksnosti.
 V drugem vsebinskem sklopu obravnava
 analizno in ustvarjalno odloˇcanje za deterministi
 ˇcno in ustvarjalno obvladovanje kompleksnosti
 z rutinskim, analiznim in intuitivnim odloˇcanjem.
 Sledi obravnavanje celostnih pristopov za samodejno
 obvladovanje organizacije za obvladovanje
 s poenostavljenjem – z modeli, s primerjanjem
 in empiriˇcnim posnemanjem ter z umešˇcanjem
 v razsežnosti. Drugi del predmeta konkretno
 obravnava koncepte in pristope za snovanje politike
 organizacije, podrobno obravnava vsebine
 in proces naˇcrtovanja in snovanja, zatem pa
 udejanjanje politike organizacije. Predmet vodi
 od obvladovanja kompleksnosti kot osrednjega
 problema ˇcloveške civilizacije do dolgoroˇcnega,
 celostnega snovanja politike organizacije v praksi
 managementa.
 Biloslavo, R. 2006. Strateški management in
 management spreminjanja. Koper: Fakulteta
 za management.
 Grant, R. 2002. Contemporary strategy analysis:
 concepts, techniques, applications.
 4. izd. Malden: Blackwell.
 Tavˇcar, M. I. 2007. Strateški management:
 prosojnice s predavanj. 2. izd. Koper: Fakulteta
 za management.
 Tavˇcar, M. I. 2008. Management in organizacija:
 celostno snovanje politike organizacij.
 Koper: Fakulteta za management.
 Thompson, A. A., in A. J. Strickland. 2007.
 Crafting and executing strategy: the quest
 for competitive advantage. 14. izd. Boston,
 MA: McGraw-Hill/Irwin.
 Yip, G. 2003. Total global strategy II: updated
 for the internet and service era. Upper
 Saddle River, NJ: Prentice-Hall.
 Pisni/ustni izpit 50%, projektna naloga/izdelek
 30%, aktivno sodelovanje 20%.
 40-006 Analiza poslovnega okolja in razvoj
 informacijskih sistemov
 doc. dr. Sreˇcko Natek
 Predmet usposablja študenta za informacijsko
 analizo podjetja ter izbiro potrebnih informacij
 za njegovo upravljanje. Na tej osnovi spozna prenovo
 poslovnih procesov in modeliranje podatkov
 z izbranimi metodami razvijanja IS. Spozna tudi
 izbrane ponudnike celovitih informacijskih sistemov
 ter vrsto modelov in izkušenj za kritiˇcno presojanje
 informatizacije podjetja. Ekonomika informatizacije
 podjetja in ˇcloveški viri zaokrožujejo
 znanja, metode in postopke sodobnega razvoja
 informacijskih sistemov.
 Avison, D. E., in G. Fitzgerald. 2003. Information
 systems development: methodolgies,
 techniques and tools. 3. izd. London:
 McGraw-Hill.
 Kovaˇciˇc, A., J. Jakliˇc, M. Indihar Štemberger
 in A. Groznik. 2004. Prenova in informatizacija
 poslovanja. Ljubljana: Ekonomska
 fakulteta.
 Harmon, P. 2003. Business process change:
 a manager’s guide to omproving, redesigning,
 and automating process. Amsterdam:
 Morgan Kaufmann.
 Aktivno sodelovanje (20%), ocena pisnega izdelka
 (seminarska ali projektna naloga, 30%),
 pisni izpit (50%).
 40-007 Management tehnologij
 V svetu se praktiˇcno vse industrije zelo hitro
 spreminjajo v tehnološko intenzivne, zato postaja
 kljuˇcnega pomena integracija tehnologije znotraj
 tradicionalnih poslovnih funkcij podjetja. In to ne
 glede na to, ali podjetje izdeluje visoko tehnološke
 izdelke ali pa tehnologijo uporablja le za
 zmanjšanje stroškov in izboljšavo svojih izdelkov
 in storitev. Tehnologija ni veˇc le orodje, premoženje
 ali sposobnost, ampak vse bolj kot vhodni vir
 in integralni faktor, ki vpliva na vse managerske
 discipline. S tem pa morajo današnji managerji
 poleg vešˇcin in znanja o managementu in ravnanju
 z ljudmi pridobiti tudi celovita znanja iz podro
 ˇcja managementa tehnologij, nastajajoˇce discipline,
 ki vkljuˇcuje celotno verigo aktivnosti od
 identifikacije, izbora, pridobitve in uporabe novih
 tehnologij do zašˇcite znanja in pomen poznavanja
 tehnoloških sposobnosti pri oblikovanju strategije
 podjetja. Obravnavan je pomen tehnologij
 v okviru managerskih funkcij in procesov, možnosti
 in naˇcini pridobivanja novih tehnologij, kako
 z njimi narediti poslovanje bolj uspešno in kako
 ravnati s tehnološkimi projekti.
 40-008 Finanˇcni management podjetja
 doc. dr. Primož Dolenc
 Namen predmeta je poglobitev temeljnih znanj
 o finanˇcnem odloˇcanju, ki so si jih študenti pridobili
 pri predmetu Poslovne finance na 1. stopnji
 študijskega programa ali pri praktiˇcnem delu
 v podjetju ali finanˇcni organizaciji. Po ponovitvi
 84 Podiplomska šola
 osnov poslovnih financ se osnovno znanje teorije
 in prakse poslovnih financ nadgradi z analizo
 strateških in taktiˇcnih finanˇcnih strategij, ocenjevanjem
 vrednosti podjetja in aktualnimi temami
 s podroˇcja finanˇcnega managementa.
 Finance Tveganje in donosnost Finanˇcni
 trgi in vrednostni papirji Podjetniško financiranje
 Strateške in taktiˇcne finanˇcne odloˇcitve v
 podjetju Ocenjevanje vrednosti podjetja Aktualne
 teme
 Brigham, E. F., in M. C. Ehrhardt. 2005. Financial
 management: theory and practice.
 11. izd. Masson, OH: South-Western.
 Pisni izpit ali izdelava seminarske naloge z zagovorom
 (100%).
 40-009 Management mednarodnega
 poslovanja
 izr. prof. dr. Drago Dubrovski
 Izhodišˇca mednarodnega poslovanja; management
 mednarodnega poslovanja; globalizacija
 ter internacionalizacija podjetij in poslovanja; velika
 in mala podjetja v mednarodnem poslovanju
 Osnovna strateška vprašanja v mednarodnem
 poslovanju; nagibi za mednarodno poslovanje;
 izbiranje tujih trgov in tržne strategije; mednarodne
 marketinške raziskave Marketinški splet
 in program za tuje trge; izdelek kot del marketinškega
 spleta; blagovna znamka v mednarodnem
 poslovanju; programsko-tržno usmerjanje
 Dejavniki doloˇcanja cen in drugih prodajnih
 pogojev; metode in strategije doloˇcanja prodajnih
 cen; diferenciranje cen Mednarodni distribucijski
 kanali; vrste posrednikov v mednarodnem poslovanju
 Mednarodno poslovno komuniciranje;
 mednarodna in medkulturna pogajanja
 Dubrovski, D. 2006. Management mednarodnega
 poslovanja. Koper: Fakulteta za management.
 Onkvisit, S., in J. J. Shaw. 2004. International
 marketing: analysis and strategy. 4.
 izd. New York: Routledge.
 Aktivno sodelovanje (20%), pisni izpit (80%).
 40-010 Pristojnosti in pooblastila
 za odloˇcanje na podroˇcju
 delovnih razmerij
 prof. dr. Zvone Vodovnik
 doc. dr. Bojan Tiˇcar
 Študij je zasnovan tako, da posameznikom omogo
 ˇci celovito seznanitev z razvojem pravne ureditve
 delovnih razmerij v Sloveniji in v svetu. Pri
 tem ima posebno vlogo analiza ustavnih temeljev
 oziroma vrednot ter preuˇcitev izbranih vprašanj
 delovnega prava z vidika mednarodnega in delovnega
 prava. Na tak naˇcin bodo obravnavane
 zlasti teme kot so pravna ureditev položaja nosilcev
 poslovodne funkcije; pooblastila poslovodnih
 organov o odloˇcanju o pravnem položaju zaposlenih;
 organi, pooblašˇceni za odloˇcanje o delovnih
 razmerjih v javnem sektorju; status zaposlenih
 ter njihove pravice, obveznosti in odgovornosti;
 mednarodnopravni in ustavni temelji kolektivnega
 sporazumevanja; kolektivna pogajanja in
 kolektivne pogodbe, participativni management
 kot sodobna doktrina upravljanja s kadri ter industrijska
 razmerja.
 Možina, S., ur. 2002. Management kadrovskih
 virov. Ljubljana: Fakulteta za družbene
 vede.
 Vodovnik, Z. 1998. The transformation of industrial
 relations in Slovenia. South-East
 Eruopean Review, št. 3:89–103.
 Vodovnik, Z. 2003. Pogodbeno delovno razmerje
 in odloˇcanje. Pravna fakulteta, Ljubljana.
 Vodovnik, Z. 2003. Poglavja iz delovnega in
 socialnega prava. Ljubljana: Fakulteta za
 upravo.
 Vodovnik, Z. 2006. Management in pravo.
 Management 1 (1): 7–29.
 Vodovnik, Z., ur. 2008. Pravni položaj managerjev.
 Koper: Fakulteta za management.
 Pisni ali ustni izpit, seminarska naloga z elementi
 raziskovanja, aktivno sodelovanje.
 40-011 Ekonomska analiza
 Predmet je zasnovan tako, da poglablja znanje
 študentov na podroˇcju temeljne ekonomske vede
 – ekonomike, in sicer na mikro in makro ravni.
 Mikroekonomska analiza obravnava teorijo proizvodnje,
 teorijo povpraševanja, cene in uˇcinkovitost
 alokacije produkcijskih dejavnikov in tržne
 strukture. Makroekonomska analiza obravnava
 BDP in gospodarsko rast, zaposlenost, brezposelnost
 in inflacijo, agregatno potrošnjo, varˇcevanje
 in investicije, vlogo države, denar, vlogo
 centralne banke in poslovne banke, mednarodno
 menjavo in njene uˇcinke na gospodarstvo. Predmet
 omogoˇca pridobivanje ustreznega znanja za
 razumevanje in analiziranje ekonomskega okolja
 podjetja. Da bi manager dobro poznal mikroekonomsko
 in makroekonomsko okolje podjetja oz.
 Magistrski (znanstveni) študijski program Management 85
 organizacije, mora temeljno znanje poglobiti in
 nadgraditi. Zato bodo teme obravnavane z vidika
 managerja, ki bo dobil ustrezna znanja, s katerimi
 bo lahko pojasnil vplive ekonomskega okolja
 na podjetje. Osnovni cilj predmeta je usposobiti
 študente za razumevanje zahtevnejših družbenoekonomskih
 procesov na ravni gospodarstva kot
 celote, konkretno pa seznaniti študente z zahtevnejšimi
 poglavji mikroekonomske analize in jih
 usposobiti za raziskovanje in uporabo specifiˇcnih
 raziskovalnih metod.
 40-012 Vzgojno-izobraževalni zavod
 kot organizacija
 izr. prof. dr. Andrej Koren
 Centralizacija, centralizacija in avtonomija šolskih
 sistemov Okolje organizacij Pojem organizacije
 in pregled organizacijskih teorij in modelov
 Modeli, znaˇcilni za izobraževalne organizacije
 Znaˇcilnosti slovenskega šolskega sistema
 in izobraževalnih organizacij Spoznavanje in
 raziskovanje izobraževalnih reform
 Barle Lakota, A. in J. Bezenšek. 2006. Poglavja
 iz sociologije vzgoje in izobraževanja:
 pregled sodobnih socioloških študij,
 perspektiv in konceptov. Koper: Fakulteta
 za management Koper.
 Bush, T. 2002. Theories of educational management.
 London: Chapman.
 Fullan, M., in A. Hargreaves. 2000. Za kaj
 se je vredno boriti v vaši šoli. Ljubljana:
 Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
 Koren, A. 1999. Ravnatelj med osamo in sodelovanjem.
 Ljubljana: Šola za ravnatelje.
 Koren, A. 2006. Avtonomija in decentralizacija
 v izobraževanju: študija vidljivosti
 v slovenskem šolskem sistemu. Koper: Fakulteta
 za management; Ljubljana: Šola za
 ravnatelje.
 Morgan, G. 2004. Podobe organizacij. Ljubljana:
 Fakulteta za družbene vede.
 Aktivno sodelovanje in krajši pisni izdelki
 (20%), seminarska naloga brez zagovora (60%),
 pisni izpit (20%).
 40–013 Podjetništvo
 prof. dr. Boštjan Antonˇciˇc
 doc. dr. Mitja Ruzzier
 Predmet je namenjen spoznavanju podroˇcja podjetništva
 s teoretiˇcnega in praktiˇcnega vidika. Poudarek
 je na razpoznavanju podjetništva kot pomembnega
 elementa za rast in razvoj podjetja
 in narodnega gospodarstva, seznanjanju z vidiki
 podjetništva, ki so lahko v pomoˇc pri analizi in
 naˇcrtovanju rasti in razvoja novega ali obstoje-
 ˇcega podjetja, ter na metodologiji razpoznavanja
 in analize poslovne priložnosti ter naˇcrtovanja izkoriš
 ˇcanja te nove priložnosti s pomoˇcjo sestavljanja
 poslovnega naˇcrta.
 Antonˇciˇc, B., R. D. Hisrich, T. Petrin in A.
 Vahˇciˇc. 2002. Podjetništvo. Ljubljana: GV
 založba.
 Antonˇciˇc, B., M. Ruzzier in T. Bratkoviˇc.
 2007. Primeri iz podjetništva: ustanavljanje,
 rast in razvoj podjetja. Koper: Društvo
 za akademske in aplikativne raziskave.
 Pisni izpit (40%), krajši pisni izdelki in aktivno
 sodelovanje (20%) seminarska/projektna
 naloga s predstavitvijo (40%).
 40–014 Projektni management
 izr. prof. dr. Mirko Markiˇc
 Namen predmeta je usposobiti študente za naˇcrtovanje,
 izvajanje in kontroliranje projektov na nivoju
 obvladovanja projektov (upravljanje in management).
 Študenti se bodo seznanili tudi z na-
 ˇcinom vkljuˇcevanja projektov v podjetja in druge
 organizacije. Poleg teoretiˇcnih osnov managementa
 projektov bodo poglobljeno spoznavali
 metodologijo ter posamezna znanja in vešˇcine,
 ki so koristna za naˇcrtovanje, izvajanje in kontroliranje
 projektov. Kandidat samo izbere, spozna
 in na praktiˇcnem primeru uporabi programsko
 orodje, ki omogoˇca podporo managementu projekta.
 Izid praktiˇcne rabe programskega orodja
 bo idejna zasnova, plan ter prikaz obvladovanja
 konkretnega projekta oziroma vzpostavitev
 poslovno-organizacijskega okolja, ki bo omogo-
 ˇcalo projektni pristop. Predmet je ˇclenjen na
 teoretiˇcna in metodološka izhodišˇca, vkljuˇcevanje
 projektov v poslovno-organizacijski sistem,
 organiziranost udeležencev v projektu, procese
 managementa ter komuniciranje v projektu.
 Kerzner, H. 2003. Project management: a
 systems approach to planning, scheduling,
 and controlling. 8. izd. Hoboken, NJ:
 Wiley.
 Markiˇc, M. 2005. Management projektov:
 prosojnice s predavanj za podiplomski študij.
 Koper: Fakulteta za management.
 Vodnik po znanju projektnega managementa
 (PMBOK vodnik). 2008. 3. izd. Kranj: Moderna
 organizacija.
 86 Podiplomska šola
 Izdelava projektne naloge s predstavitvijo
 (100 %).
 40-015 Vodenje in pogajanja
 izr. prof. dr. Tonˇci A. Kuzmani´c
 Namen predmeta je študentom ponuditi vpogled
 v teorije pogajanj. Med študijem literature bodo
 osvajali znanja in tehnike, s pomoˇcjo katerih
 bodo izoblikovali kritiˇcen pogled na obstojeˇce teorije.
 Sposobni bodo oceniti pogajalska izhodišˇca
 in razmere za izbiro primernega sloga pogajanj.
 Pozornost bo namenjena tudi razumevanju psiholoških
 dejavnikov pri pogajanjih in izdelavi lastnih
 pogajalskih taktik. Študenti bodo spoznali
 temeljne zakonitosti uspešnih in uˇcinkovitih pogajalskih
 taktik, se seznanili z pogoji, ki morajo
 biti izpolnjeni, ˇce naj bodo pogajanja uspešna
 ter obvladovanje metode naˇcelnih pogajanj, ki je
 osnova vseh pogajalskih taktik in strategij, tako
 v diplomaciji kot v gospodarstvu.
 Dawson, R. 1999. Secrets of power negotiating:
 inside secrets from a master negotiator.
 2. izd. Franklon Lakes, NJ: Career.
 Fisher, R., W. Ury in B. Patton. 1998. Kako
 doseˇci dogovor: Umetnost pogajanja. Ljubljana:
 Gospodarski vestnik.
 Forsyth, P. 2002. Negotiating. Oxford: Capstone.
 Kavˇciˇc, B. 1996. Spretnost pogajanja. Kranj:
 Moderna organizacija.
 Kennedy, G. 1999. The perfect negotiation:
 all you need to get it right first time. London:
 Random House Business.
 Ury, W. 1998. Od nasprotovanja do sodelovanja:
 kako preseˇci zavrnitev; pogajanja s
 težavnimi ljudmi. Ljubljana: GV založba.
 Pisni izpit, krajši pisni izdelki, projektna naloga/
 izdelek, aktivno sodelovanje.
 40-016 Management e-poslovanja
 prof. dr. Dušan Lesjak
 doc. dr. Viktorija Sulˇciˇc
 Elektronsko poslovanje bistveno in vse bolj vpliva
 na podjetje ter spreminja podjetje in njegovo poslovanje
 ter celotno družbo. Zaradi tega je vse
 bolj pomembno ne le znanje o možnostih in uˇcinkih
 njegove uporabe, ampak tudi o znaˇcilnostih
 njegovega upravljanja. Zato bodo študentje spoznali
 strategije e-poslovanja, razvoj in uvajanje
 e-poslovanja ter ekonomiko e-poslovanja. Posebnost
 predmeta je v tem, da se izvaja v obliki eizobraževanja.
 Študijska gradiva so na voljo v e-uˇcilnici.
 Aktivno sodelovanje in priprava raziskovalne
 naloge s podroˇcja predmeta (100%). Opravljanje
 obveznosti je možno le v ˇcasu izvajanja
 predmeta.
 40-017 Sistemi za podporo managementu
 Odloˇcanje in znanje Nosilci odloˇcanja in
 raˇcunalniško podprti sistemi Osnove raˇcunalniško
 podprtih sistemov za podporo managementu:
 podatkovna skladišˇca, OLAP, managerski
 informacijski sistem, informacijski sistemi za
 podporo managerjev, sistemi za podporo odlo-
 ˇcanju, sistemi za podporo odloˇcanju v skupini,
 ekspertni sistemi, orodja in metode za razvoj ra-
 ˇcunalniško podprtih sistemov za podporo managementu
 Management podatkov in podatkovnih
 virov: podatkovno rudarjenje Management
 znanja: informacijski in socialni (vedenjski) vidik
 managementa znanja, delavci znanja, na znanju
 temeljeˇca organizacija (knowledge-based organization),
 hibridni sistemi Sodobni trendi razvoja
 raˇcunalniško podprtih sistemov za podporo managementu
 40-018 Management podatkov
 doc. dr. Sreˇcko Natek
 Študent najprej spozna osnovne vrste podatkov
 in informacij ter vhodni tok podatkov od podatkov
 zunanjega izvora do podatkov notranjega izvora.
 Spoznanja nadgrajujemo z bazami podatkov,
 kjer študent spozna relacijsko in objektno
 podatkovno modeliranje, postopek konceptualne
 izgradnje podatkovne baze, razliˇcne notacije in
 priprave podatkovnega modela ter tržišˇce podatkovnih
 baz in sistemov za upravljanje podatkovnih
 baz. Podatkovna skladišˇca obravnavajo iskanje
 in uporabo podatkov s poudarkom na rudarjenju
 podatkov, uˇcinkovitemu prikazu podatkov ter
 informacij. Pri obdelavi podatkov ter pridobivanju
 informacij je poudarek na metodah obdelave
 podatkov in uporabi informacij v poslovnem okolju.
 Znanja zaokrožujemo z varovanjem podatkov
 ter trendi v managementu podatkov tako v svetu
 kot v Sloveniji.
 Grad, J., in J. Jakliˇc. 1996. Baze podatkov.
 Ljubljana: Ekonomska fakulteta.
 Kovaˇciˇc, A., J. Jakliˇc, M. Indihar Štemberger
 in A. Groznik. 2004. Prenova in informaMagistrski
 (znanstveni) študijski program Management 87
 tizacija poslovanja. Ljubljana: Ekonomska
 fakulteta.
 Kimball, R. 2002. The data warehouse toolkit:
 the complete guide to dimensional
 modelling. 2. izd. New York: Wiley.
 Pisni izpit (50%), aktivno sodelovanje in
 krajši pisni izdelki (20%), projektna naloga
 (30%).
 40-019 Informatika v javni upravi
 izr. prof. dr. Cene Bavec
 Predmet obravnava uvajanje informacijskih in
 komunikacijskih tehnologij (IKT) v javno upravo,
 ki je poleg gospodarstva najveˇcji uporabnik informacijske
 tehnologije. Na zaˇcetku je celotna
 problematika postavljena v širši kontekst informacijske
 družbe in nacionalnih strategij na podro
 ˇcju informacijske infrastrukture. Osrednji del
 je usmerjen v splošne znaˇcilnosti velikih ter vsebinsko
 in tehnološko heterogenih informacijskih
 sistemov: metodologija izgradnje kompleksnih
 informacijskih sistemov, nacionalna informacijska
 infrastruktura, koncept e-poslovanja slovenske
 uprave, povezava upravnih in poslovnih informacijskih
 sistemov. Poseben poudarek je na
 zakonskih in sistemskih okvirjih za razvoj informacijskih
 sistemov v javnem in poslovnem
 sektorju: uprava – uporabnik in regulator elektronskega
 poslovanja, pregled evropskih direktiv
 in slovenske zakonodaje, ki regulira elektronsko
 poslovanje, varovanje osebnih podatkov. V zaklju
 ˇcnem delu so predstavljeni najbolj znaˇcilni
 upravni sistemi v Sloveniji in Evropski komisiji.
 Garson, D. 2006. Public information technology
 and e-governance: managing the virtual
 state. Raleigh, NC: Jones & Bartlett.
 Garson, D., ur. 2007. Modern public information
 technology systems: issues and
 challenges. Hershey, PA: IGI.
 Aktivno sodelovanje na predavanjih (10%),
 pisni izdelki študentov (40%) pisni izpit (50%).
 40-020 Management proizvajanja
 proizvodov in storitev
 prof. dr. Slavko Dolinšek
 V današnjem dinamiˇcnem globalnem poslovnem
 okolju se morajo podjetja osredotoˇciti na svoje
 procese, jih narediti bolj zanesljive in uˇcinkovite.
 Uspešno organizirano proizvajanje zagotavlja izdelke
 in storitve zahtevane kakovosti in omogoˇca
 uˇcinkovito obvladovanje stroškov izdelave. Proizvodnja,
 kot ena izmed poslovnih funkcij podjetja,
 obiˇcajno vkljuˇcuje aktivnosti, ki se nanašajo
 na proizvodne strateške odloˇcitve (kot del celovitega
 vodenja podjetja), oblikovanje postopkov
 (management izdelkov in procesov), odloˇcanje
 o postopkih (operativni management proizvodnje
 in storitev) in kontrolne odloˇcitve (naˇcrtovanje in
 kontroliranje postopkov za veˇcjo produktivnost in
 zanesljivost). Cilj predmeta je prikazati študentom
 vlogo proizvodnega managerja v organizaciji,
 kako lahko organizacija doseže konkurenˇcno
 prednost na trgu z veˇcjo produktivnostjo in nižjimi
 stroški, z zanesljivostjo svojih dobav in zagotavljanjem
 kakovosti izdelkov in storitev. Predmet
 seznanja študente s sodobnimi naˇcini managementa
 proizvajanja izdelkov in storitev, pomaga
 razumeti, kaj vse vkljuˇcujejo procesi v proizvodnji,
 kako je vse to povezano z ostalimi funkcijskimi
 podroˇcji v organizaciji, katere odloˇcitve
 je potrebno sprejemati v proizvodnji, kakšna je
 globalna proizvodnja ter kakšni so najnovejši pristopi
 in trendi za organiziranje uˇcinkovite proizvodnje.
 Dolinšek, S., in R. Rozman, ur. 2006. Management
 proizvajanja: uˇcinkovito ravnanje
 s procesi v proizvodnih in storitvenih organizacijah;
 zapiski predavanj. Koper: Fakulteta
 za management.
 Gaither, N., in G. Fraizer. 1999. Production
 and operations management. 8. izd. Cincinnati,
 OH: South-Western College Pubblications.
 Krajewski, L. J., in L. P. Ritzman, 1996. Operations
 management: strategy and analysis.
 4. izd. New York: Addison-Wesley.
 Wright, P. K. 2001. 21st century manufacturing.
 Upper Saddle River, NJ: Prentice Hall.
 Seminarska naloga s predstavitvijo (50%),
 ustni izpit (50%).
 40-021 Management inovativnosti, znanja
 in tehnologij
 izr. prof. dr. Borut Likar
 Študent se pri predmetu seznani s pomenom
 znanja in inovativnosti za organizacijo v globalnem
 okolju. Seznani se s strateškimi vidiki obvladovanja
 inovativnosti, modelom odprtega inoviranja
 in ostalimi modeli inovativne organizacije,
 postopki za benchmarking stanja ter metodami
 za dosego inovativne organizacije. Pri slednjem
 je poudarek na obvladovanju ustvarjalnosti, RR
 dela ter intelektualne lastnine. Predstavljena bo
 88 Podiplomska šola
 tudi raziskovalna in inovacijska podpora, ki jo
 nudi Slovenija in EU.
 Likar, B. 2006. Management inoviranja. Koper:
 Fakulteta za management.
 Likar, B., in P. Fatur, ur. 2006. Management
 inovacijskih in RR procesov v EU. Ljubljana:
 Inštitut za inovativnost in tehnologijo in
 Korona plus.
 Mulej, M. 2008. Invencijsko-inovacijski management
 z uporabo dialektiˇcne teorije
 sistemov: podlaga za uresniˇcitev ciljev
 evropske unije glede inoviranja. Ljubljana:
 Inštitut za inovativnost in tehnologijo.
 Mulej, M. 2007. Absorbcijska sposobnost
 tranzicijskih malih in srednjih podjetij za
 prenos invencij, vednosti in znanja iz raziskovalnih
 organizacij. Koper: Fakulteta za
 management.
 European Commission. 2004. Innovation
 management and the knowledge-driven
 economy. ftp://ftp.cordis.europa.eu/pub/
 innovation-policy/studies/studies
 _innovation_management_final_report.pdf.
 Aktivno sodelovanje (20%), daljši pisni izdelek
 s predstavitvijo (40%), pisno preverjanje
 znanja (40%).
 40-022 Ekonomika tehnoloških sprememb
 Temeljni pojmi, tehniˇcni napredek in tehnološke
 spremembe Osnovni elementi sodobnih
 inovacijskih sistemov Raziskovalno-razvojne in
 tehnološke politike v Evropski uniji ter osnovne
 znaˇcilnosti inovacijskega in raziskovalnega sistema
 v Sloveniji s podpornim okoljem Vpliv
 tehnoloških sprememb na zaposlovanje Razvoj
 in difuzija kljuˇcnih novih tehnologij Znaˇcilnosti
 tako imenovane »nove ekonomije« Tehnološko
 predvidevanje Podjetniški management
 Pomen inovativnosti za poslovanje podjetja ter
 strateški management Inovacijska in R&R strategija
 podjetja Inovativnost na podroˇcju storitvenih
 dejavnosti Pravice industrijske oziroma
 intelektualne lastnine
 40-023 Management informacijskih
 tehnologij
 izr. prof. dr. Cene Bavec
 Vloga informacijskih in komunikacijskih tehnologij
 (IKT) v sodobnih organizacijah ni omejena
 zgolj na elektronsko poslovanje, saj IKT vplivajo
 na praktiˇcno vse elemente delovanja in organiziranja
 sodobnih podjetij. Študenti se bodo seznanili
 s strateškim naˇcrtovanjem in upravljanjem
 s IKT v podjetju ter njihovim vplivom na organiziranost
 in naˇcin delovanja podjetja. Seznanili
 se bodo tudi z naˇcinom povezovanja poslovnih
 in proizvodnih ali storitvenih funkcij, ki slonijo
 na intenzivni uporabi informacijskih tehnologij.
 V drugem delu predavanj bodo študenti poglobili
 svoje razumevanje IKT kot enega od najpomembnejših
 managerskih orodij, ki omogoˇca uˇcinkovito
 obvladovanje sodobnih organizacij ter z managementom
 IKT organizacijskih enot in zunanjim
 izvajanjem (outsourcing) funkcij povezanih
 z IKT. Predavanja se bodo zakljuˇcila z managerskimi
 vidiki varovanja in zavarovanja IKT ter s
 pregledom najpomembnejših sistemskih in zakonskih
 rešitev, ki urejajo uporabo informacijskih
 tehnologij v Evropski uniji in Sloveniji.
 Lucas, H. C. 2004. Information technology:
 strategic decision-making for managers.
 New York: Wiley.
 Frenzel, C. W. 2003. Management of information
 technology. 4. izd. Boston, MA: Course
 Technology.
 Brown, C. V., D. W. DeHayes, J. A. Hoffer,W.
 E. Martin in W. C. Perkins. 2008. Managing
 information technology. 6. izd. Upper
 Saddle River, NJ: Pearson.
 Aktivno sodelovanje na predavanjih (10%),
 pisni izdelki študentov (40%) pisni izpit (50%).
 40-024 Management kakovosti
 Zagotavljanje kakovosti, ki se zaˇcne z natanˇcno
 ugotovitvijo in analizo kupˇcevih zahtev, je danes
 že vkljuˇceno v vse aktivnosti podjetja, od oblikovanja
 izdelka ali storitve, naˇcrtovanja njegove
 izdelave, logistike, proizvodnje, poprodajne aktivnosti
 in tehnologije recikliranja. Tovrsten pristop
 zahteva povezovalne managerske aktivnosti,
 ki jih imenujemo celovito ravnanje s kakovostjo
 (Total Quality Management – TQM). Standard
 ISO 9000 definira TQM kot: »managerski
 pristop v organizaciji, ki je osredotoˇcen h kakovosti,
 in ki temelji na sodelavi vseh njenih ˇclanov
 s ciljem uspeti dolgoroˇcno preko zadovoljevanja
 kupca v korist vseh sodelujoˇcih v organizaciji in
 družbi«. TQM je tako v zadnjih letih evalviral iz
 inženirskega pojmovanja kakovosti (kontrola in
 zagotavljanje kakovosti) ter marketinškega pojmovanja
 kakovosti (skrb za kupca) v celovit managerski
 pristop vodenja in upravljanja organizacije.
 Za razumevanje principov TQM pa je potrebno
 pridobiti znanja, ki se nanašajo na: razuMagistrski
 (znanstveni) študijski program Management 89
 mevanje kakovosti in zavedanje o vpeljavi kakovosti,
 kupca in razumevanje njegovih potreb, pri-
 ˇcakovanj in zahtev, organizacijska kultura, naˇcini
 spreminjanja organizacij, procesni pristop, vklju-
 ˇcevanje, pooblašˇcanje in usposabljanje zaposlenih,
 kontrolo izboljšave procesov, sistemi zagotavljanja
 kakovosti, modele poslovne odliˇcnosti,
 strateško naˇcrtovanje kakovosti, stroške kakovosti
 in merjenje uˇcinkovitosti, uporabo podatkov,
 analizo konkurence in benchmarking.
 40-025 Management finanˇcnih tveganj
 doc. dr. Jožko Peterlin
 Predmet je namenjen študentom, ki se želijo seznaniti
 s finanˇcnimi tveganji v podjetju. V predmetu
 so posebej predstavljeni finanˇcni inštrumenti
 z vidika možne varovane postavke in z vidika
 inštrumentov za varovanje pred tveganji. Finan
 ˇcni sistem kot ponudnik finanˇcnih storitev in
 finanˇcnih inštrumentov je predstavljen z vidika
 nalog, ki jih finanˇcni sistem opravlja za podjetje.
 Dan je poseben poudarek usmeritvam podjetja
 pri managementu finanˇcnih tveganj in metodam
 vrednotenja tveganj, finanˇcnih inštrumentov in
 uspešnosti obvladovanja finanˇcnih tveganj. Namen
 predmeta je tudi seznaniti študente z evidentiranjem
 in poroˇcanjem o managementu finan
 ˇcnih tveganj ter o njihovem vplivu na denarni
 tok in vrednost podjetja.
 Peterlin, J. 2005. Obvladovanje finanˇcnih
 tveganj: vrednotenje, raˇcunovodenje in
 nadziranje uporabe izpeljanih finanˇcnih
 instrumentov in varovalnih razmerij v praksi.
 Ljubljana: Zveza raˇcunovodij, finanˇcnikov
 in revizorjev Slovenije.
 Smithson, C. W. 1998. Managing financial
 risk: a guide to derivative products, financial
 engineering, and value maximization.
 3. izd. New York: McGraw-Hill
 Pisni izpit (100 %).
 40-026 Poslovodno raˇcunovodstvo
 doc. dr. Tatjana Horvat
 Namen predmeta je povezati teoretiˇcna znanja iz
 poslovodnega raˇcunovodstva s prakso, s katero
 se poslovodstvo (management) sreˇcuje pri oblikovanju
 raˇcunovodskih, davˇcnih in drugih povezanih
 informacij, ki se uporabljajo pri poslovnih
 odloˇcitvah. Predstavili bomo: podroˇcja odgovornosti
 poslovodstva, kako brati in analizirati ra-
 ˇcunovodske izkaze, kaj pomenijo posamezne bilan
 ˇcne postavke in kako jih brati v povezavi z
 drugimi informacijami o podjetju, kako izraˇcunati
 kazalnike na podlagi podatkov iz raˇcunovodskih
 izkazov ter kako z njimi pojasniti bilanˇcno situacijo
 podjetja, kako optimirati raˇcunovodske izkaze,
 kako z notranjimi akti urediti odgovornosti
 in podroˇcja zaposlenih v podjetju, ki so povezani
 z raˇcunovodskimi podatki in informacijami, pomen
 letnega poroˇcila (poslovnega in raˇcunovodskega
 poroˇcila) pri ocenjevanju bonitete podjetja,
 pomen poslovnega naˇcrta za spremljanje raˇcunovodskih
 informacij, pomen transfernih cen oziroma
 cen med povezanimi podjetji, vlogo davˇcnega
 postopka pri raˇcunovodskih informacijah.
 Horvat, T. 2008. Izbrana poglavja iz poslovodnega
 raˇcunovodstva: zapiski predavanj.
 Koper: Fakulteta za management.
 Igliˇcar, A., in M. Hoˇcevar. 1997. Raˇcunovodstvo
 za managerje. Ljubljana: Gospodarski
 vestnik.
 Turk, I., S. Kavˇciˇc in M. Kokotec Novak.
 2003. Poslovodno raˇcunovodstvo. Dopolnjena
 izd. Ljubljana: Zveza raˇcunovodij,
 finanˇcnikov in revizorjev Slovenije. [Izbrana
 poglavja.]
 Slovenski raˇcunovodski standardi 2006.
 2007. 2. izd. Ljubljana: Zveza raˇcunovodij,
 finanˇcnikov in revizorjev Slovenije.
 [Izbrana poglavja.]
 Pisni izpit (70%), seminarska naloga (30%).
 40-027 Strateške poslovne in
 lastninske povezave
 izr. prof. dr. Drago Dubrovski
 Izhodišˇca povezovalnih procesov: znaˇcilnosti
 skupnega trenda v sodobnem poslovanju, globalizacija,
 globalni marketing in globalna uˇcinkovitost,
 tehnološki razvoj, relacijski marketing Namen
 povezav: doseganje globalne konkurenˇcnosti,
 koncentracija potencialov Opredelitev strateških
 povezav: splošno o strateških partnerstvih,
 outsorcing - iskanje zunanjih virov, strateške poslovne
 (nekapitalske) povezave, kapitalske (lastninske)
 povezave, podroˇcja povezovanj Namen
 in cilji povezovanja Proces nastajanja povezav:
 obdobja procesa povezovanja, naˇcini kapitalskega
 povezovanja, obramba pred prevzemi
 Posebne oblike intra- in interorganizacijskih
 povezav Uspešnost povezav: težave in pasti
 povezovanj, pogoji in pravila za uspešno delovanje
 povezav Strateške povezave ter zdravljenje
 in prepreˇcevanje kriz
 90 Podiplomska šola
 Dubrovski, D. 2004. Strateške poslovne in
 kapitalske povezave. Koper: Fakulteta za
 management.
 Bešter, J. 1996. Prevzemi podjetij in njihovi
 uˇcinki na delniˇcarje, managerje, zaposlene,
 upnike in državo. Ljubljana: Gospodarski
 vestnik.
 Devine, M. 2002. Successful mergers. London:
 The Economist.
 Pisni izpit (80%), aktivno sodelovanje (20%).
 40-028 Bilanˇcna in davˇcna politika podjetja
 izr. prof. dr. Franko Milost
 Bilanˇcna in davˇcna politika obsegata postavitev
 ciljev na podroˇcju bilanciranja oziroma obdav-
 ˇcitve in izbiro sredstev za njihovo dosego. Sta
 pomembni sestavini raˇcunovodske politike in s
 tem tudi sestavini uresniˇcevanja poslovne politike
 podjetja. Izbira bilanˇcne politike pomembno
 vpliva na davˇcno obremenitev podjetja, zato sta
 politiki tesno povezani. Predmet je namenjen seznanitvi
 študentov z vplivom bilanˇcne politike
 podjetja na njegov premoženjski in finanˇcni položaj,
 na njegovo poslovno uspešnost in davˇcno
 obremenitev.
 Koletnik, F., in S. Koželj. 2005. Redni in
 posebni raˇcunovodski izkazi. Ljubljana:
 Zveza raˇcunovodij, finanˇcnikov in revizorjev
 Slovenije.
 Melavc, D., in F. Milost. 2003. Raˇcunovodstvo.
 Koper: Fakulteta za management.
 Milost, F., in V. Milunoviˇc. 2006. Obdavˇcitev
 podjetij. 2. natis. Koper: Fakulteta za management.
 Slovenski raˇcunovodski standardi 2006.
 2007. 2. izd. Ljubljana: Zveza raˇcunovodij,
 finanˇcnikov in revizorjev Slovenije.
 Pisni izpit (100 %).
 40-029 Trženje med organizacijami
 Namen predmeta je razširiti pojmovanje trženja
 s tradicionalnega koncepta tekmovalnega trženja
 potrošnih izdelkov na sodobni koncept sodelovalnega
 (mrežnega) trženja, v katerem prevladuje
 trženje med organizacijami. Ker so tako dejavnostne
 kot vedenjske znaˇcilnosti trženja med organizacijami
 pomembno razliˇcne od znaˇcilnosti potrošnega
 trženja izdelkov, je sodobni koncept zelo
 pomemben za slovenska podjetja in gospodarstvo
 nasploh. Sodelovalni koncept je pomemben
 tudi zato, ker odpira poleg pretokov blaga in storitev
 tudi pretoke znanja, ki lahko pomembno bogatijo
 zmožnosti slovenskih podjetij. Študenti naj
 v predmetu pridobijo zadosten pregled nad hitro
 rastoˇcimi koncepti s podroˇcja trženja med organizacijami
 in sodelovalnega trženja kot osnovo
 za kasnejše individualno delo v praksi. Spoznajo
 sodobno pojmovanje trženja, znaˇcilnosti in strategije
 trženja med organizacijami, tržno ponudba
 podjetja v trženju med organizacijami. Poseben
 poudarek velja uporabi elektronskih tržnih poti
 in elektronskega komuniciranja ter trženju specializiranih,
 predvsem znanjskih storitev.
 40-030 Trženje storitev
 Storitvene sestavine Razvoj in vloga trženja
 storitvenih sestavin Management trženja storitvenih
 sestavin Novi trendi v trženju storitev
 40-031 Spletno trženje
 Uvod v spletno trženje Trženjske raziskave
 Oglaševanje v e-poslovanju: spletno oglaševanje,
 metode oglaševanja, strategije oglaševanja,
 potisna tehnologija in inteligentni agenti, on-line
 katalogi B2C in B2B spletno trženje: e-prodaja,
 spletni potrošniki, e-storitve Mobilno trženje:
 e-poslovanje, oblike in vrste mobilnega trženja
 Uvajanje spletnega trženja: strategija in taktika
 spletnega trženja, naˇcrtovanje in uresniˇcevanje
 spletnega trženja Trendi v spletnem trženju
 40-032 Oblike in tehnike
 mednarodnega poslovanja
 Opredelitev mednarodnega poslovanja in pojmovnik;
 vloga informacij za iskanje in razvijanje
 mednarodnih poslov; globalizacija in globalna
 uˇcinkovitost Sestavine mednarodnega
 okolja: negospodarsko, gospodarsko, tržno in interno
 okolje; tveganja v mednarodnem poslovanju
 Razliˇcni naˇcini vstopa na tuji trg; posredni
 in neposredni izvoz; skupinski, partnerski,
 kompenzacijski in kooperacijski izvoz; licenˇcni in
 franšizni izvoz; proste ekonomske cone; kapitalske
 naložbe v tujini Pomen pakiranja in ozna-
 ˇcevanja izdelka ter porekla izvora Financiranje
 in kreditiranje mednarodnih poslov; garancije in
 poroštva; plaˇcilni inštrumenti; transportne klavzule;
 zavarovanja Zunanjetrgovinski postopki
 in spremljajoˇci dokumenti Priprava izvoznega
 ali uvoznega naˇcrta
 Magistrski (znanstveni) študijski program Management 91
 40-033 Pridobivanje in razvoj kadrov
 doc. dr. Brane Lobnikar
 Predmet sooˇci študente z vsebinami, na podlagi
 katerih bodo spoznali in obvladali nekatere aktualne
 in preizkušene pristope k pridobivanju, razvoju
 in motiviranju kadrov v organizacijah. Ugotovili
 bodo, kako se razliˇcni pristopi izkažejo v
 razliˇcnih okolišˇcinah in kako uspešna organizacija
 išˇce in usposablja kljuˇcne kadre za vodenje
 organizacij. Vsebinsko bo najveˇc pozornosti
 usmerjeno na strateško in operativno raven
 pridobivanja in ravnanja s kadri v organizaciji,
 zagotavljanju kadrov z ustreznimi znanji in veš
 ˇcinami na pravih mestih (planiranje, pridobivanje
 in izbor, uvajanje, usposabljanje, razporejanje
 kadrov), zagotavljanju najustreznejših oblik
 in pogojev za opravljanje dela (analiziranje in
 oblikovanje dela, organizacijske spremembe in
 razvoj), razvoju kadrov ter povezanosti rezultatov
 dela z nagrajevanjem kadrov.
 Armstrong, M. 1993. A handbook of personnel
 management practice. 4. izd. London:
 Kogan Page.
 Merkaˇc Skok, M. 2005. Osnove managementa
 zaposlenih. Koper: Fakulteta za management.
 Aktivno sodelovanje (10%), seminarska naloga
 (40%), pisni izpit (50%).
 40-034 Delodajalec kot dejavnik v sistemu
 socialne varnosti
 Cilj predmeta je seznanitev z glavnimi nalogami,
 ki jih ima delodajalec (oziroma njegove pristojne
 službe) v sistemu socialne varnosti. Gre zlasti
 za dolžnosti, ki se nanašajo na obraˇcunavanje
 in refundacijo sredstev iz zdravstvenega zavarovanja
 v primerih bolezni delavcev, za plaˇcevanje
 prispevkov za PIZ pristojnim skupnostim ter
 za vodenje vseh potrebnih evidenc iz navedenih
 podroˇcij. V okviru predmeta bodo študentje
 spoznali tudi glavne znaˇcilnosti socialne varnosti
 v Republiki Sloveniji, zlasti veljavnih sistemov
 zdravstvenega, pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
 40-035 Kadri kot premoženje organizacije
 izr. prof. dr. Franko Milost
 Kadri (ˇcloveške zmožnosti) so najpomembnejša
 prvina poslovnega procesa. Za razliko od delovnih
 sredstev, predmetov dela in storitev pa ta prvina
 ni izkazana v raˇcunovodskih izkazih podjetja.
 Tudi naložbe v kadre niso izkazane kot pove
 ˇcanje njihove vrednosti, paˇc pa so že ob nastanku
 obravnavane med stroški. Predmet je namenjen
 seznanitvi študentov z raˇcunovodsko neustreznim
 obravnavanjem te prvine poslovnega
 procesa, kar lahko vpliva tudi na negospodarno
 ravnanje z njo. Posebna pozornost je namenjena
 vprašanju denarnega vrednotenja kadrov.
 Brooking, A. 1996. Intellectual capital.
 London: International Thomson Business
 Press.
 Milost, F. 2007. Raˇcunovodstvo ˇcloveških
 zmožnosti: zakaj klasiˇcne bilance ne kažejo
 prave slike o premoženjskem in finan
 ˇcnem stanju podjetij. Koper: Fakulteta
 za management.
 Slovenski raˇcunovodski standardi 2006.
 2007. 2. izd. Ljubljana: Zveza raˇcunovodij,
 finanˇcnikov in revizorjev Slovenije.
 Milost, F. 2007. A dynamic monetary model
 for evaluating employees. Journal of Intellectual
 Capital 8 (1): 124–138.
 Sveiby, K. E. 1997. The new organizational
 wealth: managing and measuring
 knowledge-based assets. San Francisco:
 Barrett-Koehler.
 Pisni izpit (100 %).
 40-036 Mikroekonomika
 Potrošnikova izbira Ravnanje podjetja Popolna
 konkurenca Monopol Oligopol Monopolisti
 ˇcna konkurenca Parcialno ravnovesje
 Splošno ravnovesje Javne dobrine Moralni
 hazard in narobe izbira Teorija iger
 40-037 Analiza ekonomskega okolja
 managementa
 Teorija podjetja in stroški Strategije podjetja
 Institucionalno okolje podjetja Dinamiˇcni
 modeli analize okolja podjetja Vloga ekonomske
 politike pri kreiranju okolja managementa
 40-038 Ekonomika tranzicije
 Ekonomska tranzicija vzhodnoevropskih držav,
 temeljni problemi pri njenem izvrševanju
 in razliˇcne pristope k njihovemu razreševanju
 Metodološko izhodišˇce obravnave problematike
 tranzicije Razlogi in izhodišˇce za tranzicijo
 Osnovni elementi ekonomske tranzicije: liberalizacija
 gospodarske dejavnosti, privatizacija,
 92 Podiplomska šola
 makroekonomska stabilizacija, institucionalne in
 strukturne reforme
 40-039 Marketing v izobraževanju
 izr. prof. dr. Anita Trnavˇceviˇc
 Predmet zajema vsebine marketinga in marketizacije
 zavodov s podroˇcja vzgoje in izobraževanja,
 pri ˇcemer upošteva posebnosti in možnosti
 trženja v izobraževanju ter trženja izobraževanja
 in izobraževalnih organizacij. Tako študent spozna
 pojem marketizacije v javnem šolstvu in marketinga,
 opredelitev izobraževanja kot storitve in
 iz tega izhajajoˇce omejitve in možnosti v marketingu.
 Prav tako spozna marketinški krog, pomen
 njegovih elementov ter sponzorstvo in donatorstvo
 v šolstvu, kar mu omogoˇca prepoznavanje
 in kreiranje novih možnosti v marketinški praksi.
 Marketizacija in prosta izbira šole Izobraževanje
 kot storitev Koncept menjave Menjalni
 procesi Interni marketing Vodenje marketinga
 v izobraževalni organizaciji Kakovost
 Andreasen, A. R., in P. Kotler. 2006. Strategic
 marketing for nonprofit organizations.
 6. izd. Upper Saddle River: Prentice Hall.
 Logaj, V. 2004. Marketinška kultura šole. Vodenje
 v vzgoji in izobraževanju, št. 3:57–
 64.
 Logaj, V., in A. Trnavˇceviˇc. 2006. Internal
 marketing and schools: The Slovenian case
 study. Managing Global Transitions 4 (1):
 79–96.
 Trnavˇceviˇc, A. 2004. Globalizacija izobraževanja.
 Vodenje v vzgoji in izobraževanju,
 št. 2:23–30.
 Trnavˇceviˇc, A., ur. 2007. Ko država šepeta:
 marketinška kultura v šoli. Koper: Fakulteta
 za management; Ljubljana: Šola za
 ravnatelje.
 Trnavˇceviˇc, A., in A. Trtnik Herlec. 2004. Publikacija
 šole: razmislek o njeni podobi, pomenu
 in funkciji. Vodenje v vzgoji in izobraževanju,
 št. 2:87–100.
 Aktivno sodelovanje pri predavanjih in krajši
 pisni izdelki (10%), seminarska naloga 3000–
 3500 besed (90%).
 40-040 Vodenje v vzgojno-izobraževalnih
 zavodih
 izr. prof. dr. Andrej Koren
 Klasiˇcne teorije vodenja Sodelovalno vodenje
 Posebnosti vodenja šol modeli ravnateljevanja
 Distribuirano in konstruktivistiˇcno vodenje
 Vodenje za uˇcenje in pedagoško vodenje Trajnostno
 vodenje
 Davies, B., ur. 2005. The essentials of school
 leadership. London: Chapman.
 Fullan, M. 2003. The moral imperative of
 school leadership. Thousand Oaks, CA:
 Corwin.
 Hargreaves, A., in D. Fink. 2006. Sustainable
 leadership. San Francisco: Jossey-
 Bass.
 Koren, A. 2007. Ravnateljevanje: vprašanja
 o vodenju šol brez enostavnih odgovorov.
 Koper: Fakulteta za management; Ljubljana:
 Šola za ravnatelje.
 Northouse, P. G. 2001. Leadership. Thousand
 Oaks, CA: Sage.
 Spillane, J. P. 2006. Distribuited leadership.
 San Francisco: Jossey Bass.
 Aktivno sodelovanje in krajši pisni izdelki
 (20%), seminarska naloga brez zagovora (60%),
 pisni izpit (20%).
 40-041 Spremljanje in usmerjanje
 uˇciteljev
 doc. dr. Justina Erˇculj
 Temeljni cilj predmeta je sooˇcanje razliˇcnih teoreti
 ˇcnih pristopov in praktiˇcnih modelov spremljanja
 in usmerjanja uˇciteljevega dela v kontekstu
 razvijanja uˇciteljevega profesionalizma. Študentje
 spoznajo koncept spremljanja dela zaposlenih,
 posebej v vzgojno-izobraževalnih organizacijah,
 ter prednosti in slabosti modelov, ki jih
 prenašamo z drugih podroˇcij. Ob osrednji temi
 – uˇciteljevem profesionalizmu – iz vidika sprememb
 in sodobnih pojmovanj uˇcenja in pouˇcevanja
 poglobijo koncept profesionalizma v izobraževanju
 ter razumevanje spodbud in ovir za njegov
 razvoj. Poudarjena je ravnateljeva vloga pri strokovnem
 in osebnostnem razvoju uˇciteljev, posebej
 s spremljanjem dela strokovnih delavcev. Ob
 tem študentje vzpostavijo kritiˇcen odnos do tega
 procesa, spoznajo naˇcela oblikovanja razvojnega
 razgovora, naˇcrtovanja nadaljnega izobraževanja
 in usposabljanja strokovnih delavce, vkljuˇcno s
 sodelovanjem v mrežnih in akcijsko naravnanih
 projektih.
 Day, C. 1999. Developing teachers: the challenges
 of lifelong learning. London: Falmer.
 Erˇculj, J. 2005. Uˇciteljev profesionalizem. V
 Mreže 2: v uˇcence usmerjeno prouˇcevanje.
 Ljubljana: Šola za ravnatelje.
 Magistrski (znanstveni) študijski program Management 93
 Marentiˇc Požarnik, B. 2003. Psihologija uˇcenja
 in pouka. Ljubljana: DZS.
 Middlewood, D., in C. Cardno, ur. 2001.
 Managing teacher appraisal and performance:
 a comparative approach. London:
 RoutledgeFalmer.
 Krajši pisni izdelek (30%), pisni izpit (70%)
 40-042 Kakovost v izobraževanju
 izr. prof. dr. Nada Trunk Širca
 Razvoj kakovosti; vidik doseganja ciljev in urejanja
 procesov v organizaciji Sistemi kakovosti
 v mednarodnem kontekstu ter v slovenskem
 izobraževalnem prostoru Implementacija sistemov
 kakovosti v organizacijah in vodenje kakovosti
 Spremljanje, ugotavljanje in zagotavljanje
 kakovosti izobraževalnih zavodov in storitev
 Analiza primerov
 Barle Lakota, A. 2006. Kakovost v javnem
 šolstvu. Vodenje v vzgoji in izobraževanju
 4 (3): 31–38.
 Brennan, J. L., in T. Shah. 2000. Managing
 quality in higher education: an international
 perspective on institutional assessment
 and change. Buckingham: Open
 University Press.
 Dolinšek, S., F. Piskar, A. Faganel, K. Kern
 Pipan in D. Podobnik. 2006. Management
 kakovosti: zapiski predavanj. Koper: Fakulteta
 za management.
 Erˇculj, J., in N. Trunk Širca. 2000. S sodelovanjem
 do kakovosti: mreže uˇceˇcih se šol.
 Ljubljana: Šola za ravnatelje.
 Faganel, A., in N. Trunk Širca. 2006. Kakovost
 v visokem šolstvu in prve nacionalne
 zunanje evalvacije. Koper: Fakulteta
 za management.
 Hopkins. D. 2007. Every school a great
 school. Berkshire: Open University Press.
 Sallis, E. 2001. Total quality management in
 education. New York: Kogan Page.
 Trnavˇceviˇc, A., ur. 2000. Raznolikost kakovosti.
 Ljubljana: Šola za ravnatelje.
 Aktivno sodelovanje in trije krajši pisni izdelki
 (40%), daljši pisni izdelek (40.000 znakov) z
 zagovorom (60%).
 40-043 Ekonomika izobraževanja
 doc. dr. Milena Bevc
 Predmet je namenjen spoznavanju ekonomskega
 pomena izobraževanja za posameznika, podjetje
 in družbo v celoti (vpliv izobraževanja na gospodarsko
 rast, zaposlovanje, porazdelitev dohodka
 v družbi) ter ekonomskih vidikov delovanja
 dejavnosti vzgoje in izobraževanja (stroški
 izobraževanja, notranja in zunanja ekonomska
 uˇcinkovitost izobraževanja, financiranje izobraževanja,
 praviˇcnost izobraževanja, izobraževanje
 in trg dela, itd.). Prikazano bo tudi pojmovanje
 razvoja izobraževanja po ekonomiki izobraževanja
 ter medsebojna povezava sistema financiranja
 z uˇcinkovitostjo, praviˇcnostjo ter razvojem
 izobraževanja. Veˇcina zajetih vsebinskih podro
 ˇcij bo predstavljenih teoretiˇcno (opredelitev,
 naˇcini merjenja) ter praktiˇcno (stanje, trendi ter
 perspektive v drugih državah in v Sloveniji).
 Ekonomski pomen izobraževanja, stroški in
 uˇcinki izobraževanja Financiranje izobraževanja
 in delitev stroškov izobraževanja med razli
 ˇcne nosilce Ekonomska uˇcinkovitost izobraževanja
 Praviˇcnost v izobraževanju Povezava
 sistema financiranja, uˇcinkovitosti, praviˇcnosti in
 razvoja izobraževanja
 Bevc, M. 2006. Ekonomski pomen izobraževanja:
 izbrana poglavja. Koper: Fakulteta
 za management.
 Bevc, M. 1999. Financiranje, uˇcinkovitost in
 razvoj izobražev
 |  |   
		| Nazaj na vrh |  |   
		|  |   
		|  |  
   
	| 
 
 | Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
 Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
 Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
 Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
 
 |  |