 |
Pisanje diplomske naloge, pisanje diplomske naloge
Pisanje diplomske naloge, pisanje diplomske naloge, Pisanje diplomske naloge, pisanje diplomske naloge, Pisanje diplomske naloge, pisanje diplomske naloge,
|
| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
mojstudij
Administrator foruma
Pridružen/-a: 05.08. 2009, 06:15
Prispevkov: 884
|
 Objavljeno: 15 Dec 2010 10:46 Naslov sporočila: NAVODILA ZA IZDELAVO DIPLOMSKEGA DELA |
 |
|
Univerza v Mariboru
Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo
Peter Glavič
NAVODILA ZA IZDELAVO DIPLOMSKEGA
DELA
Maribor, januar 2008
Stran 2 Navodila za izdelavo diplomskega dela
VSEBINA
1 PREDGOVOR .............................................................................................................................. 3
2 UVODNI DEL ............................................................................................................................... 5
3 OSREDNJI DEL ......................................................................................................................... 20
3.1 UVOD ................................................................................................................................... 20
3.2 METODE IN MATERIALI ............................................................................................................ 21
3.3 REZULTATI ............................................................................................................................. 22
3.4 RAZPRAVA ............................................................................................................................. 22
3.5 SKLEP .................................................................................................................................. 23
3.6 VIRI (REFERENCE) IN LITERATURA ........................................................................................... 23
4 PRILOGE IN ZAKLJUČNI DEL ................................................................................................. 24
5 SPLOŠNO O PISANJU DIPLOMSKEGA DELA ....................................................................... 26
5.1 NAČRTOVANJE PISANJA ......................................................................................................... 27
5.2 PISANJE ODSTAVKOV ............................................................................................................. 27
5.3 STIL PISANJA ......................................................................................................................... 28
6 NAVODILA ZA TISKANJE ........................................................................................................ 30
6.1 OBLIKA IN VELIKOST PISAVE ................................................................................................... 30
6.2 OBLIKA STRANI ...................................................................................................................... 31
6.3 SLIKE IN PREGLEDNICE ........................................................................................................... 31
6.4 ŠTEVILČENJE ......................................................................................................................... 33
6.5 KRATICE, SIMBOLI IN ZNAKI ..................................................................................................... 34
6.6 ENAČBE IN FORMULE .............................................................................................................. 34
6.7 NAVAJANJE V BESEDILU ......................................................................................................... 35
6.8 ZNAMENJA ZA POPRAVKE BESEDILA ....................................................................................... 36
7 VIRI IN LITERATURA ................................................................................................................ 37
7.1 VIRI ...................................................................................................................................... 37
7.2 LITERATURA .......................................................................................................................... 42
8 POSTOPEK PRIJAVE IN ZAGOVORA DIPLOMSKEGA DELA .......................................... 43
Navodila za izdelavo diplomskega dela Stran 3
1 PREDGOVOR
Diplomsko delo je navadno prvi stik študenta z raziskovalnim delom. Dokument s tem
imenom predstavlja rezultate študentovega raziskovalnega dela, ki jih preda v dokaz svoje
sposobnosti uporabe in inoviranja pridobljenega strokovnega znanja, da bi pridobil
strokovni naslov. Diplomsko delo sestavljajo po mednarodnem standardu ISO 7144
(1986) štirje glavni deli:
1. uvodni del z naslednjimi bistvenimi sestavinami:
a. prednja platnica z zunanjo in notranjo stranjo,
b. naslovna stran,
c. morebitna stran s popravki napak,
d. slovenski izvleček (kratek pregled poročila) in angleški 'abstract',
e. predgovor, če je potreben, ali zahvalo,
f. kazalo vsebine,
g. seznam slik in seznam preglednic (tabel),
h. seznam uporabljenih kratic in simbolov,
i. slovarček uporabljenih pojmov, če je potreben;
2. osrednji del vsebuje jedro besedila z bistvenimi slikami in preglednicami:
a. uvod, ki vključuje:
i. namen raziskave,
ii. postavljeno podmeno (tezo ali hipotezo),
iii. potrebne osnovne informacije,
iv. pregled primerne uporabljene literature,
b. metode in materiale, z uporabljeno opremo vred,
c. rezultate (ugotovitve), s slikami in preglednicami,
d. razpravo (diskusijo) z ovrednotenjem in razlago pomena rezultatov,
e. sklep (zaključek) in
f. uporabljene vire (citirane reference) in literaturo (bibliografijo);
3. priloge, ki lahko pomenijo obsežen del diplomskega dela, in
4. zaključni del, ki ga sestavljajo:
a. indeksi najpomembnejših pojmov,
b. življenjepis kandidata(ke),
c. zadnja platnica in
d. morebitno dodatno gradivo.
Stran 4 Navodila za izdelavo diplomskega dela
Navodila za izdelavo diplomskega dela Stran 5
2 UVODNI DEL
UPrednja platnicaU mora vsebovati vse bistvene sestavine naslovne strani oz. vsaj:
naslov diplomskega dela, ki mora natačno opisati vsebino dela,
ime(na) in priimke avtorja(ev).
UNaslovna stranU naj vsebuje naslednje informacije, prikazane po navedenem vrstnem redu:
naslov diplomskega dela in podnaslov, če je,
ime(na) in priimke avtorja(ev) če so se imena avtorjev spremenila, naj bo na prvem
mestu novo, legalno ime,
ime in sedež institucije (univerze), kateri je diplomsko delo predloženo,
fakulteta (oddelek), na kateri je bilo delo opravljeno,
imena članov komisije za zagovor,
strokovni naslov, ki naj bi bil podeljen po zagovoru,
kraj in datum predaje dela ter zagovora.
Namesto zgoraj zahtevanih podatkov lahko vežete v diplomo ustrezne izvirne dokumente
(Sklep o diplomski nalogi).
UNaslovU mora natančno opisati vsebino dela. Vsebovati mora besede, ki kažejo naslednje:
temo, tj. glavni, splošni predmet pisanja
žarišče, tj. podrobno zoženje teme v posebno, omejeno področje raziskav in
po potrebi namen pisanja, ki vključuje besede, kot so: analiza …, ocena …, opis
…, oris …, ovrednotenje …, primerjava …, razlaga …, razprava o …, ki bralcu
pove, kakšno vrsto utemeljevanja naj pričakuje npr.:
Namen Tema Žarišče
Analiza vsebnosti živega srebra v reki Muri
Možnosti toplotne integracije v procesu proizvodnje metanola
Razprava o genetski tehniki in njenem vplivu na okolje
Ovrednotenje obdelave mulja kot orodja za zaščito narave
Naslov mora biti jasen, izogibajte se besedam z več pomeni, ki lahko pripeljejo do
nesporazuma. Uporabite ključne besede, vendar ne uporabljajte preveč tehničnih besed.
V naslovih ne uporabljajte kratic, simbolov in okrajšav.
Morebitni list z UnapakamiU nosi naslov 'Erratum' ali 'Errata'. Na vrhu strani je naslov dela z
morebitnim podnaslovom, imena avtorja(ev), datum in kraj izdaje oz. predaje dela.
Besedilo naj ima naslednjo obliko:
Stran Vrstica Namesto naj piše
82 4 objava predstavitev
Vrsta črk in obseg vrstic naj bosta enaka kot v prvotnem besedilu.
UIzvlečekU morate razlikovati od povzetka:
povzetek ponovi glavne ugotovitve in sklep dela ter je pisan za ljudi, ki so prebrali
celotno delo;
Stran 6 Navodila za izdelavo diplomskega dela
izvleček je skrajšano poročilo o delu, napisano za bralce, ki morda ne bodo nikoli
prebrali celotnega dela. Izvlečki so namenjeni informacijam v bazah podatkov,
ločenih od osnovnega dela, zato morajo biti samostojno razumljivi.
Izvleček bralca natančno seznanja z vsebino dela, bralec se na osnovi tega odloči, če bo
delo podrobno prebral. Izvleček ne opisuje samo, kaj je v poročilu, temveč povzema
glavne vsebinske informacije, kot so metode in materiali, rezultati in sklep. Izvleček ima
navadno od 100 do 250 besed. Pomembneje je napisati tisto, kar bralec mora vedeti, kot
povzeti vse iz poročila. Uporabljajte neposredne, aktivne trditve v kratkih, enostavnih
stavkih. Uporabljajte natančno, strokovno izražanje, vključno s številkami.
Izvleček je lahko opisen (deskriptiven) ali obvestilen (informativen). Rezultate raziskav
navadno sporočamo v informativnem izvlečku. Tak izvleček naj, glede na piščevo oceno
potreb bralca, vsebuje izbor naslednjih elementov:
razširitev ali razlago naslova,
namen raziskave,
kako je bila raziskava izvedena,
kateri so glavni izsledki,
kaj ti izsledki pomenijo,
katera priporočila je mogoče napraviti, npr. za bodoče raziskave,
katere omejitve so bile pri raziskavi.
Izvleček naj NE vsebuje naslednjih elementov:
informacij, ki jih v besedilu ni,
preglednic in diagramov,
navedkov dela drugih ljudi.
UKljučne besedeU so najpomembnejša gesla iz diplomskega dela, ki so značilna za
obravnavano temo. Pišemo jih na začetki ali na koncu izvlečka, pogosteje na koncu.
UKazalo vsebineU naj vsebuje naslove poglavij in glavnih razdelkov dela ter prilog, skupaj s
stranmi, na katerih so. Če delo vsebuje dokumente, naj bo podan njihov seznam.
USeznama slikU (ilustracij, grafov, črtežev, fotografij) in UpreglednicU (tabel) naj vsebujeta
spisek z zaporednimi številkami in naslovi vseh slik in preglednic. Naslovi so lahko
skrajšani na prvi stavek, ki pa mora biti samostojno razumljiv.
Krajšave so v naravoslovju in tehniki zelo pomembne, obsegajo kratice (akronime),
formule, simbole, znake in okrajšave. Kratice ali akronimi so besede, ki jih dobimo iz
začetnic pogosto ponavljane skupine besed. Formula (obrazec) je z dogovorjenimi znaki
izražen odnos, zakonitost med stvarmi ali pojmi (matematične in kemijske formule).
Simbol je dogovorjena črka (izjemoma dve črki) za označevanje veličine, merske enote,
kemijskega elementa, števke. Znak je dogovorjen lik, ki ima določen pomen, npr.
matematični znak (+, , =). Okrajšave so okrajšano napisane besede ali besedne zveze,
znamenje okrajšanosti je pika, npr. oz., itd., t. i. glejte razdelek 6.5! V pregledu
podajamo samo seznam kratic in simbolov fizikalnih veličin, ob katerih obvezno napišemo
tudi simbole enot SI (mednarodnega sistema) v osnovni obliki (npr. J/mol) in ne njihovih
večkratnikov (npr. kJ/mol) ali manjkratnikov (J/mmol).
UKratice in simboliU morajo ustrezati onim v mednarodnih standardih (ISO 31, 1992 in 1998)
in priročnikih svetovnih strokovnih združenj (IUPAC, 1993). Če potrebnih simbolov veličin
v teh dokumentih ni, lahko uporabimo nacionalne standarde ali objave merodajnih teles v
ustreznih znanstvenih vedah. Če delo vsebuje znake, simbole, kratice, ki jih ni mogoče
takoj razumeti (tako kot npr. matematične znake, kemijske formule, kratice, kot so ZDA,
SIT), jih je v besedilu potrebno razložiti. Če niso splošno uveljavljene (npr. NMR, IR), jih
moramo razložiti tudi v seznamu kratic in simbolov. Ne glede na seznam morajo biti
Navodila za izdelavo diplomskega dela Stran 7
kratice in simboli v besedilu razloženi, ko jih uporabimo prvič. Imen fizikalnih veličin in
enot ne krajšamo, temveč uporabljamo mednarodno dogovorjene simbole.
Izrazi, ki zahtevajo razlage, naj bodo definirani v UslovarčkuU. Obstoj slovarčka ne dovoljuje
opuščanja razlag v besedilu ob prvi omembi.
Na naslednjih straneh je predstavljen UprimerU prednjega dela poročila o diplomskem delu,
ki je napisan po tradicionalnih navodilih tehniških fakultet Univerze v Mariboru (Voršič,
1997).
Predloga za izdelavo (Wordov dokument) diplomskega dela je dostopna na internetni
strani Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo: HTUhttp://atom.uni-mb.si/Stud/obrazci.htmUTH.
Stran 8 Navodila za izdelavo diplomskega dela
UNIVERZA V MARIBORU
FAKULTETA ZA KEMIJO IN KEMIJSKO TEHNOLOGIJO
Janez Prijatelj
NASLOV DIPLOMSKEGA DELA
PRIMER IZDELAVE UVODNEGA DELA
Diplomska naloga
Maribor, januar 2008
Navodila za izdelavo diplomskega dela Stran 9
Diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa
NASLOV DIPLOMSKEGA DELA
Študent: Janez PRIJATELJ
Študijski program: univerzitetni, Kemijska tehnologija
Smer: Kemijska tehnika
Predvideni strokovni naslov: dipl. inž. kem. tehnol. (UN ali VS)
Mentor: redni prof. dr. Peter GLAVIČ
Somentorica: doc. dr. Andreja GORŠEK
Lektor(ica)1:
IZJAVA2
Izjavljam, da sem diplomsko delo izdelal(a) sam(a), prispevki drugih so posebej označeni.
Pregledal(a) sem literaturo iz področja diplomskega dela po naslednjih elementih:
Vir: Chemical Abstracts
Gesla:
Skupine gesel (unija itd.):
Časovno obdobje: Od leta …….... do leta ……….
Število referenc:
Število prebranih izvlečkov:
Število prebranih člankov:
Število pregledanih knjig:
--------------------------
Maribor, oktober 2008 podpis študenta(ke)
1 Ni obvezno, če lektor(ica)je, ga(jo) navedite.
2 Če se po zagovoru pojavi utemeljen sum, da diplomsko delo ni bilo rezultat kandidatove
ustvarjalnosti in lastnega dela, se začne postopek za odvzem strokovnega naslova.
Stran 10 Navodila za izdelavo diplomskega dela
Številka:
Datum:
Na osnovi 330. člena Statuta Univerze v Mariboru (Ur. l. RS, št. 1/2010)
izdajam
SKLEP O DIPLOMSKEM DELU
#ImePriimek, študent-ka univerzitetnega študijskega programa #Program, lahko izdela diplomsko delo pri
predmetu #Predmet.
Mentor-ica: #Mentor
Somentor-ica: #Somentor
Naslov diplomskega dela:
Naslov
Naslov diplomskega dela v angleškem jeziku:
Naslov angleški
Diplomsko delo je potrebno izdelati skladno z »Navodili za izdelavo diplomskega dela« in ga oddati v treh
izvodih ter en izvod elektronske verzije do #Rok v referatu za študentske zadeve Fakultete za kemijo in
kemijsko tehnologijo.
Pravni pouk: Zoper ta sklep je možna pritožba na senat članice v roku 3 delovnih dni.
DEKAN:
Obvestiti:
kandidata -ko,
mentorja,
somentorja,
odložiti v arhiv
1 Sklep dobi študent(ka) v referatu za študentske zadeve po vložitvi prošnje za opravljanje
diplomskega dela in ga veže v diplomsko delo.
2 Število izvodov je 3 oz. 2, če pri nalogi ne sodeluje somentor(ica).
Navodila za izdelavo diplomskega dela Stran 11
Št. Vpisna številka
Datum: Datum
Na osnovi 330. člena Statuta Univerze v Mariboru (Ur. l. RS, št. 1/2010),
izdajam
SKLEP
O IMENOVANJU KOMISIJE ZA ZAGOVOR DIPLOMSKEGA DELA NA UNIVERZITETNEM
ŠTUDIJSKEM PROGRAMU #PROGRAM
Imenujem komisijo za zagovor diplomskega dela z naslovom
NASLOV DIPLOMSKEGA DELA
kandidata(ke)
Ime in priimek
Naslov študenta
v naslednji sestavi:
1. član komisije Predsednik
2. član komisije mentor
3. član komisije somentor
Zagovor diplomskega dela bo dne Datum ob Ura uri v sejni sobi B-305
na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo, Smetanova ul. 17, 2000 Maribor.
Pravni pouk: Zoper ta sklep je možna pritožba na senat članice v roku 3 delovnih dni.
DEKAN:
Obvestiti:
1. kandidata-tko,
2. člane komisije,
3. javnost,
4. odložiti v arhiv
___________________________
1Odločbe ne vežite v diplomsko delo
Stran 12 Navodila za izdelavo diplomskega dela
ZAHVALATP
1
PT
Zahvaljujem se mentorju, prof. dr. Petru
Glaviču za pomoč in vodenje pri opravljanju
diplomskega dela. Prav tako se zahvaljujem
somentorici, doc. dr. Andreji Goršek. Hvala
tudi Samu Simoniču, ki mi je pomagal pri
izdelavi računalniškega programa.
Posebna zahvala velja staršem, ki so mi
omogočili študij.
TP
1 Oblikuje jo študent po svojem preudarku.
Navodila za izdelavo diplomskega dela Stran 13
NASLOV DIPLOMSKEGA DELA
Povzetek
Povzetek mora vsebovati naslednje elemente:
Namen. Povzetek raziskovalnega dela je informativen, vsebuje podrobnosti o
predmetu raziskovanja, dobljenih rezultatih in bodočih predvidevanjih.
Zgradba. Najprej opredelimo predmet raziskav in njen pomen. Podamo namen
raziskav, metodo in rezultate. Končamo z ugotovitvijo o možnostih bodočih
raziskav glede na rezultate diplomskega dela.
Stil. V povzetku uporabljamo sedanji čas za splošne ugotovitve in razlage o
predmetu raziskave ter pretekli čas pri opisovanju postopka in rezultatov raziskave
kaj ste v resnici napravili ali ugotovili v vaši raziskavi. Vsebuje zgoščen opis,
uporablja tehnične, strokovne izraze z glagoli, ki natančno opisujejo, kaj se je
zgodilo med raziskavo. Pogosto uporabljajo pasivni način izražanja in razširjene
stavke, da bi zgostili informacije.
Jezik. Povzetek mora biti napisan v slovenščini in v angleščini ali nemščini.
Ključne besedeTP
1
PT: kemijska tehnika, načrtovanje, biokemijski reaktor, optimiranje, …
UDKTP
2
PT: 66.01(043.2)
Preverite:
Ali izvleček daje bralcu, jasno, neposredno predstavo, za kaj gre v raziskavi?
Ali vsebuje pravo količino in vrsto informacij?
Ali je primerne dolžine?
TP
1
PT Ključne besede določite s pomočjo mentorja.
TP
2
PT Vrstilec UDK (univerzalna decimalna klasifikacija) dobite na osnovi ključnih besed v knjižnici
fakultete.
Stran 14 Navodila za izdelavo diplomskega dela
TITLE OF THE THESIS
Abstract (primer)TP
1
PT
CD46 is a Cellular Receptor for Human Herpesvirus 6
Human herpesvirus 6 (HHV-6) is the etiologic agent of exanthum subitum, causes
opportunistic infections in immunocolpompromised patients, and has been implicated in
multiple sclerosis and in the progression of AIDS. Here, we show that the two major HHV-
6 subgroups (A and B) use human CD46 as a cellular receptor. Downregulation of surface
CD46 was documented during the course of HHV-6 infection. Both, acute infection and
cell fusion mediated by HHV-6 were specifically inhibited by a monoclonal antibody to
CD46; fusion was also blocked by soluble CD46. Nonhuman cells that were resistant to
HHV-6 fusion and entry became susceptible upon expression of recombinant human
CD46. The use of ubiquitous immunoregulatory receptor Uopens Unovel perspectives for
understanding the tropism and pathogenicity of HHV-6.
Key words: cellular receptor CD46, human herpesvirus 6, downregulation of surface,
acute infection, cell fusion, monoclonal antibody
UDK: 66.01(043.2)
Points to note:
UPurposeU. This is an informative abstract; it contains details of what was investigated, what
the findings were and what might happen in the future.
UStructureU. The author first defines HHV-6 and explains its importance; it gives the
purpose of the research (We show that …), the method (Downregulation …) and the
results; it concludes with a statement of future prospects as a result of the research.
ULanguage useU.
It uses present tenses for general statements and explanation of what the paper
does.
It uses past tenses to describe the procedure and results of the research.
It contains a greater density of technical, topic-related terms than the descriptive
abstract, together with specific verbs to describe precisely what happened in the
research (inhibited, blocked, etc.).
Note the use of passive voice when describing the research.
It also uses extended sentences in order to condense information. For example,
the first sentence is Human Herpesvirus 6 is … causes …, and has been ….
TP
1
PT Z. Svobodova idr., Writing in English, str. 24.
Navodila za izdelavo diplomskega dela Stran 15
VSEBINA
1 UVOD 5
2 METODE IN MATERIALI 15
2.1 Metode 17
2.2 Materiali 25
3 REZULTATI 30
3.1 Teoretični del 30
3.2 Eksperimentalni del 35
3.2.1 Rezultati merjenja gostote 36
3.2.2 Vpliv temperature na hitrost reakcije 38
4 RAZPRAVA 45
5 SKLEP 57
6 LITERATURA 59
7 PRILOGE 60
8 ŽIVLJENJEPIS 75
Stran 16 Navodila za izdelavo diplomskega dela
SEZNAM SLIK
Slika 1 1: Naslov slike 1 iz 1. poglavja diplomskega dela.
Slika 1 2: Naslov slike 2 iz 1. poglavja diplomskega dela.
Slika 2 1: Naslov slike 1 iz 2. poglavja diplomskega dela.
Itd.
SEZNAM PREGLEDNIC
Preglednica 1 1: Naslov 1. preglednice iz 1. poglavja.
Preglednica 1 2: Naslov 2. preglednice iz 1. poglavja.
Preglednica 2 1: Naslov 1. preglednice iz 2. poglavja.
Itd.
Navodila za izdelavo diplomskega dela Stran 17
UPORABLJENE KRATICETP
1
PT
AAS atomska absorpcijska spektroskopija
ae atomska enota
AIChE American Institute of Chemical Engineering
CAD Computer Aided Design
DTA diferenčno termična analiza
EUR evro
FKKT Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo
FT Fourierjeva transformacija
glc plinsko-tekočinska kromatografija
ISO International Organization for Standardization
pck ploskovno centriran, kubičen
TGA termogravimetrična analiza
USD dolar v ZDA
PT
1
T
PPo dogovoru z mentorjem.
Stran 18 Navodila za izdelavo diplomskega dela
UPORABLJENI SIMBOLITP
1
PT
A ploščina mP
2
P
cBBB koncentracija komponente B mol/L
CBpB toplotna kapaciteta pri stalnem tlaku J/K
CBmB molska toplotna kapaciteta J/(mol K)
F množinski tok mol/s
M molska masa kg/mol
pBBB parcialni tlak komponente B Pa
q masni tok kg/s
V prostornina mP
3
P
w masni delež 1
x množinski delež 1
Grške črke
BBB masna koncentracija B g/L
BBB prostorninski delež B 1
viskoznost Pa s
gostota g/mL
hitrost presnove mol/s
Podpisi
d disociacijski
f končni, tvorbeni
g2 plinast
i števec
m molski
r reakcijski
s2 trden
sol raztopina, topljenec
vap izparevanje, izparilni
TP
1
PT Po ISO 31 in IUPAC.
2 Agregatna stanja g, l, s lahko pišemo kot podpise ali v oklepaju, za druga stanja IUPAC priporoča
pisanje v oklepaju, npr.: plinast (g), tekoč (l), trden (s), amorfen (am), kristaliničen (cr), monomeren
(mon), polimeren (pol), vodna raztopina (aq), raztopina (sln).
Navodila za izdelavo diplomskega dela Stran 19
Nadpisi
standarden
* čista snov
id idealen
neskončno razredčen
‡ aktiviran, v prehodnem stanju
E presežna veličina
Stran 20 Navodila za izdelavo diplomskega dela
3 OSREDNJI DEL
Osrednji del diplomskega dela običajno obsega uvod, uporabljene metode in materiale,
rezultate, razpravo, sklep (zaključek) in reference. Razdeljen je v oštevilčena poglavja,
razdelke in podrazdelke. Vsako poglavje začnemo na novi strani.
3.1 Uvod
Uvod povezuje diplomsko delo s predhodnimi raziskavami v znanstveni vedi, in prikazuje
namen dela. Običajno vsebuje naslednje dele:
najprej je opisano splošno področje iz teme raziskav;
podan je namen, smisel raziskave
podani so že znani dosežki drugih avtorjev, ki pomenijo izhodišče za nadaljnje
raziskave in so bistveni za temo diplomskega dela.
predstavljena je teza ali hipoteza;
na kratko je opisana struktura celotnega dela (opis in razlaga posameznih
poglavij).
Uvod mora pritegniti bralca z odgovori na naslednja vprašanja:
Zakaj ste se odločili opraviti raziskavo? Kaj na splošno je raziskava hotela
ugotoviti?
Kaj je bila vaša (hipo)teza? Kaj konkretno je raziskava hotela dokazati?
Katere druge informacije so bistvene za razumevanje dela?
Katera literatura je bistvena? Katere študije so bile opravljene pri raziskovanju
teme? (op.: vso literaturo je potrebno v celoti dokumentirati glejte poglavje 7).
V uvodnem delu so pogosti izrazi:
Tema predmet raziskave, npr. kemija aminokislin.
Teza predlog, izražen s trditvijo v enem samem stavku, ki izraža celovito
avtorjevo dokazovanje (argumentiranje).
Hipoteza podmena, s pogojno in predvideno delovno teorijo, predlogom ali
razlago, ki je osnova za utemeljevanje, dokazovanje in raziskovanje.
Primer uvoda:
Reciklirani papir postaja v svetu vse pogostejša surovina za izdelavo novega papirja in
področja njegove uporabe se širijo. V tehnološkem procesu odpadni papir razpustijo v
vodi, ga razvlaknijo in ponovno oblikujejo na papirnem stroju. Predelani odpadni papir
daje krajša vlakna, zato je proizvod krhkejši in ima nižjo natezno trdnost kot papir, ki je
izdelan iz sveže celuloze. Namen diplomskega dela je iskanje načinov za povečanje
trdnosti proizvodov iz odpadnega papirja, ki bi povečali uporabnost papirja.
Sledita teza ali hipoteza, npr. teza (trditev):
Proizvodi iz recikliranega papirja, ki so jim dodana vlakna marihuane (Cannabis sativa),
so trdnejši in trajnejši kot proizvodi iz samega (100 %) odpadnega papirja.
ali hipoteza (pogojna trditev):
Navodila za izdelavo diplomskega dela Stran 21
Domnevali smo, da bodo daljša vlakna rastline Cannabis sativa, dodana krajšim vlaknom
recikliranega papirja med proizvodnim procesom, dajala trdnejše proizvode iz odpadnega
papirja.
UTezaU, vaša trditev izraža osrednjo zamisel diplomskega dela. Je vaš sklep in diplomsko
delo naj bi jo potrdilo z dokazi in poskusi. Trditev mora biti jasna, jedrnata in natačna.
UHipotezoU uporabljamo namesto teze zlasti, kadar raziskave, ugotovitve in sklep še niso
povsem trdni. Hipoteza jedrnato postavlja, kaj skuša raziskava dokazati in s tem usmerja
poskuse.
Dosežki drugih avtorjev
Pregled literature je pomemben del diplomskega dela. Paziti moramo, da vključimo vse
dosedanje objave iz področja raziskovanja in da ne vključujemo tistih, ki za naše delo niso
bistvene. Pri delu upoštevajte navodila za iskanje literature (Glavič idr., 2005).
Preverite:
Ali ste jasno predstavili temo in namen raziskave?
Ali ste jasno, natančno in jedrnato postavili (hipo)tezo?
Ali ste izločili vse nepotrebno (anekdote, slike ipd.)?
Ali ste zadostno predstavili okoliščine in dosedanje raziskave (literaturo)?
Ali ste vse predstavili kar najkrajše in jedrnato?
Ko ste napisali vse delo, ponovno preverite uvod. Ali se stilsko in po načinu ujema
z drugo vsebino?
3.2 Metode in materiali
V tem razdelku raziskovalec podrobno navede vse značilnosti in podrobnosti dela; opis
mora biti tako podroben, da lahko drugi raziskovalec ponovi vse poskuse in študije ter s
podobnimi rezultati potrdi (ali zavrže) naše ugotovitve. Spremenljivke so pomembne in
morajo biti podrobno navedene. Če kaka podrobnost ni navedena, lahko postavi pod
vprašaj vso raziskavo. Vsebuje:
Kje? Lokacijo dela, če je pomembna.
Kaj? V raziskavi uporabljene snovi (kemikalije), sredstva, laboratorijsko opremo
(aparature, instrumente), računalniško opremo ipd. Biti morajo podrobno
opisane (specificirane).
Kako? Metode in postopke merjenja in analiziranja, matematične metode, programsko
opremo. Vključene morajo biti vse podrobnosti. Standardnih metod (npr.
statističnih) ne opisujemo podrobno. Če so metode opisane v lahko dostopni
literaturi, jih citiramo in opišemo samo njihovo načelo. Druge metode in
spremembe metod opišemo.
Pri vsaki metodi moramo oceniti točnost analiza ali merjenja z ustreznimi standardnimi
vzorci in natančnost merjenja s statistično analizo (glejte razdelek 3.3).
Stran 22 Navodila za izdelavo diplomskega dela
3.3 Rezultati
Rezultati so najvažnejši del diplomskega dela, ker vsebujejo izsledke raziskav. Na
začetku podrobneje opišemo probleme ter predstavimo, kako smo se lotili rešitve
problema. Rezultati so lahko:
Teoretični podrobno opišemo problem z uporabo modelov, formul, algoritmov;
formalno postavimo model ipd. ter ga rešimo računsko ali rašunalniško
(simuliranje, integriranje, optimiranje).
Eksperimentalni podrobno opišemo rezultate analiz in meritev.
V tem delu prikažemo samo glavne, neizpodbitne rezultate, brez ponavljanja. Predstavimo
natačne podatke in ugotovitve raziskav, pogosto uporabljamo vizualni (z vidnimi vtisi)
način prikazovanja informacij (diagrame, grafe, fotografije; preglednice, razpredelnice).
Pišemo v preteklem času, jasno in natančno, po logičnem zaporedju (ne po zaporedju
resničnega dela).
Rezultati morajo biti statistično ovrednoteni po navodilih standardov ISO za izračun
natančnosti in točnosti merjenega parametra (npr. kemijska analiza nekega vzorca,
meritev kake lastnosti). Za statistično ovrednotenje natančnosti je potrebno narediti več
ponovitev istega vzorca ali več vzorcev in rezultate ovrednotiti s statističnimi metodami.
Točnost preverjamo z merjenjem certificirane referenčne snovi (Brodnjak-Vončina, 2005;
Miller in Miller, 2000). Kadar eksperimentalno delo zahteva preučevanje vpliva večjega
števila parametrov (npr. temperature, tlaka, časa, vrtilne frekvence mešala, tipa mešala,
…), moramo eksperimente predhodno načrtovati tako, da dobimo kvalitetne rezultate s
čim manj eksperimenti. Tako porabimo minimalno količino kemikalij, prihranimo energijo in
nenazadnje tudi čas. Načrtovanje kemijskih eksperimentov je podrobno opisano v literaturi
(Roy, 1990; Lazić, 2004).
3.4 Razprava
Razprava (diskusija) je del diplomskega dela, ki razlaga in ovrednoti pomen posameznih
rezultatov. Posebej je pomembno izraziti mnenje o tem, če delo potrjuje in dokazuje
(hipo)tezo ali ne. Ugotavlja lahko tudi:
uspeh ali neuspeh različnih raziskovalnih metod,
predloge sprememb v metodah, postopkih, opremi ipd., ki bi izboljšale raziskave.
Ni dobro ponavljati rezultatov drugih avtorjev, kakor tudi ne lastnih vmesnih rezultatov.
Pomembno je opozoriti na tiste ugotovitve, ki odpirajo nova, še neraziskana področja.
Razprava mora odgovoriti na naslednja vprašanja:
Ali raziskava podpira (hipo)tezo? Če je ne, zakaj ne (bodite konkretni, naštejte primere)?
Kakšne interpretacije lahko napravimo iz rezultatov (bodite stvarni, navedite dokaze)?
Ali so bile raziskovalne metode primerne? Če ne, zakaj ne (bodite konkretni, navedite
dokaze)?
Kako bi lahko raziskovanje spremenili, da bi preverili izsledke (bodite jasni, stvarni)?
Navodila za izdelavo diplomskega dela Stran 23
3.5 Sklep
Sklep vsebuje objektivno oceno rezultatov in jih poveže s problemom, zastavljenim v
uvodu. Nakazani so napotki za nadaljnje delo. Vsebovati mora odgovore na naslednja
vprašanja:
UPostavljena (hipo)tezaU Ali se je pokazala kot pravilna ali ne? Kako? Zakaj? Kako
bi postavili novo (hipo)tezo?
URezultati in njihova uporabaU Kaj je raziskava dejansko odkrila? Kaj smo opazili?
Ne samo, kaj so nakazali izsledki o opravljeni raziskavi, tudi kakšne širše vidike bi
lahko odkrili in razložili?
UNova (hipo)tezaU Kakšna vprašanja postavljajo rezultati? Kakšne odgovore ali
razlage lahko predpostavljamo kot novo (hipo)tezo?
UMožne dodatne raziskaveU na vsaki stopnji raziskave so nastajala nova
vprašanja; kako bi na njih lahko odgovorili ali jih razložili?
3.6 Viri (reference) in literatura
V diplomskem delu ni potrebno vsega dokumentirati. Dejstev in zamisli (idej), ki sodijo v
'splošno znanje' in niso citirane, ter lastnih misli, mnenj in zaključkov ne dokumentiramo.
Kadarkoli pa napišete kako misel ali zapis koga drugega, morate to priznati. Če tega ne
napravite, ste kradljivec (plagiator, glejte razdelek 7).
UVrste referencU. Poleg navajanja (citiranja) del drugih (razdelek 6.7) moramo podati
podrobnosti o naših virih na enem od naslednjih mest:
V opombi pod črto (po želji).
o Navaja podrobnosti o viru, citiranem v besedilu.
o Nahaja se na dnu strani, na kateri je citat.
V opombi na koncu poglavja (redkeje).
o Navaja podrobnosti o viru, citiranem v besedilu.
o Nahaja se na koncu poglavja, ne na na posebnem listu papirja.
V virih in literaturi (obvezno).
o Popoln seznam v delu citiranih knjig, člankov in drugih virov, največkrat
razvrščen po abecednem redu (bibliografija).
o Nahaja se na koncu dela, na posebnem listu papirja.
Vsa akademska, znanstvena, strokovna in raziskovalna poročila UmorajoU dokumentirati
vse uporabljene vire. Če namenoma uporabite pisanje druge osebe, kot da bi bilo vaše,
site krivi plagiatorstva, literarne oblike tatvine. Če ne citirate vira, lahko izgubite strokovni
ali znanstveni naslov, službo, ugled.
Dokumentirati je potrebno naslednje vire:
Citirati je potrebno vsa dela, besede ali ideje (misli) drugih.
Vsak citat iz knjige, revije, medmrežja ali govora mora biti zabeležen.
Vsaka izposoja ideje mora biti dokumentirana.
Vsak navedek, delni ali celotni, mora biti priznan.
Načini citiranja so opisani v 7. poglavju.
Stran 24 Navodila za izdelavo diplomskega dela
4 PRILOGE IN ZAKLJUČNI DEL
UPrilogeU vsebujejo podrobnejše informacije in rezultate meritev, obsežnejše razlage metod
in tehnik iz besedila, predlagano literaturo za branje (bibliografijo) in druge informacije, ki
niso bistvene za razumevanje glavnega besedila. Oštevilčenje strani naj bo zaporedno in
naj nadaljuje številčenje iz glavnega besedila. Posamezne priloge naslovimo z besedo
'Priloga' in veliko črko abecede, začenši z A (Priloga A itd.). Razdelitev v (pod)razdelke
mora biti enaka kot v glavnem besedilu. Oštevilčenje razdelkov se začne znova za vsako
prilogo, pri tem je pred vsako številko velika črka (npr. A1.3.2). Vsaka priloga se začne na
novi strani.
UIndeksiU morajo ustrezati standardu ISO 999. Za referenčne strani uporabljamo arabske
številke, le za priloge uporabljamo velikočrkovno predpono. Vsak indeks se prične na novi
strani. Vsaka vrsta indeksa mora biti jasno označena v naslovu indeksa, tj. splošna ali
posebna (npr. po predmetih, formulah, simbolih, avtorjih). Zaradi jasnosti sme imeti vsak
vnos samo omejeno število podrazdelkov.
Za UživljenjepisU (curriculum vitae) uporabite evropski obrazec Europass CV, ki je dostopen
na internetni strani:
HTUhttp://europass.cedefop.eu.int/europass/home/hornav/Introduction/navigate.actionUTH.
Slovenska predloga in navodila za izpolnjevanje so dostopna tudi na internetni strani
Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo:
HTUhttp://atom.uni-mb.siUTH.
Notranjo stran Uzadnje platniceU lahko uporabimo za razdelilnik diplomskega dela, zunanjo
pa za podatke o tiskarju (ime in naslov, prodajna ali knjižnična koda).
Navodila za izdelavo diplomskega dela Stran 25
Stran 26 Navodila za izdelavo diplomskega dela
5 SPLOŠNO O PISANJU DIPLOMSKEGA DELA
Študent mora mentorju oddati besedilo diplomskega dela, ki je napisano v skladu s
pravopisnimi pravili knjižnega jezika (Slovenski pravopis, 2001; Slovar slovenskega
knjižnega jezika, 1994; Jezikovni priročnik za tehnike, 2006). V Slovenskem pravopisu
(2001, §1062) so prepovedane besede označene z dvignjeno piko (•), nepravilne prvine z
dvignjenim krožcem (°), odsvetovane s puščico (→) in priporočljivo dvojnico; navadnejša
dvojnica je prikazana s poševnim tiskom, sopomenka s poševnim tiskom v okroglem
oklepaju, manj navadna domača vzporednica s poševnim tiskom v lomljenem oklepaju in
splošna pomenska uvrstitev s pokončnim tiskom v pokončnem oklepaju. Mentor ima od
kandidata pravico zahtevati, da popravi besedilo, ki pravopisno ali strokovno ni
sprejemljivo.
Strokovno UizrazjeU v naravoslovju in tehniki mora biti skladno s Splošnim tehniškim
slovarjem I (1978) in II (1981). Pri izrazju iz kemije si je mogoče pomagati z učbeniki,
priročniki (Schröter, 1993) in leksikoni (Duden, 2004). Izrazje drugih fizikalnih veličin je
navedeno v standardu ISO 31 Veličine in enote Mednarodne organizacije za
standardizacijo (ISO, International Organization for Standardization) (ISO, 1993);
slovenski prevod prvih treh standardov iz tega niza je že izšel (1999), preostali naj bi izšli
leta 2006. Slovensko izrazje iz operacijskih raziskav navaja Rečnik (Petrić, 1985), v
statistiki Statistični terminološki slovar (Košmelj, 2001), v računalništvu Leksikon
računalništva in informatike (Pahor, 2002).
UNomeklaturaU (sistematično urejen skupek imen) kemijskih spojin mora slediti pravilom
Mednarodne zveze za čisto in uporabno kemijo (IUPAC, International Union of Pure and
Applied Chemistry). Nomenklatura anorganske kemije (1986) in Nomenklatura organskih
spojin (1984) sta prevedeni v slovenščino. V primeru nejasnosti priporočamo izvirne
IUPACove knjige iz različnih vej kemije: splošne (Gold Book, 1997), fizikalne (Green
Book, 1993, 2006), anorganske (Red Book, 2006), organske (Blue Book, 19791999),
makromolekulske (Purple Book, 1991), analizne (Orange Book, 1998), klinične (Silver
Book, 1995) in biokemije (White Book, 1992).
Študent(ka) mora referatu za študijske zadeve predati tri trdo vezane izvode diplomskega
dela pred zagovorm ali najkasneje tri tedne po pozitivno opravljenem zagovoruTP
1
PT.
Besedilo diplomskega dela naj bo napisano v slovenskem jeziku, v prvi osebi množine.
Sledi naj tem navodilom, ki predpisujejo obliko in vsebujejo informacije o formatu papirja,
obliki pisav in podobi diplomskega dela. Za morebitne dodatne informacije se obrnite na
mentorja ali na Referat za študentske zadeve; Smetanova ul. 17, 2000 Maribor, telefon:
(02) 229 44 06.
Navodila so dosegljiva tudi na internetnem naslovu HTUhttp://atom.uni-mb.si/Stud/obrazci.htmUTH.
TP
1
PT Število izvodov je 3 oz. 2, če pri nalogi ne sodeluje somentor.
Navodila za izdelavo diplomskega dela Stran 27
Strani oštevilčite zaporedno z arabskimi številkami, naslovna stran ima številko 1 in je na
lihi (desni) strani. Tiskajte po možnosti obojestransko. Novo poglavje se vedno začne na
lihi prvi strani lista sode strani pustimo po potrebi prazne, vendar jih normalno
številčimo. Diploma naj ne presega šestdeset (60) strani oziroma s prilogami sto (100)
strani.
5.1 Načrtovanje pisanja
Pred pisanjem moramo napraviti načrt, osnutek ali začasno kazalo, da bi:
učinkovito organizirali, uredili svoje misli,
se odločili za najučinkovitejši način podajanja informacij,
se držali logičnega zaporedja točk in ne tavali z mislimi,
si beležili vse informacije, ki jih moramo vključiti,
izpustili nepotrebne ali nepomembne dele.
Načrt seveda lahko spremenimo. Pisanje je raziskovalni proces in ko del spisa napišemo
in opremimo, lahko osnutek spremenimo, da bi vključili dodatne točke ali spremenili
poudarek. Načrt je samo orodje pisca, ki ga zgolj opominja in mu ne narekuje, kaj naj
stori. Načrti so različnih vrst:
enostaven načrt zabeležimo si samo najvažnejše točke v zaporedju, ki kar
najbolje služi podajanju argumentov in informacij;
popoln načrt enostavnemu načrtu dodamo bolj (a ne preveč) podrobne točke,
da podrobnosti ne bi pozabili;
načrt z vprašanji zapišemo vprašanja, na katera moramo odgovoriti na vsaki
stopnji dela; oblika olajšuje razumevanje bralčevega položaja, kar omogoča
osredotočenje na načrt in organizacijo strategije;
stavčni načrt enostavni stavki povzemajo glavne točke vsakega odstavka in
razdelka; daje nam usmeritve in prve (tematske) stavke za bodoče odstavke.
Pisanje mora biti urejeno. Informacije in zamisli sicer prihajajo naključno, vendar mora
pisec podatke razjasnjevati in urejati, da bi jih predstavil pravilno, z občutkom in na
logičen način. Pri načrtovanju, izbiranju in urejanju gradiva:
Mislite na cilj, glavno zamisel in namen. Vsaka zamisel, stavek in odstavek mora
učinkovito voditi k cilju. Držite se trenutne teme in izpustite vse, kar ne pelje k cilju,
ne glede na to, kako zanimivo je.
Urejajte gradivo utemeljeno in potem prepričajte bralca v svoje argumente s
tekočim in logičnim razvijanjem besedila.
Vsaka zamisel in osnutek mora teči logično od prejšnjega k naslednjemu.
Načini urejanja gradiva so različni:
Kronološki (zaporedni) Točke beležimo postopno tako, kot se dogajajo.
Od enostavnega k zapletenemu kadar dokazujemo trditev iz uvoda. Vsaka
stopnja temelji na prejšnji, od očitnega h kompleksnemu, bralčevo razumevanje
ustvarjamo postopoma. Gradimo na stopnjevanju in sklepanju.
Od splošnega k posebnemu od podobnosti k razlikam pri primerjanju.
Od posebnega k splošnemu od razlik k podobnostim pri primerjanju.
5.2 Pisanje odstavkov
Odstavki so osnovni gradniki pisanja in kažejo tok piščevih dokaznih razlogov. Vsak
odstavek je osredotočen na eno glavno misel (idejo), niz sledečih stavkov to misel razvija
Stran 28 Navodila za izdelavo diplomskega dela
in krepi. Dokazovanje napreduje s tokom od glavne misli v enem odstavku k glavni misli v
naslednjem. Odstavki dajejo bralcu tudi vidno (vizualno) pomoč pri sledenju argumentom
v ločenih delih besedila na strani.
UDolžinaU odstavka:
Ni idealne dolžine za vse odstavke, ker je odvisna od vsebine. Splošno pravilo je,
da naj imajo odstavki od 7 do 14 vrstic, tj. od 3 do 7 stavkov. Stavek naj ima od 15
do 25 besed.
Odstavki so lahko krajši, če mora biti točka kratka ali ji je dan poseben poudarek,
oziroma daljši, če je potrebna podrobnejša obdelava točke.
Preveč prekratkih odstavkov pomeni za bralca razdrobljeno pisanje, preveč
predolgih mu otežuje sledenje.
U'Tematski'U stavek je navadno prvi stavek odstavka (lahko je tudi drugi, če je prvi namenjen
razlagi, uvodu v misel). To lahko preverite, če hitro preberete samo prve stavke odstavkov
če lahko sledite razvijanju argumenta, so tematski stavki pravilno napisani.
UZgradbaU odstavka čeprav ni enotnega pravila, imajo stavki za 'tematskim' naslednje
funkcije v odstavku:
pojasnjujejo ali prenavljajo glavno misel,
razlagajo misel, npr. kako kaj deluje,
opredeljujejo glavno misel na drug način,
podajajo zglede,
dajejo dodaten dokaz,
komentirajo glavno misel, npr. zaključek (sklep).
5.3 Stil pisanja
Diplomsko delo moramo pisati nepristransko, jasno in natančno. Pri tem se moramo držati
običajnih pravil v znanosti in tehniki in hkrati skrbeti za bralca (Svobodova, 2000, str. 27).
UNepristranostU (objektivnost) se kaže v neosebnem stilu pisanja, ki vzpostavlja določeno
razdaljo med piscem in predlaganimi dokazi. Pišemo pošteno in odgovorno. Informacije in
dejstva so pomembnejši kot osebna mnenja ali nagnjenja. Izogibajmo se prispodobam
(metaforam), uporabljajmo natančne in dobro znane tehnične izraze. Natančno navajanje
podatkov, slik in diagramov vodi k večji nepristranosti izsledkov raziskave. V tuji literaturi
se v ta namen uporablja trpni (pasivni) glagolski način. Slovenščina trpnega načina ne
mara, zato običajno pišemo v prvi osebi množine, vendar naj bosta slovenski izvleček in
angleški abstract napisana neosebno, v trpniku.
UJasnostU izražanja se kaže v enostavnih, razumljivih, nedvoumnih in neposrednih stavkih.
Predolgi stavki otežijo razumevanje besedila, zato naj stavek ne vsebuje več kot dve do tri
povedi. Ne ponavljajte že napisanega, uporabite kar se da malo besed, npr.:
Gostobesedje Jasno in kratko izražanje
Nadaljevali smo z dejavnostmi pri razvijanju
novih postokov kemijskih analiz.
Razvili smo nove postopke kemijskih analiz.
Različne snovi, ki prispevajo k
onesnaževanju okolja, imajo kvantitativno
različne možne vplive na okolje.
Različne snovi različno vplivajo na okolje.
UPrevidnostU pomeni izogibanje brezpogojnim, preveč odločnim trditvam ali posploševanju.
Gotovost naših trditev omilimo, da bi drugi lahko o njih razpravljali (polemizirali) ali se z
Navodila za izdelavo diplomskega dela Stran 29
njimi ne strinjali. Prevelika samozavest se nam lahko hitro maščuje v kritiki našega dela. V
ta namen uporabljamo:
že omenjeno prvo osebo množine namesto ednine, kar kaže, da smo člani neke
skupine raziskovalcev (mentorja, komentorja ipd.), npr.: »Tega še ne vemo ...«;
pogojnik, npr.: »Zato bi predlagali, da ..., naj bi ..., bi domnevali ..., bi pričakovali ...«,
glagole ali izraze, kot so npr.: »zdi se, da ..., izgleda, da ..., nagibamo se k ..., kaže na
..., nakazuje možnost ..., bolje je ..., priporočamo, da ..., z delom želimo prispevati k
...«;
besede »morda, lahko, domnevno, malo, precej, nekoliko, skoraj, približno, okoli«.
UPovezaveU med stavki ali mislimi krajšajo pisanje na različne načine:
zamenjava glagola s samostalnikom ali osebnim zaimkom, npr.: »Predstavili smo
avtomatsko metodo ... . Pristop je ...«, »Simulacija procesov je ... . Pridobiva na
pomenu ...«;
dodatek ali okrepitev misli omogočajo naslednje zveze, pridevniki in fraze: »tudi,
ponovno, dalje, še več, tudi, dodatno, prav tako, enako, podobno, ustrezno«;
časovno zaporedje, prej ali potem, izražamo z besedami:
o »doslej, do sedaj, prej, predhodno, pred tem, že, nekdaj;
o sedaj, trenutno, medtem, v tej točki;
o najprej, prvič, za začetek, začnimo z;
o nato, drugič, naslednjič;
o končno, morebiti, potem, kasneje, nadvse, nazadnje«.
preoblikovanje, izražanje misli na drugačen način, da bi jih poudarili ali pojasnili,
izražamo s frazami, kot so: »poenostavljeno rečeno, bolje, raje, torej, z drugimi
besedami, ponovno, drugače rečeno«;
izvajanje, sklepanje s frazami: »sicer, drugače, glede na to, v tem primeru«;
poudarjanje misli ali točk: »namreč, zlasti, v glavnem, največ, znatno, posebno«;
vzrok: »zaradi, glede na, sledi iz, povzroča, spodbuja, postavlja, izziva, povzroča,
prinaša, izhaja, nastaja, prihaja iz, omogoča, povzroča, namenja, od, za, ker«;
posledica: »torej, posledično, zato, končno, tako, morebiti, vodi k, daje, rezultat«;
zaključek: »kot rezultat, tako da, torej, kot posledica, zato, od tod, s tem, na ta način,
zaradi tega, pri tem, v tej zvezi«;
nasprotje, primerjava: »čeprav, kljub, toda, vsekakor, ne glede na, vendar,
nasprotno, v primerjavi z, na drugi strani, namesto, drugače, medtem ko«;
prehod na nov predmet: »glede na, z ozirom na, kar zadeva, sledi, posvetimo se
sedaj«;
posploševanje: »na splošno, v celoti, običajno, večinoma, skupaj, tako, očitno.«
Stran 30 Navodila za izdelavo diplomskega dela
6 NAVODILA ZA TISKANJE
Za pisanje diplomskega dela uporabljajte računalnik. Izpis naj bo izveden z laserskim ali
enakovrednim tiskalnikom. Izpis z matričnim tiskalnikom zaradi neustrezne kvalitete ni
dovoljen.
6.1 Oblika in velikost pisave
Uporabite UpokončnoU obliko pisave Arial ali Helvetica, le za simbole fizikalnih UveličinU
uporabljajte UpoševneU črke Times New Roman. Velikost pisave za tekst naj bo enajst pik (11
pt), razmik 1 za končno verzijo; delovne verzije imajo razmik 1, če se mentor in komentor
s tem strinjata in vnašata popravke elektronsko (Orodja / sledi spremembam /sprejmi ali
zavrni spremembe v Wordu), sicer naj imajo delovne verzije razmik 1,5 sprememba
razmika seveda zahteva ponoven pregled vsega besedila. Minimalna velikost pisave za
tabele in opombe je 10 pik. Primer uporabe velikosti pisav podaja preglednica 6 1.
Preglednica 6 1: Velikosti uporabljenih pisav
Velikost
pisave
Komentar Videz
Poševno Pokončno
10 Opombe Opombe
11 Osnovni tekst, preglednice, enote,
podnaslovi slik in imena avtorjev
Citati in
naslovi virov
Normalno
besedilo
11 Podrazdelki Podrazdelki
12 Razdelki Simboli
veličin
Razdelki
14 Poglavja POGLAVJA
20 Naslov diplomskega dela NASLOV
Primer pisave arial, velikost 7 pik za podpise in nadpise, pri osnovni pisavi z velikostjo 11 pik, se nastavi avtomatsko.
Primer poševne pisave Times New Roman, velikost 8 pik za podpise in nadpise veličin pri osnovni pisavi z velikostjo 12 pik
Primer pisave arial, velikost 10 pik.
Primer pokončne pisave arial, velikost 11 pik.
Primer pokončne, krepke pisave arial, velikost 11 pik.
Primer poševne pisave Times New Roman, velikost 12 pik.
Primer pokončne, krepke pisave arial, velikost 12 pik.
Primer pokončne, krepke pisave arial, velikost 14 pik.
Navodila za izdelavo diplomskega dela Stran 31
6.2 Oblika strani
UStranU oblikujte tako, da bodo zgornji, spodnji in notranji rob široki 30 mm, ter zunanji rob
25 mm. Širina teksta je tako 155 mm. Na prvi strani naj bo zgornji rob širok 55 mm. Prav
tako naj bo 55 mm zgornji rob, če je začetek novega poglavja na novi strani.
Prvo UpoglavjeU je 1 UVOD, zadnje pa SKLEP (označen z ustrezno številko). Naslove
poglavij pišemo levo poravnano, krepko, z velikimi ali malimi črkami velikosti 14 pik. Novo
poglavje pišemo na novo, liho (desno) stran. Razmik med naslovom in besedilom novega
poglavja naj bo trinajst praznih vrstic nad (78 pik) in dve (24 pik) pod naslovom.
Vsako poglavje ima lahko UrazdelkeU, ki so oštevilčeni z dvema arabskima številkama,
ločenima s piko; za zadnjo številko ni pike. Označba 3.2 pomeni, da gre za drugi razdelek
tretjega poglavja. Razdelek pišemo z malimi črkami, krepko in v velikosti 12 pik. Med
zadnjim besedilom in novim naslovom razdelka sta dve prazni vrstici (24 pik), med
naslovom razdelka in njegovim besedilom je po ena prazna vrstica (12 pik).
UPodrazdelkeU (označbo npr. 3.2.4) pišemo z malimi črkami normalne debeline in velikosti
11 pik. Podrazdelke številčimo le, če so daljši, sicer uporabimo naslove brez številk. Med
zadnjim besedilom in novim naslovom razdelka je ena prazna vrstica (12 pik), med
naslovom razdelka in njegovim besedilom je razmik 6 pik.
UOdstavkiU so razmaknjeni za 6 pik. Prva vrsta je levo poravnana in ni umaknjena. Odstavek
je levo in desno poravnan.
6.3 Slike in preglednice
Naslovi oz. opisi slik (ilustracij: grafovTP
1
PT, diagramovTP
2
PT, histogramovTP
3
PT, fotografij) naj bodo pod
sliko; naslovi preglednic (in razpredelnic) naj bodo nad preglednico. Preglednice in slike
naj bodo postavljene takoj po odstavku, v katerem ste jih omenili v besedilu, najbolje še
na isti strani (npr. sl. 6 1). Če jih v besedilu niste omenili, jih ne morete vključiti v zapis.
UIlustracijeU so zelo pomembne pri izražanju znanstvenih in tehniških misli. Ena sama,
skrbno pripravljena ilustracija lahko ogromno prispeva k jasnosti besedila. Seveda mora
biti kar se da enostavna in jasna. Če ste ilustracije prevzeli iz tujega vira, morate to
priznati z navedbo avtorja in vira. Zaradi možnosti fotokopiranja se izogibamo barvnim
ilustracijam; raje uporabljamo različne oblike črt in dodamo ustrezno legendo. Pri
fotografijah moramo velikost fotografiranega objekta pokazati s skalo ali pa v povezavi z
drugim objektom poznane velikosti; zanimive točke moramo označiti s piščicami ali
črkami, ki se dobro razločijo od ozadja.
TP
1
PT Slikovni prikaz odvisnosti dveh ali več veličin, npr. funkcije y = f(x) v koordinatnem sistemu,
strukturna formula benzena,.
TP
2
PT Grafično prikazana funkcijska odvisnost, struktura ali potek kakega pojava, npr. diagram poteka
za predstavitev izvajanja ukazov, diagram proizvodnje.
TP
3
PT Grafični prikaz podatkov v obliki navpičnih stolpcev ali črt, npr. v statistiki.
Stran 32 Navodila za izdelavo diplomskega dela
Navodila za izdelavo diplomskega dela stran x
155 mm
30 mm
55 mm
30 mm
155 mm
30 mm
30 mm
25 mm 30 mm 25 mm
15 mm 15 mm Navodila za izdelavo diplomskega dela stran x
Slika 6 1: Oblikovanje tipične strani.
Vsaka preglednica ali slika mora prikazovati, katere veličine in katere enote so
uporabljene v stolpcih preglednic oz. na oseh diagramov. Stolpce v preglednicah (npr. 6
2) in osi v diagramih (sl. 6 2) označujemo s številskimi vrednostmi (merskimi števili), tj. s
količnikom »veličina/enota«, z uporabo količnika simbolov: t/P
o
PC, UneU t (P
o
PC) ali Temperatura
(P
o
PC); E/(V/m), UneU E (V/m) ali Električna poljska jakost (V/m). Simboli in kratice morajo biti
enake onim v besedilu in ustrezati mednarodnim standardom (ISO 31, 1992; IUPAC,
1998). Med simbolom in poševnico ni presledka, t/P
o
PC, ne t / P
o
PC!
Preglednica 6 2: Označevanje veličin in enot.
T/K p/MPa ln (p/MPa)
216,55 0,5180 0,6578
273,15 3,4853 1,2486
304,19 7,3815 1,9990
-0,8
0
0,8
1,6
2,4
200 220 240 260 280 300 320
T /K
ln (p/MPa)
Slika 6 2: Označevanje veličin in enot na oseh v diagramih.
Navodila za izdelavo diplomskega dela Stran 33
UPregledniceU so zelo pomemben način predstavljanja znanstvenih in tehničnih rezultatov.
Potrebno jih je skrbno urediti, da bi pojasnevale ugotovitve v besedilu. V preglednico
damo samo tiste rezultate, ki podpirajo ugotovitve, druge uvrstimo v priloge ali jih
priložimo na računalniški plošči (disku). Številke v stolpcih poravnamo po decimalni vejici.
Števila uredimo v skupinah po tri, levo in desno od decimalne vejice, npr.: 9 562,023 567),
razen decimalne vejice ne uporabljamo nobenih ločil (pik ipd.). Če imajo števila potence,
uporabimo decimalne predpone (manjkratnike ali večkratnike) merskih enot v glavi
preglednice (npr. za tlak v megapascalih: p/MPa) ali napišemo njihovo recipročno
vrednost v naslovu preglednice, npr. p/(10P
6
P Pa), p 10P
6
P Pa, MPa 10P
6
P = 1 Pa. Naslove in
podnaslove v stolpcih oz. vrsticah pišemo z veliko začetnico, postavke znotraj preglednice
pišemo z malo začetnico (izjema od tega pravila velja, kadar gre za celotne stavke).P
UShemeU procesnih obratov moramo risati po SIST ISO 10628, ki določa splošna pravila za
risanje shem procesnih obratov:
blokovne in procesne sheme, sheme ocevja in instrumentacije;
pravila risanja shem (debelino črt, risanje tokovnic, velikost črk ipd.);
grafične simbole za procesne enote, transportne naprave, črpalke, kompresorje,
motorje, tehtnice, armaturo in drugo opremo;
črkovne oznake naprav in strojev.
Standard je dosegljiv v knjižnici in v terminalski učilnici. Procesne sheme izdelajte s
programskim paketom CorelDraw ali SmartDraw, ki sta na voljo na računalnikih v
računalniški učilnici FKKT.
6.4 Številčenje
UStraniU številčite desno zgoraj, kot je prikazano v teh navodilih (glejte poglavji 5 in 4). Če
tiskate obojestransko, naj bo številčenje na zunanjem robu strani. Prva tiskana stran ima
številko 1, a edina ni številčena. Številčene so tudi vse prazne strani.
UOpombeU številčite z dvignjeno pisavoTP
1
PT (nadpisno), pri tem lahko uporabljate ikono ABP
1
P iz
Worda, ki avtomatsko uredi opombe pod črto, na dnu strani.
USlikeU številčite ločeno, v vsakem poglavju od začetka in sicer zaporedno z navedbo
poglavja, npr. slika 4 3 (3. slika po vrsti, iz 4. poglavja) ali sl. 4.3. Slikam v prilogah
dodamo črko priloge, npr. sl. A.2.3.
UPregledniceU (tabele) številčite ločeno, v vsakem poglavju od začetka in sicer zaporedno z
navedbo poglavja, npr. preglednica 3.6 (6. preglednica po vrsti, iz 3. poglavja).
Preglednicam v prilogah dodamo črko priloge, npr. preglednica B.4.3.
UPoglavjaU in razdelke številčimo, kot je bilo prikazano v razdelku 6.2, npr.:
Poglavje 3 : 3 REZULTATI Priloga B, poglavje 2: B.2
Razdelek 1 : 3.1 Toplotna integracija B.2.1
Podrazdelek 1: 3.1.1 Integracija reaktorjev B.2.1.1
TP
1
PT Opombo napišite na dnu strani, na kateri jo navedete, in je ne dodajajte spisku virov oz. literature
na koncu diplomskega dela.
Stran 34 Navodila za izdelavo diplomskega dela
6.5 Kratice, simboli in znaki
Krajšave razložite, ko se prvič pojavijo v tekstu (tudi, če ste jih razložili v seznamu kratic in
simbolov). Isto velja tudi za simbole veličin. Če ni nujno potrebno, ne uporabljajte kratic
oz. okrajšav v naslovu. Mednarodne kratice v kemiji so prikazane v priročniku (Glavič,
2006). Navajamo še nekaj latinskih (preglednica 6 3) in slovenskih okrajšav
(preglednica 6 4).
Preglednica 6 3: Najpomembnejše latinske okrajšave v znanstveni literaturi
Kratica Latinski izraz Slovenski pomen
A. D. anno Domini po Kristusovem rojstvu, po našem štetju
c. ali ca. circa približno, okoli (za datume)
cf. confer primerjaj
et al. et alii / et alia in drugi
etc. et cetera in tako dalje, in ostalo
et seq. et sequens In naslednje strani
ib., ibid. ibidem na istem mestu (knjige)
i.e. id est to je, z drugimi besedami
inter alia med drugimi (zadevami)
loc.cit. loco citato na omenjenem mestu
N. B. nota bene dobro si zapomni (za pomembne točke)
op. cit. opere citato v prej omenjenem delu
p.a. per annum na leto
p.c. per capita na prebivalca, na človeka
q.v. quod vide glej na drugem mestu v isti knjigi (za navzkrižne reference)
v. / vs. versus proti
viz. videlicet namreč (imenujete nekaj, na kar ste se pravkar sklicevali)
Preglednica 6 4: najpomembnejše slovenske okrajšave pri pisanju diplomskega dela.
d. d. delniška družba
d. o. o. družba z omejeno
odgovornostjo
en. enačba
idr. in drugi
ipd. in podobno
itd. in tako dalje
itn. in tako naprej
l.r. lastnoročno
npr. na primer
oz. oziroma
prib. približno
prim. primerjaj
t. i. tako imenovani
tj. to je
Stran 34 Navodila za izdelavo diplomskega dela
6.6 Enačbe in formule
UEnačbe in formuleU številčite v vsakem poglavju zaporedno, z desno poravnanimi
številkami v oklepaju, kot je prikazano v en. (6.1). Zahtevnejše enačbe pišemo z
urejevalnikom enačb v Wordu (orodja / po meri / vstavljanje / simbol, ikona ). Simbole
za veličine in spremenljivke pišemo poševno, v naboru Times New Roman; urejevalnik
enačb samodejno preklopi na tak nabor in poskrbi za ustrezne razmike nad in pod
enačbo, popraviti moramo samo indekse neveličin (pokončno, Arial) in številke (Arial). Za
znak minus uporabljamo pomišljaj () in ne krajši vezaj (-), najdete ga v Wordu (simboli,
ikona ). Tam so tudi grške črke in nekateri matematični znaki. Uporabljajte oklepaj, da
se izognete možnim nejasnostim v zapisu.
Matematične zveze med veličinami pišemo z veličinskimi enačbami, skladno s
standardom ISO 31-0 in 31-11 (Glavič, 2006). V navedeni literaturi je vse o pisanju veličin,
enot in števil, zato teh pravil ne ponavljamo. Kratek pregled najvažnejših pravil in
najpogostejših napak je bil objavljen (Glavič, 2003) in je dosegljiv na spletni strani FKKT.
Enačbe in formule zamaknemo 1 cm od levega roba strani in razmaknemo od zgornje oz.
spodnje vrstice za 9 pik. Če moramo enačbo ali formulo deliti v dve vrstici, jo delimo pred
enačajem (=), vendar za znaki seštevanja (+), odštevanja (), množenja ( , ) ali
deljenja (/, ). Kadar so enačbe del stavka, pišemo vejice in pike, npr. v Clausiusovi
enačbi:
V V T
H
T
p
) m, g m, l
vap m
d (
d
, (6.1)
kjer so: p tlak, Pa,
T termodinamična temperatura, K,
BvapBHBmB molska izparilna entalpija, J/mol,
VBm, gB molska prostornina pare in
VBm, lB molska prostornina tekočine.
Primer prikazuje pravilno pisanje simbolov veličin (poševno in Times New Roman) oz.
znakov za odvod in neveličinske podpise (pokončno, Arial). Simbole, ki so uporabljeni v
enačbi, pojasnimo v besedilu ob njeni prvi omembi ali pa neposredno za enačbo, kot je
prikazano zgoraj. V besedilu se sklicujemo na enačbe v obliki 'en. (6.1)', na formule pa v
obliki 'form. (6.1)'. Oznake, simboli, ki jih pišemo v enačbi, morajo biti omenjeni v besedilu,
v enaki pisavi.
Kratke formule lahko umestimo v besedilo. V takem primeru ulomek pišemo s poševnico,
npr.: namesto
2
1 pišemo 1/ 2 ali 2P
½
P.
Na vseh računalnikih v terminalski učilnici je na voljo programski paket MDL ISIS Draw za
pisanje kemijskih formul. MDL ISIS Draw je po registraciji uporabnika na voljo zastonj na
internetni strani: HTUhttp://www.mdli.com/downloads/downloadable/index.jspUTH .
Navodila za izdelavo diplomskega dela Stran 35
6.7 Navajanje v besedilu
V diplomsko delo pogosto vključujemo citate (navedke) in reference (vire) iz del drugih
avtorjev. Za to je več razlogov:
navajamo dokaze ali mnenja oseb, ki so avtoritete na področju raziskave in
podpirajo naš argument,
prikažemo stališče nekoga, kateremu želimo oporekati,
pokažemo vire, ki smo jih uporabljali, da bi spodbudili ali podprli naše ideje,
priznamo, da naši argumenti izhajajo iz del drugih, ki jih s tem počastimo.
Citiranje
Citiranje je dobesedno navajanje tujega besedila v našem besedilu, ki je lahko:
neposredno (direktno) uporabljamo resnične besede izvirnega avtorja,
posredno (indirektno) parafraziramo izvirni vir tako, da izvirne ideje povemo s
svojimi besedami.
Boljša je druga, posredna metoda, ker ideje drugih bolje vključuje v naše besedilo.
Neposredno citiranje je boljše v naslednjih primerih:
kadar je avtor izrazil neko idejo na posebej jedrnat ali posrečen način, ki ga ni
mogoče izboljšati,
kadar je pisec tako pomembna avtoriteta na področju raziskovanja, da so njegove
besede pomembne,
kadar se hočete izogniti dvoumnosti citiranih idej.
Citiranje naj bo čim krajše. Dolgi citati odtegnejo pozornost od naših argumentov, zato jih
navajamo le, kadar jih želimo analizirati.
Pisanje citatov
Če je citat kratek, dve ali tri besede, ga slovnično vključimo v naš stavek. Zato zadošča
dvodelni enojni narekovaj zgoraj (' '), skupaj z ustrezno referenco, npr.:
Zaključek njihove analize je, da proizvodnja snovi B 'v bližnji prihodnosti' ni verjetna (35).
Če je citat nekoliko daljši in sledi uvodnemu stavku, uporabljamo dvopičje pred
navajanjem, npr.:
V eni od svojih objav o vlogi znanosti je Freeman zapisal: 'Veliko znanstvenega
raziskovanja se ukvarja z raziskovanjem neznanega. Po definiciji ne moremo vedeti izida
takih raziskav, še manj lahko vemo za njegov vpliv na tehnologijo.'(39)
Pomembno je ohranjati slovnično in logično povezavo med citatom in lastnim besedilom.
Zato pogosto dodamo posamezne besede iz izvirnika, kar pokažemo z oglatim oklepajem,
npr.:
Skladno s popularnim pogledom na evolucijo, celo po Darwinu 'lahko vsaka [vrsta] uveljavi
svoj notranji potencial, ki se počasi razvije.' (Kuper, 1985, str. 4).
Če izpustite nekatere izvirne besede avtorja, ki za vaše potrebe niso pomembne, to
pokažete s tremi pikami, npr.:
Case je utemeljeval, da velja stopenjska zasnova: '… molekule gredo skozi enako
zaporedje reakcij in … reagirajo z enako hitrostjo.' (Case, 1985, str. 231)
Če citiranje vsebuje avtorjev citat, uporabljamo dvodelni enojni narekovaj zgoraj za naš
citat in dvojni zgornji ('' '') ali dvojni srednji (» «) narekovaj za avtorjev citat, npr.:
Pregled New Scientista iz leta 2004 je zaključil, da je to 'v soglasju z idejami C. P. Snowa
(1994), ko je govoril o ''morju medsebojnih nerazumevanj, ki ležijo med literarnim in
znanstvenim svetom«.'' (3)
Stran 36 Navodila za izdelavo diplomskega dela
Če je vaš citat večvrstičen, ga pišete umaknjenega v posebnem odstavku in brez
narekovajev, npr.:
James (3,) je sintezi namenil celo poglavje. Začel je z naslednjo izjavo:
Sinteza je običajno definirana z vrsto reakcij, ki jih je ustrezni znanstvenik izpeljal v
svojih poskusih …. (str. 1004)
Navajanje virov
Poznamo dva načina navajanja virov (referenc) drugih avtorjev, tj. točnega navajanja
podatkov o drugem besedilu, ki ga omenjamo ali se nanj sklicujemo v našem delu:
Sistem s UpriimkomU avtorja(ev) in UletnicoU, ki ga uporabljajo v kemijski tehniki. Oboje
damo v okrogli oklepaj ali priimek omenimo v besedilu in damo v oklepaj samo
letnico ter po potrebi dodamo stran primeri so našteti zgoraj. Seznam referenc
na koncu dela je urejen po abecedi prvih avtorjev.
UŠtevilskiU sistem, ki ga uporabljajo v kemiji. Vire (literaturo) številčite zaporedoma.
Številke se nanašajo na seznam referenc, ki je na koncu dela, in je urejen po
tekočih številkah. Številko damo v okrogli ali oglati oklepaj, po potrebi ji dodamo
stran. Ime avtorja je lahko v besedilu, lahko ga tudi izpustimo. Primere glejte
zgoraj.
Če sta Uavtorja dvaU, bomo v oklepaju oz. besedilu napisali imena obeh, npr.: (Smith in
Jones, 1999); če je avtorjev UvečU, napišemo samo prvega in dodamo kratico idr. (in drugi)
ali et al. (et alii), npr.: '… kot trdijo Smith idr. (1999, str. 45).' Če ima citirani avtor v istem
letu dve ali Uveč objavU, dodamo k letnici zaporedne črke iz abecede (a, b, c itd.), npr.:
Citat: '… informacija iz teh virov (Farnfield, 2004 a) je pripeljala do predloga o sprejetju
novih izrazov (Farnfield, 2004 b).'
Seveda morata biti v seznamu virov navedeni obe deli.
Pri citiranju navadno uporabljamo pretekli čas (glejte zgoraj).
6.8 Znamenja za popravke besedila
Navodila za izdelavo diplomskega dela Stran 37
7 VIRI1 IN LITERATURA2
Navedete seznam uporabljenih pisnih virov (bibliografskihTP
3
PT referencTP
4
PT) z naslovi knjig in
člankov, iz katerih ste črpali podatke ali misli. Viri so za bralca pomemben del prispevka,
torej naj bodo popolni in točni. Pomanjkljivosti zmanjšujejo vrednost diplomskega dela.
Ne navajajte virov, na katere se v besedilu niste sklicevali; če hočete našteti necitiraneTP
5
PT
vire, jih naštejte v posebni prilogi z naslovom Literatu |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
