|
Pisanje diplomske naloge, pisanje diplomske naloge Pisanje diplomske naloge, pisanje diplomske naloge, Pisanje diplomske naloge, pisanje diplomske naloge, Pisanje diplomske naloge, pisanje diplomske naloge,
|
Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
Avtor |
Sporočilo |
mojstudij Administrator foruma
Pridružen/-a: 05.08. 2009, 06:15 Prispevkov: 884
|
Objavljeno: 10 Jun 2011 08:51 Naslov sporočila: FORMAT BESEDILA IN NAVODILA ZA IZDELAVO DISPOZICIJE IN DIPLO |
|
|
Priloga 11
FORMAT BESEDILA IN NAVODILA ZA IZDELAVO DISPOZICIJE IN DIPLOMSKEGA DELA
Dispozicijo diplomske naloge izdela študent skladno s 5. členom Pravilnika o postopku priprave in zagovora diplomskega dela za univerzitetni in visokošolski strokovni študij (XXVI-6-2008), ki naj praviloma vsebuje naslednje točke:
Naslov dispozicije diplomskega dela.
Opredelitev oz. opis problema, ki je predmet raziskovanja.
Namen, cilji in hipoteze diplomskega dela.
Predpostavke in omejitve raziskave.
Predvidena metodologija raziskovanja.
Predvidena struktura poglavij (kazalo).
Seznam predvidenih virov.
Naslov naj bo kratek. Teoretična izhodišča oz. opis problema zajema kratko predstavitev predvsem tistih dosedanjih znanstvenih spoznanj, ki so pri pregledu virov pritegnila študentovo pozornost. Namen oz. cilji in predpostavke opredeli študent v obliki širših raziskovalnih vprašanj ali splošnih delnih problemov ter domnevnih odgovorov, torej hipotez. Pri predvideni metodologiji dela navede študent ključne besede, raziskovalno metodo, vzorec, postopke zbiranja in postopke obdelave podatkov. Kazalo vsebuje predvidena, nivojsko številčena poglavja, podpoglavja, in sicer od uvoda do sklepa. Seznam virov oz. literature, ki jo bo študent predvidoma uporabljal je urejen po abecednem redu in pravilno citiran.
V kolikor gre za empirično diplomsko delo je obvezna priloga dispozicije vprašalnik.
1. TEHNIČNA NAVODILA ZA IZDELAVO DIPLOMSKEGA DELA
DIPLOMSKO DELO SE PIŠE V 1. OSEBI MNOŽINE.
Papir:
• A4 format (210 x 297 mm)
Format strani:
• Pokončen
Robovi:
• levi rob 3 cm, desni rob 2,5 cm, zgornji rob 2,5 cm, spodnji rob 3,5 cm (do oznake
strani);
Oblika:
• Tip pisave: Times New Roman.
• Velikost znakov v besedilu: 12.
• Razmak med vrsticami: 1,5.
• Obojestranska poravnava besedila.
• Odstavki niso zamaknjeni, ampak jih ločuje prazna vrstica.
Številčenje strani (noga): Zaporedno številčenje (desno spodaj) z arabskimi številkami, začnemo z uvodom.
Pri številčenju strani upoštevajte naslednje:
- na prvi (notranji) naslovni strani trdo vezanega izvoda oziroma naslovna stran
mehko vezanih izvodov ni oštevilčena;
- povzetek, abstrakt in kazalo so oštevilčeni z rimskimi številkami
- drugi del diplomskega dela (od uvoda do literature) se oštevilči z arabskimi
številkami (1,2,3,..), strani številčite desno spodaj;
- seznam literature/virov je zadnja oštevilčena stran;
- priloga, ki je dodana za viri, naj bo oštevilčena od 1 dalje;
- pri številčenju naslovov poglavij uporabljajte naslednji sistem iz tabele 1
Tabela 1: Kazalo teoretičnega in empiričnega diplomskega dela
TEORETIČNO DIPLOMSKO DELO EMPIRIČNO DIPLOMSKO DELO
Sestavine glavnega besedila sklepni Uvodni del
del jedro 1 Uvod in opis problema
2 Namen in cilji naloge
3 Raziskovalna vprašanja
4 Metodologija
4.1 Raziskovalne metode
4.2 Uporabljeni viri
1 Uvod in opis problema
2 Namen in cilji naloge
3 Teoretični del
4 Empirični del
4.1 Raziskovalna vprašanja in hipoteze
4.2 Metodologija
4.2.1 Raziskovalne metode
4.2.2 Raziskovalni vzorec
4.2.3 Postopki zbiranja podatkov
5 Obravnava teme in diskusija
5 Rezultati
6 Interpretacija in razprava
6 Sklep
7 Sklep
Dodatne sestavine Literatura
Priloge Literatura
Priloge
Glava: V glavi naj bo ime avtorja; dvopičje; in naslov naloge; velikost črk 8
Tabele, grafi in slike:
1. zaporedne številke tabel (slik) tečejo skozi celotno diplomsko delo, zato jih v novem poglavju ne pričnete številčiti znova;
2. vsaka tabela (slika) ima naslov, ki je napisan z poudarjenimi znaki nad tabelo
(npr. Tabela 1 (Slika 1): Ozaveščenost o dejavnikih tveganja za nastanek raka na pljučih – obojestranska poravnava); naslov tabel, slike, grafa se navajajo zgoraj;
3. vsaka tabela ima glavo, t. j. zgornji del tabele z naslovi posameznih stolpcev, ki morajo biti postavljeni sredinsko (center);
4. jedro tabele vsebuje podatke (tabela) oziroma ponazarja neko zamisel ali koncept (slika);
5. po potrebi ima tabela opombe, to je razlago posameznih elementov tabele, ki so navedeni neposredno pod njo (ali sliko);
6. po potrebi sta tabeli dodana seznam in razlaga kratic in simbolov;
7. pod tabelo (sliko) navedemo vir, iz katerega je bila povzeta, oziroma vir podatkov, na osnovi katerega je bila tabela sestavljena ali prilagojena (npr. Vir: Marinšek (2004, str. 32);
8. vsaka tabela (slika) se mora v celoti (vključno z opombami in viri pod njo) nahajati na eni strani teksta;
9. za vsako tabelo (sliko) je smiselno podati kratek komentar oziroma analizo, ki
ponazarja smisel prikaza tabele oziroma slike.
Obseg diplomskega dela: tri do štiri avtorske pole (90.000-120.000 znakov; približno 42-60 strani besedila, morebitne priloge se dodajo posebej).
Vezava diplomskega dela: Diplomsko delo mora biti vezano v temno modro platno ali podoben material (trda vezava).
2. ZGRADBA diplomskega dela
NASLOV, POVZETEK – ABSTRAKT, KLJUČNE BESEDE (študent pripravi diplomsko delo v slovenskem jeziku, naslov tudi v angleškem jeziku, povzetek pa v angleškem ali nemškem jeziku. Povzetek naj prikaže delo vključno z rezultati (kot strnjena obnova).
V povzetku, v obsegu do 200 besed (tretjina strani velikosti A4), se predstavi:
- Tematika, namen in cilje,
- metodologijo,
- rezultate, strukturirane v skladu z namenom oziroma cilji,
- zaključke.
Povzetek je napisan strjeno, brez odstavkov, v preteklem času, običajno neosebno (v 1. osebi množine) in s pogostejšo rabo trpnika.
Ob koncu povzetka, z vrstičnim presledkom, se navede še pet do sedem ključnih besed ali besednih zvez, ki kar najbolj predstavijo diplomsko delo. Diplomsko delo je namreč zavedeno v bibliografski računalniški sistem in ključne besede sodijo med bibliografske podatke, s pomočjo katerih poteka iskanje virov v računalniku.
KAZALO
1. UVOD
Uvod v teoretičnem ali empiričnem diplomskem delu ne sme biti predolg in ne prekratek (največ 10% celotnega besedila).
Z vsebino uvoda se predstavi in definira problem, kakor tudi:
- Razloge izbire raziskovalnega problema,
- aktualnost, uporabnost problema,
- strukturo celotnega poročila teoretičnega ali empiričnega diplomskega dela.
2. TEORETIČNI DEL ali EMPIRIČNI DEL
TEORETIČNO DIPLOMSKO DELO
Je delo, ki nastane na osnovi študija literature. Študent odgovarja na zastavljena raziskovalna vprašanja, tako da analizira in primerja dosedanja znanstvena spoznanja o raziskovalnem problemu, odkriva posebnosti, izpeljuje ugotovitve in predloge.
Vsebinsko plat teoretično diplomskega dela se dokončno opredeli na nivoju namena oz. ciljev ter raziskovalnih hipotez. Ožjih, specifičnih raziskovalnih vprašanj se običajno pri teoretičnih diplomskih delih ne postavlja, ampak splošne raziskovalne hipoteze, ki so v bistvu vnaprejšnji domnevni odgovori na zastavljena širša raziskovalna vprašanja oz. splošne delne probleme. Metodološko plat teoretičnega dela diplomskega dela predstavljajo raziskovalne metode in uporabljeni viri.
Teoretično diplomsko delo ima namesto poglavja Rezultati, poglavje Vsebina s pregledom literature. To je tista vrsta naloge, ki ima le teoretično razpravo in razmišljanje, brez vzorcev, vaj in anket.
EMPIRIČNO DIPLOMSKO DELO
Je delo, ki nastane na osnovi empirično (izkustveno) zbranih podatkov z različnimi instrumenti (vprašalniki, ocenjevalnimi lestvicami) ter kasneje statistični analizi. Vsebinsko plat empiričnega dela diplomskega dela dokončno opredelimo na nivoju namena, ciljev, raziskovalnih vprašanj ter hipotez.
Namen, cilji
Namen se opredeli v obliki širših raziskovalnih vprašanj ali, še pogosteje, v obliki splošnih delnih problemov oziroma vidikov, ki dobro predstavljajo praktično proučevanje problema v celoti.
Primer namena:
Namen diplomskega dela je ugotoviti, kako starši hospitaliziranih otrok ocenjujejo kakovost dela medicinskih sestre ob sprejemu njihovega otroka na pediatrični oddelek, ter izdelati shemo sprejema, po kateri naj bi bil vsak otrok sprejet na oddelek. Želeli smo ugotoviti, kakšen je dejanski medsebojni odnos med starši, otrokom in medicinskimi sestrami, ter kako bi ga lahko še izboljšali.
Primer ciljev:
Ugotoviti zadovoljstvo staršev glede obravnave otroka ob sprejemu na pediatrični oddelek;
ugotoviti morebitne potrebne spremembe ob sprejemu, ki bi povečale zadovoljstvo staršev ter dvignile kakovost dela medicinskih sester;
ugotoviti, ali starši dobijo ob sprejemu otroka na pediatrični oddelek od medicinskih sester dovolj informacij, ter o čem jih medicinske sestre informirajo;
ugotoviti, kakšni so odnosi med medicinsko sestro, starši in otrokom ob sprejemu.
Raziskovalne hipoteze
Hipoteze pri empiričnem raziskovanju so ponavadi domnevni vnaprejšnji odgovori na eksplikativna vprašanja, torej vprašanja o odvisnih zvezah in razlikah.
Za širša raziskovalna vprašanja (splošne delne probleme) se postavljajo splošne hipoteze, za ožja, specifična pa specifične hipoteze.
V diplomskem delu so lahko navedene splošne hipoteze, ki so razčlenjene na specifične ali pa splošne hipoteze. Specifične hipoteze so lahko izražene implicitno ali eksplicitno:
a) Implicitno izražene hipoteze so hipoteze v obliki eksplikativnih vprašanj, torej vprašanj o odvisnih zvezah in razlikah.
b) Eksplicitno izražene hipoteze so domnevni odgovori (trdilne povedi) o obstoju in o smeri zveze oziroma razlike.
3. METODOLOGIJA ali PREISKOVANCI IN METODE (v tem poglavju povemo, kaj smo naredili, da bi odgovorili na vprašanje zastavljeno v uvodu. Pod materialom razumemo objekt naše raziskave. Če obravnavamo bolnike ali druge preiskovance uporabimo namesto "materiali" "preiskovanci" Pri metodah je treba navesti, ali smo uporabili eksperimentalno ali deskriptivno metodo. Napišemo tudi uporabljene tehnike in metode (statistična obdelava). Ureditev snovi v tem poglavju naj bo bodisi kronološka, bodisi naj kaže zaporedje od bolj pomembnega k manj pomembnemu. To poglavje pišemo v preteklem času).
4. REZULTATI (ugotovitve do katerih je študent prišel v svoji raziskavi v obliki besedila, tabel in slik, ki se dopolnjujejo).
5. RAZPRAVA (v razpravi pojasnimo pripombe, ki bi jih lahko podali na naše delo).
6. SKLEPI (potrjujejo ali ovržejo postavljene hipoteze ali raziskovalna vprašanja).
7. LITERATURA (uporabljena literatura ne sme biti starejše od 5 let, razen če gre za osnovno literaturo).
8. PRILOGE
3. OBLIKA diplomskega dela
Na zunanji strani diplomskega dela (na platnicah) mora biti v sredini zgoraj z velikimi tiskanimi črkami napisano UNIVERZA V MARIBORU in pod tem FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE (velikost črk 20). Na sredini strani je z velikimi tiskanimi črkami zapisan NASLOV TEME DIPLOMSKEGA DELA (velikost črk 20). Sledi ena vrsta presledka in nato z malimi tiskanimi črkami zapisano v oklepaju (diplomsko delo) (velikost črk 16). V levem kotu spodaj je z malimi tiskanimi črkami zapisan kraj (Obvezno Maribor) - (velikost črk 16) in leto izdelave diplomskega dela ter v desnem kotu spodaj ime in priimek kandidata (velikost črk 16). Barva črk srebrna.
Primeri:
Željeno je, da je na hrbtu diplomskega dela natisnjen naslov diplomskega dela (rastoče od spodaj) npr.: Vloga medicinske sestre pri vzgoji za življenje.
Prvi list: je prazen (za morebitne zaznamke).
Drugi list: isto kot na platnicah.
Hrbtna stran drugega lista:
Univerza v Mariboru, Fakulteta za zdravstvene vede
naziv, ime in priimek mentorja (v levem kotu spodaj)
naziv, ime in priimek somentorja (v levem kotu spodaj) - če ga ima.
UNIVERZA V MARIBORU
FAKLUTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE
Mentor: Naziv, Ime in Priimek
Somentor: Naziv, Ime in Priimek
(npr. Viš. predav. mag. _____ ______ )
20 TOČK, VELIKE ČRKE
16 točk male črke
4. CITIRANJE
Navajanje virov v besedilu – citiranje (za citiranje se uporablja harvardski sistem):
1. Etičnost raziskovanja in avtorstvo zahtevata, da morate za vsako misel, ko jo povzemate po drugem viru ali virih, korektno navesti, iz katerega vira ste jo povzeli (citirali, prilagodili ipd.). Povzemanje celotnih razdelkov (poglavij, podpoglavij) iz posameznega vira praviloma ni dopustno, zato naj kandidat omeji povzemanje na nujen in smiselni obseg z vidika obravnavanega problema v diplomskem delu;
2. vse vire, ki ste jih uporabili in navedli v besedilu, morate zapisati v seznamu virov na koncu diplomskega dela;
3. v seznamu virov navedite samo tiste vire, ki ste jih sami dejansko tudi neposredno uporabili;
4. najprej se navede avtor citata, nato sledi letnica dela, iz katerega je vzet citat, in stran, na kateri je zapisna citat (Kokol, 2005, str. 13);
5. kadar isti vir uporabite večkrat zaporedoma v strnjenem delu besedila, lahko po prvem navajanju vira (Kokol, 2005, str. 13) naslednja navajanja poenostavite, tako da navedete (prav tam, str. 13) ali (ibid.,13);
6. kadar navajate več virov istega avtorja, ki so bila izdana istega leta, morate to označiti tako, da ob letnici zapišete črke a, b, c, … (Kokol, 2005a, str. 13), (Kokol, 2005b, str. 67), (Kokol, 2005c, str. 112) itd.;
7. če sta avtorja dva, zapišemo oba (Kokol in Blažun, 2004, str. 11). Pri besedilih z več kot dvema avtorjema se navede le ime prvega avtorja in doda »et al.« (Kokol et al., 2007, str. 10);
8. pri sklicevanju na določeno idejo brez citiranja se vir označi na naslednji način (glej Železnik, 2007, str. 7);
9. citiramo lahko tudi ugotovitev določenega avtorja (npr. Turk), ki jo je v svojem delu povzel drugi avtor (npr. Čelan). Gre za citiranje po sekundarnem viru (ne po originalu). Označi se tako, da najprej navedemo avtorja citata (original), nato se zapiše »v« in navede priimek avtorja dela (Turk v: Čelan, 2003, str. 135);
10. pri splošnem sklicevanju na določenega avtorja oziroma delo se navedeta le priimek in letnica (Pokorn, 2004). Takšno sklicevanje naj bo prej izjema kot pravilo;
11. pri povzemanju besedila drugega avtorja se besedilo navede brez navednic, zraven pa se zapiše, da gre za povzeto besedilo (po Pokornu, 2004, str. 21);
11. pri navajanju zakonov, predpisov,… se v oklepaju navede kratica zakona, predpisa in citiran člen (ZVIS, 16. člen);
12. pri navajanju anonimnih virov (npr. Statistični letopis) se v oklepaju navede kratica ali oznaka vira, letnica in stran (SL, 1995, str. 57);
13. pri navedbi citata iz gradiva, ki je objavljeno na internetu, veljajo enaka pravila (avtor, leto, stran). Iz zapisov na spletu dostikrat ni razviden avtor, zato namesto njega zapišemo nosilca (avtorskih, moralnih, materialnih) pravic. V kolikor iz zapisa na spletu ni razvidna številka strani, jo izpustimo. Besedilo objavljeno npr. na spletni strani Fakultete za zdravstvene vede http://sola.vzdr.uni-mb.si/pravilniki/pravilnik_spec_delo.pdf bi v besedilu navedli kot (Fakulteta za zdravstvene vede, 2007), povezavo (link) pa bi zapisali v seznam literature in virov skladno s pravili;
14. tekst iz drugih virov lahko navajate (citirate) na več načinov:
a. s skrajšanim povzemanjem iz istega vira: Na navedeni problem opozarja
Kokol (2003a, str. 250): “Xxxxxxxx […]xxxxxxxx […] xxxxxxxxx xxxxxx […]
xxxxxxxxxxx.”;
b. v povzeti tekst vrinete svojo interpretacijo ali dodatek, npr.: Na navedeni
problem opozarja Kokol (2003a, str. 250): “Xxxxxxxx xxxxxxxx [kar je po našem
mnenju vprašljivo] xxxxxxxxx xxxxxx.”;
c. z lastnim povzemanjem besedila v skrajšani obliki ali dopolnjeno z lastnimi
mislimi: Kot kažejo naše raziskave, je ta problem nedvomno zelo aktualen, nanj je opozoril že Kokol (2003a, str. 250), ko je preučeval xxxxxxx xxxxxxxx xxxxxxxxxx
xxxxxx.
Navajanje virov v seznamu virov – seznam literature (za navajanje avtorjev v seznamu literature se uporablja modificirani harvardsko vancouverski sistem)
Na koncu diplomskega dela mora kandidat(ka) navesti seznam uporabljene literature po abecednem vrstnem redu avtorjev. V poglavju z naslovom “Literatura” so navedena uporabljena avtorska dela (domača in tuja knjižna dela, razprave in članki iz zbornikov in strokovnih revij, avtorski prispevki, objavljeni na spletnih straneh, diplomska, specialistična, magistrska in doktorska dela, objavljene raziskave, ekspertize itd.). Kadar je v seznamu navedenih več del istega avtorja, jih uredimo kronološko padajoče po letnici izdaje vira. Če je kandidat(ka) uporabil več del istega avtorja, ki so bila izdana v istem letu, tem virov doda pri letnici izdaje ustrezne zaporedne črke, npr. Kokol 2003a, Kokol 2003b, Kokol 2003c itn. V seznamu virov se pri imenih avtorjev ne navajajo njihovi akademski naslovi.
V razdelku z naslovom “Viri” pa navede kandidat(ka) različne neavtorske vire, kot so npr. statistične publikacije, podatki, dobljeni v delovnih organizacijah in različnih inštitucijah, naslovi spletnih strani, zakoni in drugi splošni akti ipd.
Pri navajanju znanstvenih in strokovnih virov naj obsega seznam sledeče podatke:
1. Pri knjigah in drugih samostojnih delih:
a. Priimek, začetnica imena avtorja.
b. Naslov knjige.
c. Kraj: Založba.
d. Leto objave knjige (publikacije).
Primer:
Kališnik, M, Zabavnik Piano, J, Rožić, A. Temelji znanstvenoraziskovalne metodologije vbiomedicini. Ljubljana: Družba Piano, 2006.
Kersnič, P, Filej, B (ur.). Kodeks etike medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije. Mednarodni kodeks etike za babice. 2. izd. Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, 2006.
2. Pri knjigah ali drugih publikacijah, ki jih je izdala neka inštitucija, organizacija
a. (Kratica) – Naziv inštitucije, organizacije idr. (v kolikor avtor dela oz. lastnik
moralne avtorske pravice ni znan se na mestu avtorja zapiše lastnika
materialnih avtorskih pravic).
b. Naslov knjige (publikacije)
c. Kraj: Založba. (če je navedena).
d. Leto objave knjige (publikacije).
Primer:
OECD – Organisation for Economic Cooperation and Development. Industrial Policy in OECD Countries - Annual Review. Paris, 1992.
3. Citiranje zakonov:
a. Naslov zakona.
b. Vir (Objava).
c. Številka/letnica.
Primer:
Zakon o zdravstveni dejavnost. Uradni list Republike Slovenije št. 9/1992, 26/1992, 37/1995, 8/1996, 90/1999.
4. Pri poglavjih v knjigi (zbornik):
a. Priimek, začetnica imena avtorja.
b. Naslov poglavja.
c. V: Priimek, začetnica imena urednika.
d. Naslov knjige (zbornika).
e. Kraj: Založba.
f. Leto objave knjige (publikacije, zbornika): strani poglavja.
Primeri:
Kupnik, D. Oskrba dihalne poti in drugi nujni posegi. V: Grmec, Š, Čretnik, A, Kupnik, D. (ur.). Oskrba poškodovancev v predbolnišničnem okolju. Maribor: Visoka zdravstvena šola, 2006: 103-148.
Fry, CL. Globalization and the Experiences of Aging. V: Shenk, D, Groger, L. (ed.). Aging Education in a Global Context. New York: Haworth Press, 2005: 9-22.
5. Pri člankih v časopisih, revijah:
a. Priimek, začetnica imena avtorja.
b. Naslov članka. Letnica objave (izida) članka.
c. Ime revije (uradna kratica revije, v kateri je članek – prispevek objavljen).
d. Letnica objave (izida) članka.
e. Letnik (tekoča številka revije).
f. Navedba strani, na katerih je celoten članek (prispevek) natisnjen.
Primeri:
Karoli, B. Pojavljanje medicinskih sester v javnih medijih. Obzor Zdr N 2007; 41(1): 21-4.
Allan, H. Mobbing behaviors encountered by nurse teaching staff. Nurs Ethics 2007; 14(4):463-465.
6. Pri člankih v revijah ali časopisih v elektronski obliki:
a. Priimek, začetnica imena avtorja.
b. Naslov članka.
c. Naslov revije oziroma časopisa.
d. Leto izdaje (pri časopisih še dan in mesec izdaje).
e. Dostopno na: polni URL naslov [protokol://polni naslov].
f. [datum, ko ste iz tega vira prebrali ali povzeli vsebino].
Primer:
Yong-Soon, K, Park, JH, Sung-Suk, H. Differences in moral judgment between nursing students and qualified nurses. Nursing Ethics 2007. Dosegljivo na:
http://web.ebscohost.com/ehost/detail?vid=3&hid=123&sid=706f42c6-58d2-4f01-8e85-c2ab82efa9c5%40sessionmgr108 (23.08.2007). |
|
Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|