Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

mojstudij

PROGRAM DELA UNIVERZE NA PRIMORSKEM ZA LETO 2004
REKTORICA: dr. Lucija Čok, izr. prof.
PROGRAMA DELA redakcijsko uredili:
dr. Milan Bufon, izr. prof, dr. Andrej Brodnik, doc, prorektorja UP,
Upravne in strokovne službe uprave UP.
Sprejet na 5. seji upravnega odbora dne 22.03.2004,
po predhodnem soglasju senata na 1. dopisni seji z dne 16.03.2004.
Koper, 20. februarja 2004
ii
VSEBINA
1 ORGANIZIRANOST UNIVERZE TER UREJENOST DELOVANJA......................................................... 1
2 USMERITVE IN CILJI......................................................................................................................... 2
2.1 Dolgoročne usmeritve univerze 2
2.1.1 Fakulteta za humanistične študije Koper...............................................................................................3
2.1.2 Fakulteta za management Koper...........................................................................................................3
2.1.3 Pedagoška fakulteta Koper....................................................................................................................4
2.1.4 Visoka šola za zdravstvo Izola...............................................................................................................4
2.1.5 Turistica – Visoka šola za turizem Portorož...........................................................................................5
2.1.6 Primorski inštitut za naravoslovne in tehnične vede Koper ...................................................................5
2.1.7 Znanstveno raziskovalno središče Koper ..............................................................................................5
2.2 Kratkoročni cilji razvoja univerze 6
3 DEJAVNOST IN NALOGE UNIVERZE V LETU 2004 ............................................................................ 9
3.1 Študijska dejavnost 9
3.1.1 Dodiplomski študij...............................................................................................................................10
3.1.2 Podiplomski študij ...............................................................................................................................15
3.1.3 Programi izpopolnjevanja ....................................................................................................................17
3.2 Razvojne naloge univerze 17
3.2.1 Mednarodna dejavnost ........................................................................................................................17
3.2.2 Kakovost izobraževalnega in znanstvenega dela................................................................................19
3.2.3 Druge razvojne naloge univerze..........................................................................................................20
3.3 Nacionalno pomembne naloge 20
3.3.1 Nacionalna visokošolska prijavno-informacijska služba ......................................................................20
3.3.2 Skrb za slovenščino............................................................................................................................21
3.3.3 Druge nacionalne naloge:....................................................................................................................22
3.4 Znanstveno raziskovalna dejavnost 22
3.4.1 Nacionalni projekti in programi, ki jih financira MŠZŠ .........................................................................24
3.4.2 Drugi nacionalni projekti, financirani iz proračuna RS v letu 2004 ......................................................24
3.4.3 Mednarodno sodelovanje ....................................................................................................................26
3.5 Skupne naloge 27
3.5.1 Upravne naloge...................................................................................................................................27
3.5.2 Kadrovanje in kadrovska politika .........................................................................................................27
3.5.3 Informatizacija univerze .......................................................................................................................32
3.5.4 Knjižnična dejavnost ............................................................................................................................33
3.5.5 Investicije in investicijsko vzdrževanje.................................................................................................33
3.6 Obštudijska dejavnost 35
3.6.1 Univerzitetni šport ...............................................................................................................................35
3.6.2 Interesna dejavnost študentov.............................................................................................................35
3.7 Druga dejavnost visokošolskega zavoda, ki je opredeljena v prilogi statuta 36
iii
4 SODELOVANJE Z OKOLJEM .......................................................................................................... 37
4.4 Učinek delovanja na gospodarstvo, razvoj človeških virov, sociala, varstvo okolja, regionalni razvoj in
urejanje prostora 37
5 FINANČNI NAČRT ZA LETO 2004 .................................................................................................... 37
1
1 ORGANIZIRANOST UNIVERZE TER UREJENOST DELOVANJA
Zasnova organizacijske strukture Univerze na Primorskem (UP) je bila opredeljena že v Elaboratu za ustanovitev
Univerze na Primorskem, ki ga je pri oblikovanju mnenja za vladno proceduro pri ustanavljanju državne univerze
potrdil Svet za visoko šolstvo 25. oktobra 2002. Statut univerze je temeljna izhodišča elaborata vgradil v strukturo
delovanja in organiziranosti univerze. Ta izhodišča poudarjajo raziskovalno usmerjenost nove univerze,
učinkovitost in sodobnost izvajanja študijskega procesa, integriranost stroke in ved ter interdisciplinarnost študijskih
programov, racionalnost organiziranosti in povezovanje znanja in virov, primerljivost v kvaliteti izobraževanja in
raziskovanja. Poleg teh postulatov pa je univerza dolžna upoštevati pri svoji organiziranosti spremenjene razmere
na področju visokega šolstva pri uveljavljanju države Slovenije v svetu in Evropski uniji ter evolucijo sistema
visokega šolstva v zadnjih nekaj letih na domačih tleh (vključevanje Slovenije v bolonjski proces). Tri avtonomije
(avtonomija poučevanja, raziskovanja in poslovno-finančna avtonomija) se lahko izvajajo le ob dobro strukturirani,
vendar odprti organiziranosti univerze. Usmeritve bolonjskega procesa pa že vplivajo na spreminjanje
institucionalne kulture visokega šolstva ter posledično tudi na spremembe zakonodaje na področju visokega
šolstva.
V UP so s spojitvijo pristopili visokošolski zavodi (Fakulteta za humanistične študije Koper, Fakulteta za
management Koper, Pedagoška fakulteta Koper, Turistica – Visoka šola za turizem Portorož, Visoka šola za
zdravstvo Izola) ter raziskovalna zavoda (Znanstveno-raziskovalno središče Koper, Primorski inštitut za
naravoslovne in tehnične vede Koper). Vpis članic v sodni register je opravilo registrsko sodišče v Kopru.
Prizadevanja UP, da se registrira po modelu Univerze v Ljubljani (članice ohranijo svoje matične in davčne
številke), je povzročilo kar nekaj zapletov. Ureditev statusa UP sta na osnovi zahteve Vrhovnega sodišča
Republike Slovenije uredila Ministrstvo za finance ter Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport skupaj z AJPES-om
in registrskim sodiščem Koper.
Upravni odbor UP je v letu 2003 deloval uspešno, v letu 2004 bo še okrepil svoje upravljalsko vlogo tudi s pomočjo
večje urejenosti članic in uprave (pravilniki) ter dograjevanju skupnih ciljev univerze. Posvetovalno telo (Svet
zaupnikov) bo doprinesel k večji povezavi univerze z gospodarstvom. Senat bo uveljavil svoje poslanstvo s
konstituiranjem vseh svojih teles in si prizadeval za učinkovito delovanje UP.
Statut univerze v svojih členih (od 99. do 105. člena) predvideva ali omogoča nastajanje transverzalnih
organizacijskih enot (podiplomska šola, univerzitetna katedra), mrež (knjižnična mreža), infrastrukturnih centrov
(informacijsko-računalniški center, center za šport, center za jezike in medkulturno komunikacijo) in služb na več
področjih (strokovno-administrativno, kadrovsko, študijsko, pravno, lastninsko-pravno, finančno, gospodarsko). Te
bo v letu 2004 senat univerze konstituiral v skladu s finančnimi možnostmi in v okviru pridobljenih projektov na
nacionalni in mednarodni ravni. Na univerzi deluje v okviru rektorata skupna mednarodna pisarna, pod
mentorstvom vpisne službe Univerze v Ljubljani pa se organizira delovanje vpisne službe univerze, ki bo v letu
2004/2005 prevzela od Univerze v Ljubljani vpisna opravila. Študentska pisarna, ki sedaj deluje v sklopu
Visokošolskega središča Koper, bo v 2005 prešla na UP.
Statut univerze omogoča ustanovitev infrastrukturnih centrov, ki združujejo v svojih programih znanje in
uporabnost znanj. Ti bodo kot podpora delovanju univerze sestavni del uprave (na primer informacijskoračunalniški
center ICUP), lahko pa združujejo s svojo ponudbo v prostoru in času nove in zanimive vsebine za trg.
V letu 2004 bo UP pripravila elaborat za postavitev univerzitetnega inkubatorja na pobudo Ministrstva za
gospodarstvo. Inkubator bo odprl univerzi nove možnosti pridobivanja sredstev preko mednarodnih razpisov in
sodelovanja z gospodarstvom. Te organizacijske oblike – sektorje, službe in centre – ter transverzalno sodelovanje
na področju podiplomskega študija in univerzitetnih kateder bo univerza postavila na osnovi statuta, njihovo
delovanje pa bo določal pravilnik o notranji organiziranosti univerze in članic.
2
2 USMERITVE IN CILJI
2.1 Dolgoročne usmeritve univerze
Kvalitetno in načrtno delo bo UP omogočilo, da se enakopravno, a tudi lastnim vizijam, potrebam in možnostim
ustrezno odzove novim izzivom, pred katere so postavljene evropske univerze. Svoj razvoj bo UP usmerila v
kakovost delovanja, s skrbno selekcijo in prestrukturiranjem izobraževalnih in raziskovalnih programov pa postala
manjše univerzitetno središče strateškega pomena za državo Slovenijo v Sredozemlju in srednjeevropskem
prostoru.
- Na področju internacionalizacije visokošolskega izobraževanja in raziskovanja bo univerza gradila
kompetitivnost z nadpovprečno kvalitetnim in mednarodno primerljivim izobraževalnim in raziskovalnim
delom ter z razvijanjem njej lastnih raziskovalnih področij. Na ta način se bo lahko po eni strani
enakovredno vključevala v mednarodne akademske in raziskovalne mreže, po drugi strani pa
utemeljevala svojo odličnost in razpoznavnost, s tem pa tudi mednarodno privlačnost, na tistih
raziskovalnih področjih, h katerim bo prispevala nova spoznanja.
- Razvijala bo kooperativni odnos z družbenim okoljem, s katerim bo preprečila izrazitejšo
deteritorializacijo univerzitetne funkcije pri spodbujanju družbenega, s tem tudi regionalnega
razvoja, in konkretnih lokalnih dimenzij glede vzpostavljanja cilja na znanju temelječe družbe in
gospodarstva.
- V letih 2004–2007 bo UP restrukturirala študijske programe po usmeritvah bolonjskega procesa in s
tem reorganizirala znanja (nova konceptualizacija), tako v pogledu disciplinarne usmerjenosti kot
prilagajanja zahtevam trga dela. Specializacija in aplikacija znanj bo morala zato smiselno potekati v
celotnem študijskem ciklusu od prve do tretje univerzitetne stopnje, prvenstveno na prvi in drugi stopnji,
nova dolgoročna znanja pa bo zlasti razvijala tretja stopnja. Zato bo morala UP poskrbeti za
povečevanje sinergijskih možnosti med svojimi članicami pri razvijanju skupnih aplikativnih študijskih
programov ter tudi skupnih mednarodnih programov na obeh podiplomskih stopnjah. Interdisciplinarni
študijski programi bodo imeli svoj domicil predvsem na univerzitetni podiplomski šoli.
- V letu 2004 bo Univerza na Primorskem začela s procesom uvajanja smernic Bolonjskega procesa v
svoje študijske programe. Pri oblikovanju rokovnika opravil za uvajanje prenove univerze bo sledila
sprejemanju nove zakonodaje, ki ta proces ureja. Začetni rok je določila Uredba o financiranju visokega
šolstva, ki je začela veljati že v letu 2004, končni rok pa predstavlja leto 2008, do katerega
zakonodajalec zahteva, da se bodo preoblikovali vsi visokošolski programi v visokošolskem
izobraževanju. UP bo sledila modeloma 3+2 ter 4+1. V nekaterih programih humanistike in
izobraževanja učiteljev bo vztrajala pri modelu 4+1. Dolžina študija (3 ali 4 leta) je odvisna od
študijskega programa in posledično od delodajalčevih zahtev po znanju diplomantov. Prenova pa ne bo
le v strukturi študijskih programov, pač pa tudi v izvedbi (izbirnost in izmenljivost) ter v vrednotenju
učinkov (kreditni sistem). UP bo sprejela rokovnik osnovnih opravil za prilagajanje Bolonjskemu
procesu. V letu 2004 bo univerza obveščala in usposabljala učitelje in študente za prehod na nov način
študija, spodbujala priprave novih študijskih programov in oblikovala smernice prenove na članicah UP .
- UP se bo odzivala potrebi po višji ravni znanja in usposobljenosti prebivalstva – vprašanje
povečevanja učiteljskega in raziskovalnega kadra v pogojih omejenega financiranja visokošolskih
dejavnosti ter ohranjanja enakopravnega dostopa do visokošolskega študijskega procesa. Reforma
visokega šolstva po smernicah bolonjskega procesa postavlja pred UP nova razmerja med učitelji in
študenti, med študenti in državo ter med državo in univerzo. Skrb študentske populacije, ki postaja vse
bolj izostrena, je predvsem v tem, da bi nova struktura študija (na primer 3+2) povzročila, da bo študij
brez šolnine v prihodnje le na prvi stopnji dodiplomskega študija. Univerza na Primorskem bo storila
vse, da ostanejo študijski programi rednega študija javno dobro. Poleg tega bo postopoma izenačevala
izvedbo rednega in izrednega študija (fond ur, predavanja in vaje, učitelji in sodelavci, delovni dnevi
izvedbe itd.), okrepila uvajanje in uporabo aktivnejših metod poučevanja ter uvajanje sodobnih
informacijsko-komunikacijskih tehnologij. Na ta način ima UP možnost pritegniti trg dela kot
bodočega sofinancerja programov visokošolskega izobraževanja in izpopolnjevanja.
- Dejavno sodelovanje UP v slovenski univerzitetni mreži (rektorska konferenca in sodelovanje z
obema univerzama na vseh ravneh dejavnosti) bo omogočalo načrtno in koordinirano uveljavljanje
smernic bolonjskega procesa v Sloveniji.
3
- Razvijanje tesnejših oblik sodelovanja med univerzo in gospodarstvom pomeni predvsem ustrezno
razmerje med tradicionalnim »akademskim« raziskovalnim delom in »delom za trg«, spodbujanje
aplikativnih študijskih in raziskovalnih smeri na univerzah ter vzpostavljanje mehanizmov sodelovanja in
izmenjav med visokošolskim izobraževanjem in gospodarstvom. To bo UP dosegala z inštrumenti, ki
predstavljajo bazo podatkov (Center za karierno spremljanje diplomantov), koristnih tako za delodajalca
kot za izvajalca študijskega procesa. Prehodi med trgom dela in študijem niso le ob zaključkih
posameznih ravni študija, temveč že med samim študijem. Univerza bo z ustanovitvijo univerzitetnega
inkubatorja omogočila študentom, da pred zaključkom študija spoznajo neposredno nastajanje
gospodarskega poslovnega sistema, saj bodo udeleženi pri oblikovanju »spin-off« podjetij in razvojnih
centrov.
- Univerza mora vgraditi ukrepe za zagotavljanje integralnosti raziskovalnega in pedagoškega dela ter
učinkovitejšega pretoka znanstvenih in strokovnih spoznanj v svoje delovanje predvsem s spodbujanjem
prehajanja študirajočih in zaposlenih med znanstveno-raziskovalno-izobraževalno in gospodarsko sfero.
Prehodi za udeležence izobraževanja med in na posamezni ravni po-sekundarnega izobraževanja ter
med delom in izobraževanjem na tej ravni (vračanje zaposlenih v izobraževanje na po-sekundarni ravni)
omogočajo novosti bolonjskega procesa kot na primer: nabirno-izbirni sistem (European Credit Transfer
System), priznavanje predhodno pridobljenih znanj in usposobljenosti, krajše oblike doizobraževanja in
prenova študijskih programov.
- Nova pričakovanja in zahteve po vseživljenjskem učenju – temeljni element oblikovanja na znanju
temelječe družbe – zahtevajo od univerze prilagajanje novi »študentski populaciji« tako po sistemskoorganizacijski
plati kot glede učnega programa. Vseživljenjsko učenje ne pomeni več le tradicionalnega
nadaljevalnega izobraževanja, ampak pridobivanje znanj, sposobnosti in kulture raziskovanja od
zgodnje mladosti do pozne starosti skozi različne formalne, neformalne pa tudi bolj ali manj priložnostne
oblike učenja. Študentska populacija pokriva torej vse starostne ravni, ki si želijo nadaljnjega
izobraževanja in dejavno vključevanje v kulturno-umetniško dogajanje okolja.
- Univerza bo spodbujala razvijanje umetniških študijskih usmeritev in umetniško ustvarjalnost študentov
in učiteljev.
Te usmeritve dopolnjujejo tudi usmeritve posameznih članic.
2.1.1 Fakulteta za humanistične študije Koper
Cilji razvoja UP FHŠ so:
· v petih letih razviti štiri dodiplomske, dva magistrska in dva doktorska programa;
· povečati število izbirnih predmetov za 10 % in vzporedno uvajati poletne šole;
· razviti študij na daljavo;
· okrepiti mednarodno sodelovanje s povečanjem vpisa tujih študentov za 20 % in vzpodbujanjem naših
študentov za obisk drugih univerz za 20 %;
· izboljšati kakovost študija z uvajanjem tutorstva;
· se še tesneje povezati pri raziskovalnem delu z UP ZRS in uvajati raziskovalne vsebine pri 75 % predmetov
tretjega letnika;
· omogočiti zaposlenim polno zaposlovanje na UP;
· izboljšati prostorske pogoje delovanja z vselitvijo v prenovljene prostore Foresterije, Armerije;
2.1.2 Fakulteta za management Koper
Fakulteta za management (UP FM) zagotavlja kakovostno visokošolsko izobraževanje in ga neločljivo
povezuje s temeljnim, razvojnim in aplikativnim znanstveno-raziskovalnim delom. UP FM izvaja nacionalni
program znanstveno-raziskovalnega dela ter nacionalni program visokega šolstva na področju družboslovja
(ekonomija, upravne in organizacijske vede ter druge družbene vede) ter študijskih področij družbenih ved
(31) in poslovnih in upravnih ved (34) ter opravlja druge dejavnosti, določene s statutom UP in s pravili UP
FM.
UP FM je institucija, ki izpolnjuje svoje poslanstvo tako na regionalnem in nacionalnem področju kot tudi v
mednarodnem merilu. Z izobraževalno in znanstvenoraziskovalno dejavnostjo, pa tudi z aplikativnim
4
raziskovanjem in svetovalnim delom želi UP FM prispevati k zagotavljanju kakovostnih človeških virov za
pospešen gospodarski in družbeni razvoj regije, Slovenije, Srednje Evrope in Sredozemlja. Prav zato se UP
FM aktivno vključuje v mednarodni trg in prenos znanja, si prizadeva za akademsko mobilnost visokošolskih
učiteljev, sodelavcev in študentov ter se vključuje v povezave evropskih in drugih univerz.
Dolgoročni cilji razvoja UP FM so:
· postati mednarodno priznana fakulteta;
· zagotavljati konkurenčnost svojih diplomantov na domačem in evropskem trgu dela, kar pomeni, da
mora podeljevati evropsko priznano diplomo, in s tem zagotavljati zaposljivost svojih diplomantov;
· vključevati se v domače in mednarodne projekte s področja družboslovja ter poslovnih in upravnih ved.
2.1.3 Pedagoška fakulteta Koper
1. Celovitost UP PEF
· Dodiplomsko in podiplomsko izobraževanje na področju edukacijskih in informacijskih študij.
· Izobraževanje učiteljev razredne stopnje in učiteljev vseh predmetnih področij predmetne stopnje.
· Izobraževanje učiteljev za zgodnje poučevanje jezikov: J1, J2, J3.
· Dodiplomsko in podiplomsko izobraževanje vzgojiteljev predšolskih otrok s specializacijo.
2. Inštitut za edukacijske in informacijske študije – njegova ustanovitev bo spodbudila znanstveno-raziskovalno
delo na tem področju.
2.1.4 Visoka šola za zdravstvo Izola
ŠTUDIJSKI PROGRAMI
Ker se zdravstvo zelo hitro razvija, je namen UP VŠZI, da se razvija v naslednje smeri:
· Razvijala bo specialistični študij različnih usmeritev in se z njim prilagajala povpraševanju po kadrih
zlasti v Sloveniji, zlasti na področju managementa v zdravstvu in na področju izobraževanja za zdravo
življenje.
· Razvijala bo nove dodiplomske študijske programe na področju zdravstva.
· Povezovala se bo z drugimi institucijami in z njimi razvila univerzitetno in podiplomsko izobraževanje na
področjih naglo se razvijajočega zdravstva.
KADROVANJE
· V bodoče bo namenila posebno pozornost zaposlovanju visokošolskih učiteljev in sodelavcev. Na
področju zdravstvene nege bo izobraževala mentorje v učnih bazah in tako skrbela za kvaliteten prenos
znanja.
· Spodbujala bo nove izvolitve in napredovanja v nazive.
· Spodbujala bo pedagoške delavce pri posodabljanju metod pedagoškega dela in izvajanju razvojnih
projektov.
· Doseči bo treba financiranje novih delovnih mest in v bodoče zaposliti naslednje administrativno in
tehnično osebje: vodjo referata za študentske in študijske zadeve ter strokovnega sodelavca za
študijske in študentske zadeve; vodjo računovodstva; višjega strokovnega sodelavca za področje
splošnih, kadrovskih in pravnih zadev; strokovnega sodelavca za mednarodno sodelovanje;
bibliotekarja; tehničnega vzdrževalca računalniške opreme in mreže; tehnična sodelavca: snažilko in
hišnika.
PROSTORI IN INVESTICIJSKO VLAGANJE
· Dograditev in ureditev prostorov v prizidku Splošne bolnišnice Izola (cca. 2000 m²).
· Zagotoviti primerno opremljenost šole, predvsem laboratorijev, specialnih učilnic in knjižnice. Šola
mora biti tudi informacijsko primerno opremljena.
5
KNJIŽNICA
· Vzpostavitev lastne knjižnice, ki bo založena zlasti s strokovno literaturo s področja zdravstva.
RAZISKOVALNA IN RAZVOJNA DEJAVNOST
· UP VŠZI se bo kot mlada institucija v raziskovalnih projektih povezovala z drugimi sorodnimi
institucijami, dokler ne bo razvila lastnega raziskovalnega potenciala.
POVEZOVANJE ŠOLE Z OKOLJEM
· Tesnejše sodelovanje s sorodnimi in drugimi visokošolskimi institucijami v Sloveniji.
· Povezovanje šole z ostalimi članicami Univerze na Primorskem.
· Povezovanje šole z učnimi bazami na Primorskem ter drugod v Sloveniji.
MEDNARODNO SODELOVANJE
· UP VŠZI bo vzpostavila sodelovanje s sorodnimi tujimi institucijami na področju izmenjave študentov,
učiteljev ter pri pripravi različnih raziskovalnih projektov in novih študijskih programov.
· Prizadevala si bo za povečanje zanimanja tujih študentov za študij na UP VŠZI.
ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI ŠTUDIJA
Sprotna skrb za zagotavljanje kakovosti je sestavni del načrtovanja sprememb ter razvijanja in posodabljanja
dodiplomskega izobraževanja Zdravstvene nege na UP VŠZI. Cilj nenehnega vzdrževanja in spodbujanja
kakovosti je predlagati aktivnosti za odpravljanje pomanjkljivosti in pomeni predvsem pomoč pri pripravi
akcijskega načrta za nadaljnje delo.
2.1.5 Turistica – Visoka šola za turizem Portorož
Cilji Turistice so:
· razvoj novih znanj na področju turizma, razvoj raziskovalnih, razvojnih in strokovno-znanstvenih metod
na področju turizma, spodbujanje in razvoj kakovosti storitev, prenos novih znanj v gospodarske in
druge organizacije na področju turizma in v spremljajočih dejavnostih;
· razvoj sistemov in programov izobraževanja, razvoj programov usposabljanja, razvoj svetovalnih metod
in projektov na področju turizma in v spremljajočih dejavnostih;
· razvijanje, načrtovanje in izpeljava visokošolskega izobraževanja, usposabljanja, izpopolnjevanja in
svetovanja na področju turizma in v spremljajočih dejavnostih;
· razvoj znanstvenih disciplin in strokovnih področij povezanih s turizmom.
2.1.6 Primorski inštitut za naravoslovne in tehnične vede Koper
Ob dejstvu, da je zatečeno stanje UP PINT tako, da se na nivoju UP poskuša najti rešitev za ohranitev in razvoj
raziskovalne dejavnosti te članice, je težko postaviti dolgoročne usmeritve in cilje brez stvarnih rešitev za njeno
ohranitev. Do jeseni 2004 bo UP morala pridobiti nove programe, projekte in raziskovalce ter z obstoječimi
raziskovalci in raziskovalno dejavnostjo PINT-a postaviti dovolj trdno osnovo za vzpostavitev
drugega/naravoslovnega raziskovalnega stebra na UP, ki bo lahko v letih 2005–2007 oblikoval svojo trdnost in
raziskovalno strategijo.
2.1.7 Znanstveno raziskovalno središče Koper
Cilji UP ZRS so:
· afirmacija UP ZRS v domačem in mednarodnem znanstvenem prostoru ter pridobitev kvalitativnega
ugleda in prepoznavnosti doma in v svetu,
· uveljavitev UP ZRS kot osrednjega znanstveno-raziskovalnega zavoda Univerze na Primorskem,
· uveljavitev novih inštitutov UP ZRS,
· oblikovanje nujnosti prehoda raziskovalcev iz raziskovalne v pedagoško sfero ter podajanje novih znanj
raziskovalcev v pedagoškem procesu,
· povečanje števila zaposlenih uveljavljenih raziskovalcev (višji znanstveni sodelavec in znanstveni
svetnik),
6
· uveljavitev raziskovalnih podlag UP ZRS pri oblikovanju novih študijskih programov v okviru Univerze na
Primorskem,
· povečanje prepoznavnosti in poudarek na povečanju ugleda založbe Annales (znanstvena revija
Annales, Acta Histriae ter monografska znanstvena in strokovna literatura),
· izgradnja Centra mediteranskih kultur v Izoli ter izgradnja in zagon prostorov Inštituta za biodiverziteto
ter Inštituta za sredozemsko kmetijstvo in oljkarstvo,
· z vstopom v EU se bo povečalo povpraševanje po pomoči malim in srednjim podjetjem, kjer bo
pomembno vlogo igral EIC Koper,
· zagon vseh dejavnosti UP ZRS, ki so vpisane v Statut Univerze na Primorskem in eventualna razširitev
le-teh.
2.2 Kratkoročni cilji razvoja univerze
2.2.1 Razvojni program Univerze – kratka predvidevanja za naslednje leto
UP bo še naprej skrbela za policentričen razvoj slovenske znanosti in visokošolske pedagoške prakse. Na
raziskovalnem področju bo temeljna skrb usmerjena k razvoju določenih deficitarnih raziskovalnih usmeritev ter v
splošnem k razvoju dovolj velikega kritičnega intelektualnega jedra za nadaljnji razvoj univerzitetnega
izobraževanja, ki bo v bodočih evropskih povezovalnih in svetovnih globalizacijskih procesih sposobno ohranjati
in razvijati slovensko samobitnost, razpoznavnost in mednarodno primerljivost znanosti in znanja na tem delu
izredno izpostavljenega in v svet odprtega slovenskega nacionalnega in etničnega ozemlja. Ob utrjevanju
obstoječega znanstveno-raziskovalnega in pedagoškega potenciala namerava UP v letu 2004 posvetiti večji
poudarek tudi razvoju nekaterih prioritetnih področij, predvsem na področju naravovarstva, biologije, ekologije,
biodiverzitete, biotehnologije, kmetijstva in agronomije. Na ta način bo UP prispevala k bolj poglobljenemu
poznavanju specifičnosti območja, v katerem deluje in kjer lahko odigra ključno vlogo v razvijanju širših družbenih
potencialov sredozemske Slovenije.
Med temeljne razvojne naloge nadalje sodi težnja k odličnosti pri pedagoškem in raziskovalnem delu ter
njihovemu prilagajanju zahtevam evropskih strategij ERA in EHEA, ki ponujata UP možnost, da se polnopravno in
enakovredno vključi v širši evropski znanstveni in akademski prostor.
V okvir kratkoročnega razvojnega programa UP sodijo naslednje naloge:
- prioritetna in strukturirana obravnava implementacije bolonjskega procesa in uskladitve pravnih aktov in
statuta z novelo Zakona o visokem šolstvu;
- priprava in sprejem podstatutarnih aktov v skladu z Odlokom o ustanovitvi UP;
- izdelava razvojnega načrta UP 2004–2007;
- posodobitev visokošolske didaktike in vključevanje sodobne učne tehnologije v izvedbo študija (študij na
daljavo, multimedijsko integrirano učenje/poučevanje tujih jezikov, idr.);
- razvoj novih konceptov pedagoške etike in akademske institucionalne kulture;
- obravnava v telesih članic ter v ustreznih komisijah senata strukture študijskih področij in predlogov
novih dodiplomskih in podiplomskih študijskih programov (približevanje bolonjskim smernicam);
- priprava izvedbenega načrta finančnih tokov na UP za izpeljavo globalnega financiranja v letu 2004 ter
izhodišča za spremljanje finančne avtonomije univerze;
- dokončna oblikovna in vsebinska izdelava priloge k diplomi;
- spodbujanje medfakultetnega in meduniverzitetnega sodelovanje in razvijanje skupnih študijskih
programov, kateder in strokovnih služb na ravni univerze;
- zagotovitev ustreznih kadrovskih in prostorskih potreb za nemoten potek študijskega procesa:
- vzpostavitev enotnih evidenc (študentskih, kadrovskih, programskih);
- informatizacija upravljanja in izvajanja študijskega procesa.
Podrobneje so kratkoročni cilji razvoja po članicah naslednji:
2.2.1.1 Fakulteta za humanistične študije Koper
7
· RAZVOJ ŠTUDIJSKIH PROGRAMOV: V tekočem letu bo Fakulteta za humanistične študije pričela z
izvajanjem dveh novih dodiplomskih študijskih programov – Zgodovine in Slovenistike – ter enega
novega podiplomskega programa – Zgodovine. Obstoječi študijski program Kulturni študiji in
antropologija namerava preoblikovati v dva samostojna študijska programa. Obenem bo pripravljen nov
študijski program tujih jezikov (prevajalstvo: po modelu 3+2, italijanski in angleški jezik: po modelu 3+2,
4+1). UP FHŠ namerava dokončati tudi študijski program Dediščina Sredozemlja in uvesti nekaj novih
izbirnih predmetov v obstoječe študijske programe. Na podiplomskem študiju namerava razviti nova
magistrska in doktorska študija Teorija in filozofija vizualne kulture. Ob tekočem izvajanju izrednega
študija dodiplomskih študijskih programov Geografija kontaktnih prostorov in Kulturni študiji in
antropologija namerava UP FHŠ za študijsko leto 2004/2005 razpisati izredni študij tudi za nova
dodiplomska študijska programa Zgodovina in Slovenistika. V sodelovanju z Ball State University (Ohio)
namerava pripraviti skupni dodiplomski študij na daljavo, v sodelovanju s Sorbono v Parizu pa
podiplomski študij geografije na daljavo.
· MATIČNOST IZVAJALCEV: Ustanova namerava v 2004 zaposliti habilitirane učitelje za izvajanje
dodiplomskega študijskega programa Zgodovina in dodiplomskega študijskega programa Slovenistika
ter izbirne predmete, ki jih namerava vključiti v obstoječe študijske programe. Obenem namerava
fakulteta redno izvajati podiplomski študij Geografije kontaktnih prostorov in novega podiplomskega
študijskega programa Zgodovina z domačimi in tujimi gostujočimi predavatelji.
· RAZISKOVALNA DEJAVNOST: Predavatelji in sodelavci bodo nadaljevali s sodelovanjem in
raziskovanjem pri UP ZRS. Fakulteta bo organizirala oziroma soorganizirala troje mednarodnih
posvetov: Gore brez meja (z univerzama v Trstu in Celovcu), Globalizirana Evropa (samostojno oziroma
v sodelovanju z IGU – Mednarodno zvezo geografov) in Mreženje strokovnih izsledkov v državah JV
Evrope in evro-azijskega prostora (z AAG – Ameriško zvezo geografov). Ustanova bo sodelovala pri
posvetu Jonsko-Jadranska pobuda z referati svojih sodelavcev in publikacijo. Posamezniki bodo svoje
raziskovalne rezultate predstavili tudi na drugih mednarodnih posvetih doma in v tujini. Težišča
raziskovanja se bodo nadaljevala v okviru jezikovnih evropskih partnerskih raziskovalnih projektov
Labicum in Mobility.
· MEDNARODNO SODELOVANJE: Fakulteta za humanistične študije bo nadaljevala z vzdrževanjem že
vzpostavljenih stikov na mednarodnem področju. Vzporedno s tem bo s sorodnimi šolami načrtno
izvajala izmenjavo študentov in učiteljev (Socrates Erasmus, CEEPUS: z Univerzo v Trstu (4 študentje,
2 učitelja), Univerzo v Heidelbergu (2 študenta), Univerzo v Gradcu (1 študent) in Univerzo v Aberdeenu
(1 študent)). Obenem bo delovala na vzpostavljanju institucionalnih pogodb z univerzami na Dunaju,
Benetkah, Padovi, Aix-en-Provence in drugimi. UP FHŠ bo nadaljevala s sodelovanjem z univerzami v
Ljubljani, Mariboru, Trstu, Vidmu in Celovcu v okviru Poletne univerze Bovec. Oblikovala bo sorodno
izobraževanje v partnerstvu z univerzami jonsko-jadranskega prostora.
· ODLIČNOST ŠTUDIJA: Ustanova namerava nadaljevati s spremljanjem kvalitete pedagoškega in
raziskovalnega delovanja na številnih nivojih. V ta namen je dekan imenoval tudi prodekanico, ki naj bi
skrbela predvsem za Komisijo za študentske zadeve in tutorski sistem. Ustrezna komisija senata, ki je v
preteklosti odlično opravila svoje delo, bo nadaljevala z delom.
· PUBLICIRANJE: V tekočem letu namerava FHŠ oblikovati pogoje za izdajo informativnega biltena.
· LITERATURA/VIRI: Knjižnica s čitalnico v izmeri 74 m2 je opremljena z 2.100 enotami knjižničnega
gradiva. Študentom so na voljo tudi informacijski viri in knjižnično gradivo ZRS Koper. Vsi kazalci
kvalitete izpričujejo, da je nujna dopolnitev literature in virov. V ta namen bo treba pridobiti dodatna
finančna sredstva.
· PROSTORSKI POGOJI: Obstoječe prostore v prostorih Pošte Slovenije na Glagoljaški ulici 8 bo treba
dopolnjevali z najemom dvoran v Gledališču Koper in Koloseju ter drugih zavodih UP, predvsem na UP
ZRS. Začela se bodo gradbena dela v Foresteriji/Armeriji.
2.2.1.2 Fakulteta za management Koper
Dolgoročne usmeritve fakultete je mogoče v naslednjem letu uresničevati z ustvarjalnim sodelovanjem vseh
zaposlenih in študentov ter delovati predvsem na naslednjih področjih:
· povečanje zadovoljstva zaposlenih in študentov z izboljšanjem gmotnih, kadrovskih in infrastrukturnih
razmer ter spremljanje zadovoljstva vseh interesnih skupin (študentov, diplomantov, zaposlenih, podjetij
in drugih organizacij) z izvedbo dejavnosti ter z delovanjem UP FM;
8
· okrepitev in poglobitev raziskovalnega dela: spodbuditi delo novoustanovljenih kateder, ki morajo postati
nosilke temeljnega raziskovalnega dela, ter jih prilagoditi novim razmeram v znanosti, zakonodaji in
statutu UP, spodbuditi delo inštitutov in centrov;
· razvijanje dodiplomskih in podiplomskih programov v skladu z bolonjskim procesom;
· začeti z izvajanjem podiplomskih študijskih programov, ko bodo le-ti akreditirani;
· povečanje učinkovitosti in kakovosti študija v obstoječih študijskih programih: skrajšanje trajanja in
izboljšanje prehodnosti študentov na dodiplomskem rednem in izrednem študiju;
· vključevanje v mednarodne raziskovalne in izobraževalne tokove, vključevanje v pomembne
raziskovalne projekte na mednarodni in nacionalni ravni, spodbujanje učiteljev in sodelavcev k objavam
in spodbujanje sodelovanja z gospodarstvom;
· izboljšanje kakovosti in zavzemanje za odličnost FM, spodbujanje strokovnega razvoja zaposlenih z
izobraževanjem, mobilnostjo učiteljev in raziskovalcev ter aktivno udeležbo na znanstvenih konferencah
in strokovnih srečanjih;
· izpopolnitev organiziranosti in vodenja FM: ustanoviti centre in inštitute ter imenovati njihove
predstojnike;
· sprejeti interne akte na podlagi statuta UP, pravil UP FM, Zakona o javnih uslužbencih in Zakona o
sistemu plač v javnem sektorju, sprejeti požarni red in nadaljevanje izvrševanja ocene stanja in izjave o
varnosti pri delu na UP FM;
· nadaljnji razvoj visokošolskega informacijskega sistema (VIS), razvoj kadrovskega podsistema (KIS) in
raziskovalnega podsistema (RIS);
· tvorno sodelovati pri delovanju in razvoju UP in
· okrepitev odnosov z vsemi javnostmi.
2.2.1.3 Pedagoška fakulteta Koper
V študijskem letu 2004/2005 bomo aktivno pristopili k posodobitvam študijskih programov, pri katerih bomo ob
zahtevanih prilagajanjih bolonjskemu procesu upoštevali predvsem kakovostnejšo in racionalnejšo izvedbo
obstoječih vsebin ter zagotavljanje izbirnosti, ki ne bo le na ravni oddelkov, temveč tudi na vsefakultetni in celo
univerzitetni ravni.
V vseh študijskih programih bomo razvijali nove koncepte pedagoške etike in nove koncepte pravičnosti v šoli.
Zagotovili bomo kakovostno izvedbo in evalvacijo študijskega procesa. V tem letu pa predvidevamo tudi zaključek
adaptacijskih del in začetek prenove t.i. »tretje stavbe« za potrebe UP PEF in Univerze na Primorskem, Fakultete
za management Koper.
Kratkoročne cilje razvoja naše fakultete bi lahko tako združili v naslednje:
1. Informatizacija študija:
· uvedba informacijske podpore študijskemu procesu (vzpostavitev VIS-a UP);
· razvoj informacijsko podprtih poučevalnih modelov (poglobitev specialno-didaktičnih področjih z mediji);
· razvijanje visokošolske didaktike izobraževanja in didaktik poučevanja.
2. Študijski programi:
· posodobitev obstoječih študijskih programov;
· začetek postopka akreditacije novih dodiplomskih in podiplomskih študijskih programov (na primer:
Zgodnje učenje slovenščine);
· razvijanje programov izpopolnjevanja vzgojiteljev in učiteljev za pridobitev novih znanj s področja
razvojnih motenj.
3. Izbirnost:
· oblikovanje in izvajanje medfakultetnih in univerzitetnih izbirnih predmetov;
· sodelovanje z zavodi in organizacijami, povezanimi z izobraževanjem (delavska univerza, šole, vrtci,
društva, centri, kulturne institucije …).
4. Katedre, inštitut UP PEF:
9
· ustanovitev katedre za predmetne didaktike/metodike in splošno didaktiko;
· ustanovitev kateder za posamezna predmetna področja;
· ustanovitev inštituta.
5. Kadrovski in prostorski pogoji:
· zagotovitev temeljnih kadrovskih in prostorskih potreb za nemoten potek študijskega procesa.
2.2.1.4 Visoka šola za zdravstvo Izola
· V študijskem letu 2004/05 bo UP VŠZI vpisala prvo generacijo študentov po prenovljenem programu, ki
je usklajen z direktivami Evropske unije. Program obsega 4600 ur v treh letih, 50 % je kliničnih vaj v
učnih bazah. Potek in kakovost študija bo spremljan s strani EU, zato UP VŠZI meni, da je njena
prioritetna naloga v naslednjem študijskem letu izpeljati takšen študij.
· Priprava študijskega programa za specialistični študij z delavnim naslovom Management v zdravstvu in
študijskega programa z delavnim naslovom Izobraževanje za zdravje.
· Izpopolnjevanje predavateljskega kadra s spodbujanjem znanstvenega dela zaposlenih.
2.2.1.5 Turistica – Visoka šola za turizem Portorož
Letni cilji so opredeljeni na podlagi tega načrta in poslanstva TURISTICE:
· prilagoditev študijskega programa spremembam Zakona o visokem šolstvu in bolonjski deklaraciji
(triletne visoke šole in triletne fakultete – prva stopnja univerzitetnega in strokovnega programa);
· izpeljava 3. letnika enovitega študijskega programa Hotelirstvo in turizem (redni študij v Portorožu;
izredni študij v Portorožu, v Ljubljani in v Radencih);
· kadrovska izpopolnitev, priprava učnega procesa predmetov 3. letnika smernega študijskega programa
ter začetek izvajanja le-tega v študijskem letu 2004/05;
· izpeljava 1. in 2. letnika smernega študijskega programa (redni študij v Portorožu; izredni študij v
Portorožu, v Ljubljani, v Radencih in Sežani);
· evalvacija 1. in 2. letnika smeri študijskega programa (organizator turizma);
· priprava in izpeljava pravnih podlag po vključitvi TURISTICE v UP in uskladitev pravil TURISTICE s
statutom UP;
· izpeljava organizacije kateder v skladu s pravili TURISTICE in statutom UP (razvojna, načrtovalna,
strokovna vloga katedre);
· razvoj organizacijskih oblik za interaktivni prenos znanj iz TURISTICE v gospodarstvo in oblikovanje
koncepta strokovne prakse in praktičnih vaj pri strokovnih predmetih pri rednem in izrednem študiju;
· nadaljevanje mednarodne izmenjave naših in tujih študentov v okviru programa Erasmus-Socrates v
sklopu načrta mednarodnega sodelovanja UP in v intenzivnih programih EU (IP), izmenjava
visokošolskih učiteljev v okviru Erasmus-Socrates (ena izmenjava);
· sodelovanje visokošolskih učiteljev in strokovnih sodelavcev Turistice na domačih ter mednarodnih
strokovnih in znanstvenih srečanjih;
· organizacija Dnevov TURISTICE;
· priprava investicijskega načrta za gradnjo novega šolskega objekta (gradnja na lokaciji Izola – Livade -
priprava lokacijskih aktivnosti) oz. nakup obstoječega objekta v skladu z investicijskim načrtom UP.
3 DEJAVNOST IN NALOGE UNIVERZE V LETU 2004
3.1 Študijska dejavnost
Letni cilji za redni študij:
10
· povečati kakovost in učinkovitost študija;
· vzpostaviti notranjo (mnenja študentov, samoevalvacija učiteljev, samoevalvacija tutorjev) in zunanjo
evalvacijo programov (strokovna in družbena evalvacija), oblikovanje strategije za zagotavljanje in
spremljanje kakovosti študija in inštrumentov za njeno uresničevanje na ravni univerze (oblikovanje
ustrezne komisije senata); nadgraditi kazalnike kakovosti in učinkovitosti študija, vsebinsko dodelati
anketne vprašalnike za posamezne ciljne skupine (študenti, diplomanti, podjetja in druge organizacije) in
pri pripravi in izvedbi anket vključiti predstavnike študentov;
· zagotoviti interdisciplinarnost študija. Študent bo na osnovi izbirnih modulov (vsebinsko bolj ali manj
zaokrožene skupine predmetov) usmerjal svoj študij k želenemu cilju (specializaciji področja);
· vzpodbujati mobilnost študentov znotraj univerze;
· posodobiti visokošolsko didaktiko, glede na cilje kurikularnih prenov, študijskega procesa s poudarkom
na ustreznem prenosu novih teoretičnih spoznanj v prakso (redefiniranje prakse, razvoj mentorskih
kompetenc učiteljev, uvajanje novih metod diplomskega dela (npr. diplomski projekt), aktivnejših metod
študija idr.);
· povečati nabor izbirnih predmetov: posodobiti sistem razpisovanja izbirnih predmetov na vseh študijskih
programih;
· vključevanje študentov v aplikativne raziskave po predmetih in disciplinah;
· povečati število gostov na predavanjih: spodbuditi nosilce predmetov, da pri izvedbi predmeta vključijo
goste, strokovnjake iz tujih univerz ter iz gospodarstva;
· utrditi tutorski sistem kot specifično obliko usmerjanja in pospeševanja uspešnega sprotnega študija;
· priprava elaborata za vzpostavitev Centra za karierno spremljanje diplomantov, pogojev za ustanovitev
Centra za jezike in medkulturno komunikacijo;
· pomoč učiteljem pri njihovem strokovnem razvoju in delu, s poudarkom na izpopolnjevanje
predavateljskega in strokovnega kadra, spodbujanje znanstvenega dela zaposlenih;
· posodobitev in izdelava študijskih gradiv, dostopnih tudi na spletnih straneh;
· vsebinska dopolnitev spletne strani z ustreznimi povezavami;
· ob izvedbi programa po merilih za prehode za 3. letnik rednega študija (nadaljevanje študija po merilih
za prehode), preučiti uvajanje prehodov po noveli ZVŠ na univerzitetnih in visokih strokovnih programih;
· spremljati prvo generacijo študentov po prenovljenem programu zdravstvene nege na UP VŠZI, ki je
usklajen z direktivami Evropske uniji;
· pripraviti nove študijske programe za specialistični študij (npr. Management v zdravstvu, Izobraževanje
za zdravje);
· zagotoviti boljšo odzivnost študentov in diplomantov pri anketiranju, podpreti analize z informacijskim
sistemom, spodbuditi poglobljeno obravnavo analiz na ravni kateder in posameznih študijskih programov
(predstojniki študijskih programov s študenti ter z učitelji in sodelavci) ter v posameznih strokovnih
službah;
· oblikovanje informacijskega sistema praktičnega usposabljanja (terenske, klinične vaje, laboratorijske
vaje) in zagotovitev ustrezne informacijske podpore (oblikovanje ICUP-a).
Letni cilji za izredni študij:
Večina ciljev, ki so navedeni pri rednem študiju, poleg tega pa še:
· izenačevanje kvalitete izrednega z rednim študijem (nove oblike in metode izvajanja, študij na daljavo)
ter oblikovanje v okviru spremljanja kvalitete izrednega študija kazalnikov za oceno njegove izvedbe;
· izvedba novih študijskih programov univerzitetnega študijskega programa (Matematika in računalništvo)
in visokošolskega strokovnega študijskega programa (Predšolska vzgoja, programi managementa in
turizma).
3.1.1 Dodiplomski študij
3.1.1.1 Število študijskih programov v študijskem letu 2003/2004 in plan za študijsko leto 2004/2005
11
Članica Visokošolski
strokovni
programi -
študijsko leto
2003/04
Visokošolski
strokovni
programi -
študijsko leto
2004/05
Univerzitetni
programi -
študijsko leto
2003/04
Univerzitetni
programi -
študijsko leto
2004/05
FHŠ 2 41
FM 1 1
PEF 1 1 2 2
VŠZI 1 1
Turistica 1 1
SKUPAJ 4 4 4 6
3.1.1.2 Število vpisanih študentov po vrsti študijskega programa v študijskem letu 2003/2004 in plan za
študijsko leto 2004/2005
Visokošolski
strokovni program
Visokošolski
strokovni program
Univerzitetni
program
Univerzitetni program
Študijski program
Redni
študij
03/04
Redni
študij
04/05
Izredni
študij
03/04
Izredni
študij
04/05
Redni
študij
03/04
Redni
študij
04/05
Izredni
študij
03/04
Izredni
študij
04/05
Geografija
kontaktnih
prostorov
97 142 25 55
Kulturni študij in
antropologija
145 195 20 50
Slovenistika - 45 - -
Zgodovina - 45 - -
SKUPAJ FHŠ 242 427 45 105
Management 493 519 1544 1514
SKUPAJ FM 493 519 1544 15142
Razredni pouk 141 145
Matematika in
računalništvo
65 95 30
Predšolska vzgoja 110 120 36 75
SKUPAJ PEF 110 120 36 753 206 240 30
Hotelirstvo in
turizem
308 310 870 860
SKUPAJ
TURISTICA
308 310 870 8604
Zdravstvena nega 122 189 40
SKUPAJ VŠZI 122 189 40
SKUPAJ UP 1033 1138 2450 24895 448 667 45 135
1 V študijskem letu 2004/2005 bo fakulteta začela z izvajanjem dveh novih univerzitetnih študijskih programov: študijski
program Slovenistike in študijski program Zgodovine.
2 Število študentov izrednega študija je oblikovano na osnovi potrjenega vpisa vlade. V razvojnem programu UP bomo
načrtovali spremljanja kvalitete rednega in izrednega študija,v letu 2004 se izredni študij izvaja prve izboljšave, ki
omogočajo, da je izredni studij primerljiv z rednim.
3 Všteti so študenti na novo razpisanega študija ob delu visokega strokovnega programa Predšolska vzgoja.
4 Isto kot v točki 2.
5 Isto kot v točki 2.
12
Sprememba v številu vpisanih rednih in izrednih študentov v študijskem letu 2004/2005 v primerjavi s študijskim
letom 2003/2004 je posledica dejstvev, da fakulteta še ni izvedla vpisa v četrti letnik rednega študija (GKP in
KŠA), da bo fakulteta v naslednjem študijskem letu vpisala redne študente v prvi letnik dveh novih študijskih
programov (SLO in ZGO) ter da bo fakulteta v študijskem letu 2004/2005 izvedla vpis v prvi in drugi letnik
izrednega študija (GKP in KŠA).
Na PEF so upoštevani prvič vpisani študenti in ponavljalci, brez absolventov.
Večje spremembe v številu vpisanih študentov v študijskem letu 2004/2005 na študiju Turistice ne predvidevamo.
Manjša sprememba na izrednem študiju se lahko zgodi, če ne bo dovolj vpisanih v smer Igralništvo.
Izjemno zanimanje za študij na VŠZI kažejo razpoložljivi statistični podatki. Pojavlja se tudi velik problem
pomanjkanja diplomiranih medicinskih sester tako v Sloveniji kot v članicah Evropske unije. To predstavlja članici
izziv, da razmišlja o novih študijskih programih na področju zdravstva, ki bodo omogočili večjemu številu
študentov, da pridejo do želene izobrazbe in zaposlitve.
3.1.1.3 Število diplomantov po vrsti študijskega programa v letu 2003 in plan za leto 2004
Visokošolski
strokovni program
- redni študij
Visokošolski
strokovni program
- izredni študij
Univerzitetni program
- redni študij
Univerzitetni program
- izredni študij
Študijski program
Leto
2003
Leto
2004
Leto
2003
Leto
2004
Leto
2003
Leto
2004
Leto 2003 Leto
2004
Geografija
kontaktnih prostorov
Kulturni študij in
antropologija
Slovenistika
Zgodovina
SKUPAJ FHŠ
Management 69 90 72 100
SKUPAJ FM 69 90 72 100
Razredni pouk 27 30 5 5
Matematika in
računalništvo
Predšolska vzgoja 20 23 41 38
SKUPAJ PEF 20 23 41 38 27 30 5 5
Hotelirstvo in
turizem
62 70 47 50
SKUPAJ
TURISTICA
62 70 47 50
Zdravstvena nega
SKUPAJ VŠZI
SKUPAJ UP 151 183 160 188 27 30 5 5
UP FHŠ še ni izvedla četrtega letnika izvajajočih se študijskih programov (GKP in KŠA), kajti šele v študijskem
letu 2004/2005 bo prvič vpisala četrto generacijo študentov na fakulteti. Prvi diplomanti so predvideni v letu 2006.
Za leto 2003 so zajeti vsi študentje, ki so diplomirali na koprskem oddelku Pedagoške fakultete Univerze v
Ljubljani in na UP PEF, razen pri študijskem programu Matematika in računalništvo, ki vpisuje 4. generacijo
študentov v študijskem letu 2004/2005.
13
3.1.1.4 Načrt vpisa v 1. letnik v študijskem letu 2004/2005
Visokošolski
strokovni program
Univerzitetni Študijski program program
Redni Izredni Redni Izredni
Geografija
kontaktnih prostorov
45 30
Kulturni študij in
antropologija
45 30
Slovenistika 45
Zgodovina 45
SKUPAJ FHŠ 180 60
Management 140 400
SKUPAJ FM 140 400
Razredni pouk 45
Matematika in
računalništvo
45 30
Predšolska vzgoja 45 30
SKUPAJ PEF 45 30 90 30
Hotelirstvo in
turizem
120 270
SKUPAJ
TURISTICA
120 270
Zdravstvena nega 60
SKUPAJ VŠZI 60
SKUPAJ UP 365 700 270 90
Z razpisom vpisa v študijsko leto 2004/2005 je UP FHŠ ponudila dva nova dodiplomska študijska programa ter
posledično razpisala 90 vpisnih mest več kot v študijskem letu 2003/2004. V študijskem letu 2003/2004 sta bila
namreč sprejeta oziroma potrjena naslednja dodiplomska študijska programa: univerzitetni študijski program
Slovenistika in univerzitetni študijski program Zgodovina.
Omenjena programa je potrdil Svet za visoko šolstvo RS (na 11. seji dne 5. 12. 2003 ter na 10. seji dne 24. 10.
2003), predhodno pa Senat Univerze na Primorskem (na 1. seji dne 4. 9. 2003). Ugotovljeno je bilo, da omenjena
študijska programa vsebujeta vse sestavine po Zakonu o visokem šolstvu in Merilih in postopkih za ocenjevanje
študijskih programov in visokošolskih zavodov.
V študijskem letu 2004/2005 je UP PEF razpisala študijski program za izredne študente: univerzitetni
dvopredmetni program Matematika in računalništvo in visokošolski strokovni program Predšolska vzgoja. UP PEF
bo začela tudi z izvedbo programa po merilih za prehode za 3. letnik rednega študija (nadaljevanje študija po
merilih za prehode) na univerzitetnem študijskem programu Matematika in računalništvo. Vsi ostali programi bodo
potekali enako kot v študijskem letu 2003/2004.
Svet za visoko šolstvo RS je dne 5. 12. 2003 podal pozitivno mnenje k prenovljenemu dodiplomskemu
visokošolskemu strokovnemu študijskemu programu Zdravstvena nega, ki je usklajen z določili direktiv Evropske
unije. Program se bo začel izvajati v študijskem letu 2004/2005. Izobraževal bo diplomirane medicinske sestre in
diplomirane zdravstvenike, ki sodijo med regulirane poklice v Evropski uniji. Ta program bo nadzorovan s strani
EU, ki zahteva tudi ustrezno kakovost izvedbe študija.
Dosedanje aktivnosti v zvezi s pripravo prenovljenega programa Zdravstvena nega terjajo, da država zagotovi
izvajanje pedagoškega procesa v trajanju treh let in obsegu 4600 ur. Sedanji program vsebuje 2250 ur. Glede na
povedano in obvezo Slovenije, da bo zagotovilo diplomiranim medicinskim sestram evropsko diplomo na osnovi
mednarodno primerljivega programa, ki povečuje število ur, predvsem pa praktičnega dela, je nujno zagotoviti
višja finančna sredstva za izvedbo tega programa.
14
3.1.1.5 Število študentov in diplomantov po študijskih skupinah
Št. študentov rednega
dodiplomskega študija
Št. diplomantov
rednega dodiplomskega
študija
Študijska skupina
Število uvrščenih članic Študijsko leto
2003/04
Študijsko
leto
2004/05
Leto 2003 Leto 2004
1. skupina 1 493 519 69 90
2. skupina 4 988 1286 109 123
3. skupina
4. skupina
5. skupina
6. skupina
3.1.1.6 Kazalniki uspešnosti študijske dejavnosti
Redni študij
Izredni študij
Kazalnik članica
Študijsko
leto 2003/04
(leto 2003)
Plan za
študijsko leto
2004/05
(leto 2004)
Študijsko
leto 2003/04
(leto 2003)
Plan za
študijsko leto
2004/05
(leto 2004)
Odstotek prehodnosti študentov v %
FHŠ 83 75
FM 76 80 62 66
PEF 74,1 75 89 90
Turistica 77 78 76 77
VŠZI 77 82,5
Odstotek ponavljalcev v %
FHŠ 6 12
FM 15 13 28 26
PEF 3,6 3,5
Turistica 11 10-15 11 10-15
VŠZI 23 17,5
Število študentov, ki so izbrali najmanj
en predmet na drugi članici univerze
FHŠ 1 4
FM 5 5
PEF
Turistica
VŠZI
Odstotek tujih študentov v %
FHŠ
FM 1 1 0,5 0,5
PEF 2,2 3
Turistica 2,4 2-3 0,6 do 1
VŠZI
Odstotek diplomantov v rednem roku v %
FHŠ
FM 20 25 45,8 50
15
PEF
Turistica 19 20 15 20
VŠZI
Pri odstotku diplomantov v rednem roku UP PEF žal ne razpolaga z vsemi podatki, saj se arhiv študentov nahaja
v prostorih Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani. Tako do podatka UP PEF do konca sestave poročila ni
prišla.
3.1.2 Podiplomski študij
3.1.2.1 Število študijskih programov, ki se izvajajo na članici v študijskem letu 2003/2004 in plan za študijsko
leto 2004/2005
članica Specialistični
programi za
študijsko leto
2003/04
Specialistični
programi
za študijsko leto
2004/05
Magistrski
programi
za študijsko
leto 2003/04
Magistrski
programi
za študijsko
leto 2004/05
Doktorski
programi
za študijsko
leto 2003/04
Doktorski
programi
za študijsko
leto 2004/05
FHŠ 1 2 1 2
FM 2 2
UP 2 2 1 2 1 2
V študijskem letu 2004/2005 bo UP FHŠ začela z izvajanjem novega študijskega programa Zgodovina Evrope in
Sredozemlja.
V tem študijskem letu bo UP PEF pričela tako s postopki akreditacije novih podiplomskih študijskih programov kot
z nadgradnjo obstoječih dodiplomskih programov.
3.1.2.2 Število vpisanih študentov podiplomskega študija po vrsti študijskega programa v študijskem letu
2003/2004 in plan za študijsko leto 2004/2005
Specialistični program Magistrski program Doktorski program
Študijski
program Študijsko
leto
2003/04
Študijsko
leto
2004/05
Študijsko
leto
2003/04
Študijsko
leto
2004/05
Študijsko
leto
2003/04
Študijsko
leto
2004/05
Krasoslovje 2 1 1 1
Geografija
kontaktnih
prostorov
4 12 5 10
Zgodovina
Evrope in
Sredozemlja
10 10
SKUPAJ FHŠ 6 24 6 21
Management v
izobraževanju
114 115
Management v
evropskem
okolju
131 150
Management 60 40 5
SKUPAJ FM 245 325 40 5
SKUPAJ UP 245 325 6 64 6 26
Sprememba števila vpisanih podiplomskih študentov v študijskem letu 2004/2005 na UP FHŠ v primerjavi z
letom 2003/2004 je posledica dejstva, da je bil podiplomski študijski program GKP v letu 2003/2004 prvič
razpisan, ter dejstva, da bomo v študijskem letu 2004/2005 prvič razpisali tudi podiplomski študijski program
Zgodovina Evrope in Sredozemlja.
16
3.1.2.3 Število diplomantov podiplomskega študija po vrsti študijskega programa v letu 2003 in plan za leto
2004
Specialistični program Magistrski program Doktorski program
Študijski program
Leto 2003 Leto 2004 Leto 2003 Leto 2004 Leto 2003 Leto 2004
Krasoslovje 1
Geografija
kontaktnih
prostorov
Zgodovina Evrope
in Sredozemlja
SKUPAJ FHŠ 1
Management v
izobraževanju
3
Management v
evropskem okolju
3 20
SKUPAJ FM 3 23
SKUPAJ UP 3 23 1
Skladno s pogodbo o franšizi, študentje podiplomskega specialističnega študijskega programa Management v
izobraževanju lahko študirajo na vzporednem študiju na Manchester Metropolitan University (program
Management in Education). V študijskem letu 2002/03 so študentje vzporednega študija uspešno zaključili
posamezne semestre in prejeli:
· Postgraduate Certificate (35 študentov),
· Postgraduate Diploma (36 študentov),
· Master of Science (3 študenti).
3.1.2.4 Kazalniki uspešnosti študijske dejavnosti
Študijski programi, ki so v
študijskem letu 2002/2003
sofinancirani po vladnem
sklepu
Študijski programi, ki v
študijskem letu 2002/2003
niso sofinancirani po
vladnem sklepu
Kazalnik
Študijsko
leto 2003/04
Plan za
študijsko leto
2004/05
Študijsko
leto 2003/04
Plan za
študijsko leto
2004/05
Odstotek prehodnosti študentov iz prvega v drugi
letnik magistrskega študija (%)
FHŠ 100 100
FM (iz 1. v 2. semester, spec. študij) 90 90
Odstotek magistrov znanosti, ki so študij končali v
treh letih (%)
FHŠ 8
FM (specializanti) 100 70
Odstotek študentov, ki vsaj enega od predmetov
opravijo na drugi univerzi (%)
FHŠ 50 50
FM
Odstotek študentov doktorskega študija, ki so se na
doktorski študij vpisali brez opravljene magistrske
naloge (neposredni prehod na doktorat) od vseh
študentov, ki so vpisani na doktorski študij (%)
17
FHŠ 17 10
3.1.3 Programi izpopolnjevanja
3.2.3.1 Število programov izpopolnjevanja, ki se izvajajo na članici, in število vpisanih študentov v študijskem letu
2003/2004 in plan za študijsko leto 2004/2005
V drugem semestru študijskega leta 2003/2004 namerava UP FM dele akreditiranih študijskih programov ponuditi
kot obliko vseživljenjskega učenja, v študijskem letu 2004/05 pa načrtuje ponovitev študijskega programa
Management in upravljanje, ki je bil razvit v okviru projekta Phare 2000, Donacijska shema za Savinjsko regijo.
UP FM načrtuje akreditacijo programa Management v športu v sodelovanju med UP FM in UP PEF ter UL FŠ.
Kot vsa leta doslej se na UP PEF izvaja Program za izpopolnjevanje učiteljic in učiteljev razrednega pouka za
poučevanje italijanskega jezika v drugem obdobju osnovne šole.
V dogovoru s Pedagoško fakulteto Univerze v Ljubljani pripravlja UP PEF študijski program izpopolnjevanja za
poučevanje predmeta Naravoslovje v šestem in sedmem razredu devetletne osnovne šole. Z uvedbo novega
kurikuluma v osnovno šolo naj bi v petih do šestih letih predmetni učitelji biologije, kemije in fizike pridobili
dokvalifikacijo za poučevanje predmeta Naravoslovje. Študij je namenjen diplomiranim profesorjem biologije,
kemije in fizike, ki si bodo v programu izpopolnjevanja pridobili kvalifikacije za eno ali dve manjkajoči področji.
3.2 Razvojne naloge univerze
Letni cilji:
- pripraviti načrt implementacije bolonjskega procesa in uskladitve pravnih aktov in statuta z novelo
Zakona o visokem šolstvu;
- priprava razvojnega načrta univerze 2004–2007;
- priprava izvedbenega načrta finančnih tokov na UP za izpeljavo globalnega financiranja v letu 2004 ter
izhodišča za spremljanje finančne avtonomije univerze;
- zagotovitev ustreznih kadrovskih in prostorskih potreb za nemoten potek študijskega procesa ter
postavitev učinkovite uprave;
- informatizacija upravljanja in izvajanja študijskega procesa, raziskovalne dejavnosti in upravljanja;
- internacionalizacija delovanja UP ob posodobitvi visokošolske didaktike in spremljanju odličnosti
raziskovalnega in izobraževalnega dela univerze.
3.2.1 Mednarodna dejavnost
3.2.1.1 Mednarodna dejavnost na področju izobraževanja
UP je ustanovila službo za mednarodno sodelovanje, ki skrbi za koordinacijo mednarodnega in
meduniverzitetnega sodelovanja UP in članic. Vzpostavlja in vzdržuje stike z domačimi in tujimi univerzami, skrbi
za mobilnost študentov in visokošolskih učiteljev v okviru programov Socrates/Erasmus, CEEPUS in Leonardo da
Vinci, koordinira obiske tujih delegacij in gostujočih učiteljev na UP, vodi evidenco sklenjenih pogodb in
sporazumov o sodelovanju med članicami in tujimi fakultetami, skrbi za sklepanje pogodb in sporazumov o
Članica Število programov
izpopolnjevanja v
študijskem letu
2003/2004
Število programov
izpopolnjevanja v
študijskem letu
2004/2005
Število
študentov v
študijskem letu
2003/2004
Število
študentov v
študijskem letu
2004/2005
FM 1 3 30 110
PEF 1 2 15 30
SKUPAJ UP 2 4 45 140
18
sodelovanju med UP in tujimi univerzami, obvešča članice o mednarodnih razpisih in možnostih za sodelovanje s
tujimi izobraževalnimi institucijami, skrbi za predstavitev in promocijo UP v tujini ter vključevanje UP v
mednarodna združenja ter nudi informacije o možnostih študija tujih študentov na UP
Prioritetne naloge v letu 2004 so:
- vključitev vseh članic UP v programe mobilnosti Socrates/Erasmus, Leonardo da Vinci, CEEPUS in
druge programe, ki omogočajo sodelovanje in izmenjavo na področju izobraževanja;
- spodbujanje in pospeševanje mobilnosti študentov in učiteljev;
- sklepanje bilateralnih sporazumov z univerzami v tujini (v pripravi so podpisi sporazumov z univerzami v
Benetkah, Vidmu, Trstu in Celovcu, kasneje pa še z univerzami na Reki, v Splitu, Zadru in Zagrebu);
- udeležba na mednarodnih konferencah in predstavitev UP na izobraževalnih sejmih (EAIE, ERA,
BeSt3);
- včlanitev v mednarodna univerzitetna združenja;
- priprava 2. omizja Jonsko-jadranske pobude.
Nekatere članice UP že aktivno sodelujejo v programih mobilnosti Socrates/Erasmus in Leonardo da Vinci (UP
FM, UP FHŠ, UP Turistica), v letu 2004 pa bomo zagotovili možnost sodelovanja v teh programih tudi ostalim članicam. Na področju mobilnosti imajo vse članice UP že sklenjene številne sporazume z različnimi
visokošolskimi institucijami in univerzami v tujini, vse pa sklepajo nove sporazume, saj se intenzivno vključujejo v
različne mednarodne projekte.
Na podlagi bilateralnih sporazumov UP načrtuje študijske izmenjave učiteljev in študentov, dogovore o izvedbi
skupnih modulov in razvoju novih skupnih študijskih programov, predvsem na področjih, ki jih UP želi razvijati v
prihodnjih letih. Z Univerzo v Vidmu bo pripravila skupen podiplomski študijski program na področju evropskih
integracij, v katerega bo vključenih več fakultet z obeh univerz.
Za izvedbo mednarodnih aktivnosti na področju izobraževanja UP predvideva, da bi iz mednarodnih virov lahko
pridobila 50 % potrebnih sredstev.
V okviru UP ZRS Koper deluje Euro Info Center. Ena od osnovnih nalog EIC je obveščanje javnosti o politiki
Evropske unije. To vrsto aktivnosti izvaja EIC Koper na različne načine, in sicer preko seminarjev, sejmov in
delavnic. Tovrstne aktivnosti EIC organizira bodisi sami bodisi v sodelovanju z drugimi institucijami, ki se
ukvarjajo s pomočjo malim in srednjim podjetjem. To so poleg mreže EIC-jev v Sloveniji in izven je predvsem
različna ministrstva, regionalne razvojne agencije in lokalni podjetniški centri, ki delujejo v okviru Pospeševalne
mreže malega gospodarstva PCMG.
3.2.1.2 Kazalniki mednarodne mobilnosti
Dodiplomski študij
Podiplomski Kazalnik študij
Študijsko
leto 2003/04
Plan za
študijsko leto
2004/05
Študijsko leto
2003/04
Plan za
študijsko leto
2004/05
Število študentov, ki opravljajo del študija v tujini 24 42 2 4
Število tujih študentov, ki opravijo del študija v
Sloveniji
14 29 0 16
Število gostujočih profesorjev, ki sodelujejo pri
pedagoškem procesu
16 33 0 8
Število profesorjev, ki sodelujejo pri
pedagoškem procesu v tujini kot gostujoči
profesorji
10
23 7 12
Število visokošolskih sodelavcev, ki se
izobražujejo v tujini
2 2 2 3
3.2.1.3 Mednarodna dejavnost na področju raziskovalne dejavnosti
19
Poleg številne udeležbe in referatov na mednarodnih konferencah v tujini velja omeniti še organizacijo
mednarodnih znanstvenih sestankov ter vodenje bilateralnih mednarodnih projektov znanstveno-raziskovalnega
sodelovanja, ki ga sofinancira MŠZŠ. V tem pogledu vodijo raziskovalci UP ZRS več projektov sodelovanja med
Slovenijo ter ZDA, Veliko Britanijo, Hrvaško, Rusijo in Bosno in Hercegovino.
Med ostalimi pomembnimi oblikami mednarodnega sodelovanja sodi tudi izvajanje ali sodelovanje v
multilateralnih in drugih raziskovalnih projektih, ki jih financira ali sofinancira EU. V tem smislu je UP, zlasti preko
UP ZRS in UP FM, vpeta v kar nekaj takih projektov (seznam iz točke 3.4.3 in 3.4.4 poročila za 2004) in bo
morala tudi v smislu uresničevanja strategij ERA in njenih programov ustrezno okrepiti službo za mednarodne
odnose v povezovanju stroke z mednarodnim okoljem in usposabljanjem nosilcev in soizvajalcev mednarodnih
projektov, vključno s tehnično pripravo tovrstnih projektov (project management).
Na UP Turistica načrtujejo sodelovanje z dvema projektoma Phare/Interreg na področju razvoja turističnih
proizvodov z regijami sosednjih držav.
3.2.2 Kakovost izobraževalnega in znanstvenega dela
Študijsko leto 2002/03 je bilo zaznamovano predvsem s procesom ustanavljanja univerze in vzpostavljanjem
temeljnih pogojev za njeno delovanje ter s prilagajanjem članic novemu okviru delovanja (znotraj univerze).
Komisije za kakovost spremljajo izvajanje pedagoškega procesa na UP FHŠ, UP Turistici in UP FM.
Univerzitetna Komisija za kakovost se spričo mladosti UP še ni oblikovala, tako da se v tem trenutku
sistematizirano vrednotenje kakovosti dela na UP še ne izvaja, oblikovanje te komisije in njenega dela pa bo
prednostna naloga v bližnji prihodnosti. Na članicah glede izvajanja in spremljanja kakovosti opažajo določene
potrebe po poenostavljanju vprašalnikov in njihove primerljivosti s sorodnimi instrumenti ostalih dveh univerz v
Sloveniji, kar bi omogočalo večjo kompetitivnost znotraj slovenskega univerzitetnega prostora. Potrebno bo tudi
skupno programsko orodje za obdelavo podatkov ter ustrezen prenos informacij do študentov in izvajalcev
študijskega programa.
Na podoben način bo morala UP skrbeti za evalvacijo kakovosti na znanstveno-raziskovalnem področju, in sicer
z vrednotenjem meril uspešnosti, ki bi znanstveno-raziskovalno delo na UP lahko primerjala s povprečno
znanstveno-raziskovalno uspešnostjo v Sloveniji in usmerjala ustrezne korake za izboljšanje kakovosti in
intenzivnosti na področjih, ki bi se izkazale za manj učinkovite in konkurenčne.
Ena glavnih skrbi UP bo prav vse večja kakovost študija in raziskovanja na UP ter učinkovitega in v skladu z
reformo univerzitetne strukture vse bolj potrebnega povezovanja obeh področij visokošolskega dela. Med
različnimi ukrepi, ki jih bo UP sprejela v tem pogledu, sodi tudi primerljivost meril pri vrednotenju raziskovalne
uspešnosti in pri habilitacijskem postopku. Slednja bi morala posameznike stimulirati k čim boljšim rezultatom, kar
bi UP do

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli