 |
Pisanje diplomske naloge, pisanje diplomske naloge
Pisanje diplomske naloge, pisanje diplomske naloge, Pisanje diplomske naloge, pisanje diplomske naloge, Pisanje diplomske naloge, pisanje diplomske naloge,
|
| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
mojstudij
Administrator foruma
Pridružen/-a: 05.08. 2009, 06:15
Prispevkov: 884
|
 Objavljeno: 02 Okt 2010 11:30 Naslov sporočila: NAVODILA ZA OBLIKOVANJE ZAKLJUCNIH IZDELKOV ŠTUDIJEV NA FGG |
 |
|
Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo
in geodezijo
Teja Koler - Povh
NAVODILA ZA OBLIKOVANJE
ZAKLJUCNIH IZDELKOV ŠTUDIJEV NA FGG
IN NAVAJANJE VIROV
Ljubljana, 2005
Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo
in geodezijo
Teja Koler-Povh
NAVODILA
ZA OBLIKOVANJE
ZAKLJUČNIH IZDELKOV ŠTUDIJEV NA FGG
IN NAVAJANJE VIROV
Ljubljana, 2005
Navodila za oblikovanje zaključnih izdelkov študijev na FGG
in navajanje virov
Avtorica: mag. Teja Koler - Povh.
Recenzent: izr. prof. dr. Stanislav Srpčič.
Izdala: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo,
Jamova 2, Ljubljana, Slovenija, maja 2005.
Tehnično uredili: Teja Koler - Povh, Andrej Vitek, Goran Turk.
Oblikovanje platnice: Teja Koler - Povh.
Razmnoženo na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo, Jamova 2, Ljubljana.
Naklada: 200 izvodov.
Ljubljana, maj 2005.
CIP - Kataložni zapis o publikaciji
Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana
001.81:378.662.4
KOLER - POVH, Teja
Navodila za oblikovanje zaključnih izdelkov študijev na FGG in
navajanje virov / Teja Koler-Povh. - Ljubljana :
Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, 2005
ISBN 961-6167-75-8
220271872
Dostopno tudi na spletnih straneh FGG.
Koler – Povh, T. 2005. Navodila za oblikovanje zaključnih izdelkov študijev na FGG in navajanje virov. I
Ljubljana, UL, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo.
KAZALO VSEBINE
UVOD 1
1 SPLOŠNA NAVODILA ZA OBLIKOVANJE DOKUMENTA 2
1.1 Velikost in oblika dokumenta 2
1.2 Robovi 2
1.3 Jezik 2
1.4 Pisava 2
1. 5 Označevanje poglavij 3
1.6 Številčenje strani 3
1.7 Sprotni naslov 3
1.8 Preglednice, slike, enačbe, priloge 4
1.9 Veličine in enote 6
1.10 Matematični izrazi 7
1.11 Latinska imena 7
1.12 Opomba pod črto 7
2 OBLIKOVANJE PLATNICE IN UVODNIH STRANI 8
2.1 Ovitek (platnice) publikacije 8
2.2 Naslovna stran 8
2.3 Stran za popravke, Erratta 9
2.4 Stran z izjavo o avtorstvu dela 9
2.5 Stran z izjavo o pregledu naloge 10
2.6 Bibliografsko-dokumentacijska stran z izvlečkom 10
2.7 Stran za posvetila in zahvalo 11
2.8 Kazalo vsebine 11
2.9 Kazala preglednic, grafikonov, slik in prilog 11
2.10 Okrajšave in simboli 11
2.11 Slovar manj znanih besed in tujk 12
Koler – Povh, T. 2005. Navodila za oblikovanje zaključnih izdelkov študijev na FGG in navajanje virov. II
Ljubljana, UL, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo.
3 NAVAJANJE VIROV V ZAKLJUČNIH DELIH ŠTUDIJEV
NA FGG IN PRIMERI 13
3.1 Osnovni pojmi 13
3.2 Splošni napotki 14
4 NAVAJANJE VIROV V POGLAVJU VIRI IN PRIMERI 16
4.1 Monografija 16
4.2 Članki in sestavki 18
4.3 Navajanje pravilnikov in zakonov 20
4.4 Elektronski viri 21
4.5 Elaborati, študije, zaključna dela študijev 21
4.6 Navajanje standardov 22
4.7 Posredno citiranje 23
5 VIRI 24
6 PRILOGE
Priloga A: Vzorec za oblikovanje diplomskega dela FGG
Priloga B: Dvojezično poimenovanje tipov dokumentov
Priloga C: Nazivi oddelkov in kateder
Koler – Povh, T. 2005. Navodila za oblikovanje zaključnih izdelkov študijev na FGG in navajanje virov. 1
Ljubljana, UL, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo.
UVOD
Študij običajno zaključimo s pisnim izdelkom, kot so diplomska naloga, magistrsko delo,
doktorska disertacija. Študentom se ob izdelavi in oblikovanju tega zaključnega dokumenta
postavljajo različna vprašanja in pomisleki. Probleme vsebinske narave rešijo skupno z
mentorjem in somentorjem, pri oblikovanju dokumenta in navajanju virov in literature pa so
večinoma prepuščeni svoji lastni iznajdljivosti in namigom kolegov, ki so tako izkušnjo že
doživeli.
Z namenom, da bi študentom, magistrantom in doktorandom olajšali izdelavo zaključnega
izdelka študija, smo izdelali Navodila za oblikovanje zaključnih izdelkov študijev na FGG (v
nadaljevanju imenovana Navodila)
Z njimi ne želimo doseči le enotnosti izgleda naših zaključnih del študijev, temveč želimo
zagotoviti enotno bibliografsko informativnost vseh zaključnih del, torej opremljenost s
potrebnimi podatki za bibliografski opis dela. S tem želimo pomembno prispevati k
ustvarjanju pogojev za načrtovano izgradnjo elektronskega arhiva visokošolskih del na
Univerzi v Ljubljani
Z Navodili želimo tudi pomembno prispevati k razrešitvi zmede pri navajanju virov in
literature. Porast znanstvenoraziskovalnega dela in poplava znanstvenih informacij, zajetih v
dokumentih znanstvenoraziskovalnega dela, so doprinesli k razvoju informatike kot
znanstvene discipline ter informacijskih sistemov, s pomočjo katerih obvladujemo poplavo
znanstvenih informacij. Sam razvoj informacijskih tehnologij nam omogoča enostavno
urejanje in oblikovanje dokumentov, vendar je za izgradnjo teh sistemov nujno upoštevanje
osnovnih navodil in predpisov ter smiselno poenotenje nekaterih delov
znanstvenoraziskovalnega dela. V ta namen so v devetdesetih letih prejšnjega stoletja nastali
mnogi mednarodni standardi kot priporočila za izdelavo in oblikovanje dokumentov ter
navajanje virov. Temeljito smo jih proučili in jih kot smernice vgradili v pričujoča Navodila.
Nenazadnje pa želimo z Navodili doprinesti k ugledu naše fakultete, saj se o fakulteti in
kvaliteti njenih študijev nemalokrat sodi tudi po urejenosti zaključnih del njenih študentov.
Naša želja je, da bi Navodila bila sprejeta tudi za navajanje virov v domačih publikacijah s
področij gradbeništva, geodezije ter hidrotehnike. Pedagogom in raziskovalcem FGG bo z
majhnimi posegi v izpis bibliografije iz sistema Cobiss omogočeno le-to uporabiti za seznam
virov v njihovih bibliografskih enotah, kar bo zanje nedvomno olajšanje.
Za lažje razumevanje in uporabo pričujočih Navodil smo jih opremili z mnogimi primeri, na
koncu pa je kot vzorčni primer za oblikovanje zaključnega izdelka in za navajanje virov
objavljen primer diplomske naloge.
Zahvaljujem se vsem sodelavcem, ki so se v fazah sprejemanja Navodil podrobneje seznanili
z njimi in s konkretnimi predlogi poskrbeli, da so še bolj aktualna in namenska.
Pričujoča Navodila so sestavni del Pravilnika o podiplomskem študiju in Pravilnika o
diplomskem delu na FGG. Za njihovo dosledno upoštevanje odgovarjajo avtorji zaključnih
izdelkov.
Koler – Povh, T. 2005. Navodila za oblikovanje zaključnih izdelkov študijev na FGG in navajanje virov. 2
Ljubljana, UL, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo.
1 SPLOŠNA NAVODILA ZA OBLIKOVANJE DOKUMENTA
Vsak izdelek zaključka študija je sestavljen iz uvodnega in tematskega dela. Uvodni del
sestavljajo strani, navedene v 2. poglavju teh navodil, glejte tudi vzorčni primer diplomske
naloge na koncu Navodil. Tematski del končnega izdelka študija sledi uvodnemu in se začne s
poglavjem Uvod. Število poglavij, njihovo poimenovanje in razpored določata avtor
dokumenta in mentor. Zaključi se s poglavjem Viri, vse o njih najdete v poglavju 3 teh
Navodil, ter z morebitnimi prilogami, ki naj bodo vpete na koncu dokumenta (končnega
izdelka študija). Zgledujte se po primeru diplomske naloge, objavljenem na koncu Navodil.
1.1 Velikost in oblika dokumenta
Zaključni izdelki študijev na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo so formata A4 z merami
210 mm μ 297 mm. Uporabljamo bel papir. Tisk je obojestranski. Tiskanemu dokumentu
mora biti priložena zgoščenka ali disketa z elektronskim zapisom dokumenta v obliki pdf ali
html datoteke.
1.2 Robovi
Robovi znašajo:
• zgornji 35 mm
• spodnji 30 mm
• notranji 30 mm
• zunanji 20 mm.
Zgornji rob merimo od vrha lista do vrha teksta v prvi vrstici. Sprotni naslov je vpisan v polju
zgornjega roba. Notranji rob teksta je vertikalno poravnan, zunanji rob je lahko razgiban.
1.3 Jezik
Dokumenti, ki so nastali kot zaključek študija na FGG, so praviloma pisani v slovenskem
jeziku. Naslov dela je tudi v angleškem jeziku. Vsako delo ima izvleček, obsegajoč do 250
besed, v slovenskem in angleškem jeziku. Magistrska dela in doktorske disertacije imajo tudi
povzetek v slovenskem in angleškem jeziku, ki obsegata vsak zase eno do tri strani in sta
objavljena na koncu dela. Prav tako imajo v angleškem jeziku navedene naslove preglednic,
grafikonov, slik in prilog. Prevode v angleščino preskrbijo avtorji sami.
1.4 Pisava
Uporabljamo pisavo vrste Times New Roman (zaradi večje ekonomičnosti v primerjavi s
pisavama Arial ali Courier). Velikost črk osnovnega teksta je 12 pik. Medvrstični razmik je
širine 1,5. Notranji rob teksta je vertikalno poravnan, zunanji rob je lahko razgiban. Nove
odstavke nakažemo s predhodno prazno vrstico, brez desnega zamika pisave.
Koler – Povh, T. 2005. Navodila za oblikovanje zaključnih izdelkov študijev na FGG in navajanje virov. 3
Ljubljana, UL, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo.
1.5 Označevanje poglavij
Glavna poglavja številčimo dekadno z arabskimi številkami – glavnimi števniki, brez pike.
Pišemo jih na vrh nove strani, s poudarjenimi velikimi tiskanimi črkami. Poglavja nižjih redov
številčimo s sestavljenim številom dekadnega sistema, pri katerem s piko ločimo redove
poglavij, s številko pa povemo zaporedno poglavje tega reda. Tako izkazujemo hierarhijo
poglavij (Npr. 2.2.1 Konvekcija). Na koncu sestavljenega števila ni ločila. Pišemo jih
poudarjeno z malimi tiskanimi črkami, upoštevaje pravopisna pravila. Poglavja drugega reda
so od poglavij 1. reda in med seboj ločena z dvema praznima vrsticama. Poglavja nižjih redov
so med seboj ločena z eno prazno vrstico.
1.6 Številčenje strani
Strani označujemo z zaporedno številko v zgornjem zunanjem kotu strani. Uvodne strani
dokumenta številčimo z velikimi rimskimi številkami. Tematske strani dokumenta, začenši s
poglavjem Uvod, številčimo z arabskimi številkami. Strani s prilogami, vpetimi na koncu
dokumenta, ne številčimo. Prav tako ne številčimo vpetih prilog.
1.7 Sprotni naslov
Sprotni naslov (pagina viva) navedemo 1,5 cm pod zgornjim robom. Obsega dve vrstici, od
ostalega besedila dokumenta je ločen s sklenjeno črto po celi širini lista. Vsebuje priimek in
inicialko imena avtorja, leto zagovora in naslov dela, po potrebi v sredini smiselno okrajšan s
tremi pikami (glej primer spodaj) in zaključen s piko.
V drugi vrstici navedemo okrajšani tip dokumenta, vrsto študija (okrajšano), kraj in naziv
ustanove, kjer je bilo delo zagovarjano, ter oddelek oz. smer študija. Po potrebi lahko naziv
univerze in fakultete krajšamo z uporabo uradno veljavnih kratic.
Primeri:
Skubic, M. 2004. Geotehnični principi gradnje pokrovov na odlagališčih … odpadkov.
Dipl. nal.- UNI. Ljubljana, UL, FGG, Odd. za gradbeništvo, Konstrukcijska smer.
Kolenc, R. 2004. Terestrično 3D lasersko skeniranje.
Dipl. nal. - UNI. Ljubljana, UL, FGG, Odd. za geodezijo, Geodetska smer.
Ravnikar, J. 2004. Odstranjevanje parazitov v kraških pitnih vodah.
Dipl. nal. – UNI. Ljubljana, UL, FGG, Študij vodarstva in komunalnega inženirstva.
Uporabljamo velikost črk 10 ali 8 pik.
Koler – Povh, T. 2005. Navodila za oblikovanje zaključnih izdelkov študijev na FGG in navajanje virov. 4
Ljubljana, UL, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo.
1.8 Preglednice, slike, enačbe, priloge
Pri preglednicah napišemo zaporedno številko in naslov nad njimi, pri grafikonih in slikah pa
pod njimi. Enačbe številčimo ob njihovem desnem robu, zaporedno številko navedemo v
okroglih oklepajih. Za vsako zvrst uporabljamo samostojno številčenje, tekoče od 1 naprej v
smeri od začetka dokumenta proti koncu. V magistrskih delih in doktorskih disertacijah je
predpisana navedba naslovov tudi v angleščini. Za prevod poskrbi avtor dokumenta.
Preglednic, grafikonov, slik, enačb in prilog, dobesedno privzetih iz nekega vira, ne
številčimo, jih ne uvrščamo med ostale (avtorske) priloge niti jih ne prikazujemo v kazalu
prilog. V delu jim navedemo njihov vir v oklepaju ob njihovem naslovu. Navedemo avtorja,
leto izdaje in natančno stran v viru. V seznamu virov na koncu dokumenta tudi ta vir
navedemo skladno s pravili.
Preglednica
Kadar je v glavi preglednice besedilo, uporabljamo v vsakem polju veliko začetnico. Kadar so
v glavi preglednice simboli, jih zapišemo skladno s standardi in poglavjem 1.9 teh Navodil.
Pri več strani obsegajočih preglednicah na dnu strani ob desnem robu zapišemo »se
nadaljuje …«, v levem robu na vrhu nove strani zapišemo »… nadaljevanje«.
Primer:
Preglednica 3: Reducijski koeficienti kET, kyT in kpT pri povišanju temperature T
Table 3: Reduction coefficients kET, kyT and kpT at increasing of temperature T
T (°C) kEt kyT kpT
20 1,0000 1,0000 1,0000
100 1,0000 1,0000 1,0000
200 0,9000 1,0000 0,8070
300 0,8000 1,0000 0,6130
400 0,7000 1,0000 0,4200
500 0,6000 0,7800 0,3600
600 0,3100 0,4700 0,1800
700 0,1300 0,2300 0,0750
800 0,0900 0,1100 0,0500
900 0,0675 0,0600 0,0675
1000 0,0450 0,0400 0,0250
1100 0,0225 0,0200 0,0125
1200 0,0000 0,0000 0,0000
Koler – Povh, T. 2005. Navodila za oblikovanje zaključnih izdelkov študijev na FGG in navajanje virov. 5
Ljubljana, UL, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo.
Grafikoni in slike
Pri grafikonih in slikah navedemo naslov pod njimi. Lahko jih uokvirimo.
Primer:
Med realnim požarom je spreminjanje temperature po času in prostoru zelo kompliciran
proces, odvisen od vrste dejavnikov, zato ga lahko le približno računsko predvidimo. Razvoj
realnega požara lahko v grobem opišemo s tremi značilnimi fazami časovnega spreminjanja
temperature okolja (Slika 2.1).
Slika 2.1: Časovni razvoj realnega požara
Fig. 2.1: Time dependant development of real fire
Priloge
Priloge so lahko sestavni del dokumenta, vpete na ustreznem mestu v dokumentu ali na koncu
dokumenta. Označujemo jih s črkami abecede in naslovom. Tematsko združene priloge
zberemo pod enim poglavjem, označenim s črko abecede, in jih razdelimo po podpoglavjih,
označenih z arabskimi številkami. Priloge, ki so večjega formata kakor A4, naj bodo vpete na
koncu dokumenta. Karte ali načrti večjega formata naj bodo zložene v žepu na notranji strani
hrbtne platnice.
Koler – Povh, T. 2005. Navodila za oblikovanje zaključnih izdelkov študijev na FGG in navajanje virov. 6
Ljubljana, UL, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo.
Primer:
Priloga A
Priloga B
Priloga C
C1
C2
C3
C4
C5
C6
C7
Vsebina datoteke database.data
Lastnosti, ki jih lahko določimo posamezni šobi
Pregled menijev programa Smokeview
Load/Unload
Show/Hide
Options
Tour
Reset
Help
Quit
(Povzeto po: Ćetković, G. 2004, str. 4.)
1.9 Veličine in enote
Pri pisanju veličin in enot je treba upoštevati mednarodne standarde (ISO 31:1992). Oznake
za enote pišemo pokončno, oznake za veličine pa poševno (ležeče, »italic«).
Osnovne veličine in osnovne enote mednarodnega sistema enot so:
Veličina Simbol Osnovna enota
ime znamenje
dolžina l, s … meter m
masa m kilogram kg
čas t sekunda s
električni tok I amper A
temperatura T kelvin K
množina
snovi
n mol mol
svetilnost Iv kandela cd
(Povzeto po Stropnik, 1999, str. 17.)
Predpone v desetiških merskih enotah pišemo pokončno tik pred enotami, brez presledka.
Primer:
kg, kW, MJ
Koler – Povh, T. 2005. Navodila za oblikovanje zaključnih izdelkov študijev na FGG in navajanje virov. 7
Ljubljana, UL, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo.
Enote, izpeljane iz osnovnih enot kot njihov zmnožek, pišemo s presledkom ali s
poldvignjeno piko, ki pomeni zmnožek.
Primer:
m s = m ÿ s (meter sekunda),
za razliko od ms (milisekunda)
1.10 Matematični izrazi
Za pisanje matematičnih tekstov ali delov besedil, kjer nastopajo matematični izrazi, se
zgledujemo po zadnji izdaji Matematičnega priročnika avtorjev Bronštejn, I. N., Semendjajev,
K. A., Musiol, G. in Mühlig, H. Za simbole običajno uporabljamo črke latinske in grške
abecede. Pišemo jih ležeče. Za simbolom ne postavljamo pike, razen na koncu povedi.
Indekse pišemo pokončno, razen tistih, ki pomenijo simbole fizikalnih veličin. Te pišemo
poševno.
1.11 Latinska imena
Latinska imena živih bitij pišemo ležeče, avtorja poimenovanja navedemo za vrstnim imenom
v pokončni pisavi. Pri več avtorjih poimenovanja domnevno prvega navedemo v oklepaju.
Primer:
Drobne, D., Ličar, P., Rode, J. 1991. Morfološka analiza želodca pri vrstah Titanethes
albus, Ligidium hypnorum in Hyloniscus sp. (Isopoda, Crustacea) in njeni
filogenetski vidiki. Biol. vestn. 39, 3: 1-10.
Vogel, K., Drobne, D., Regvar, M. 2005. Zn, Cd and Pb accumulation and arbuscular
mycorrhizal colonisation of pennycress Thlaspi praecox Wulf. (Brassicaceae) from
the vicinity of a lead mine and smelter in Slovenia. Environ. Pollut. 133: 233-242.
1.12 Opomba pod črto
Kadar želimo dodatno razložiti kakšno besedo ali komentirati podatek, storimo to v opombi
pod črto na dnu tiste strani, kjer je bila ta beseda zapisana. V tekstu jo označimo z nadpisano
zvezdico ali številko. Na dnu dokumenta pod črto ponovimo zvezdico ali številko,
uporabljeno v tekstu kot oznako za opombo, v nadaljevanju napišemo opombo.
Koler – Povh, T. 2005. Navodila za oblikovanje zaključnih izdelkov študijev na FGG in navajanje virov. 8
Ljubljana, UL, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo.
2 OBLIKOVANJE PLATNICE IN UVODNIH STRANI
2.1 Ovitek (platnice) publikacije
Ovitek publikacije sestavljajo naslovna platnica, hrbet in zadnja platnica. Platnice vežemo
trdo v umetno usnje umirjenih barv. Naslovnica naj bo enobarvna in brez ilustracij, črke naj
bodo kontrastne barvi podlage. Uporabljamo tip črk Times New Roman.
Naslovna platnica
Za napise uporabljamo krepke črke v velikosti 18 pik za naslov in avtorja ter 14 pik za ostale
navedbe na naslovnici, izjema so črke v logotipu, katerih velikost je vnaprej določena in
stalna. Na platnici naj bodo z velikimi tiskanimi črkami navedeni po vrsti
• zgoraj, v 1. vrsti, logotip univerze v tekstni in slikovni obliki ter naziv fakultete.
• V osrednjem delu platnice so:
- ime in priimek avtorja,
- pod njim naslov dela v slovenščini oz. v jeziku zagovora,
- pod njim tip dokumenta,
- in pod njim naziv študija.
• Na dnu naslovnega ovitka (platnice) navedemo kraj (sedež fakultete) in leto izdaje,
ločena sta z vejico.
Prostorska razporeditev v osrednjem delu naslovne platnice naj bo estetsko sprejemljiva, po
presoji avtorja. Vsi napisi naj bodo osrediščeni (centrirani!), zapisani z velikimi tiskanimi
črkami. Višina zgornjega roba je 3 cm, višina spodnjega roba pa 2 cm.
Hrbet publikacije vsebuje priimek in ime avtorja. Uporabljamo velikost 16 pik ali manjše,
ustrezno debelini hrbta, vendar ne manj kot 12 pik. Uporabljamo navajanje na zgornjem robu,
od leve proti desni, rastoče proti zgornjemu robu dokumenta. Na spodnjem robu hrbta
navedemo letnico zagovora.
Zadnja stran platnice je prazna, brez besedila.
2.2 Naslovna stran
Naslovna stran publikacije je njena prva notranja tiskana stran, nameščena za naslovno
platnico. Izdelajo jo v študentskem referatu.
Na naslovni strani navedemo podobno, kot na naslovni platnici, naslednje:
• zgoraj, v sredini, logotip in naziv univerze in fakultete, desno ob logotipu navedemo
naziv in smer študija.
Koler – Povh, T. 2005. Navodila za oblikovanje zaključnih izdelkov študijev na FGG in navajanje virov. 9
Ljubljana, UL, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo.
• V osrednjem delu prve naslovne strani sta ime in priimek avtorja. Pri tistih, ki so
tekom študija priimek spremenili ali ga dopolnili, navedemo priimek, ki je aktualen v
času zaključka študija.
• Pod imenom in priimkom navedemo naslov dela v slovenščini.
• Pod njim navedemo tip dokumenta in njegovo zaporedno številko oz. signaturo.
• Naslov dela in tip dokumenta ponovimo še v angleščini.
• V spodnjem delu naslovne strani so ob štampiljki fakultete navedeni mentor,
morebitni somentor, predsednik ter člani komisije za zagovor, vsi z akademskimi
nazivi, zunanji zaposleni tudi z navedbo ustanove, kjer so redno zaposleni.
• Na dnu osrediščeno navedemo kraj in datum zagovora, ločena sta z vejico.
Prostorska razporeditev v osrednjem delu naslovne strani naj bo estetsko sprejemljiva. Vsi
napisi naj bodo osrediščeni. (centrirani!).
Primer je na koncu Navodil.
Od te strani naprej uporabljamo običajno velikost črk, to je 12 pik.
(Nazivi fakultete, oddelkov, kateder ter tipov dokumentov v slovenščini in angleščini so v
prilogah B in C na koncu dokumenta.)
2.3 Stran za popravke, Errata
Prva stran za naslovno stranjo je stran za popravke, kjer lahko tudi prostoročno navedemo
popravke napak, ki smo jih ugotovili po tisku in vezavi dokumenta. Zaporedje navedb naj bo
naslednje:
Primer:
Stran z napako Vrstica z napako Namesto Naj bo
25 4 tehnični tehniški
2.4 Stran z izjavo o avtorstvu dela
Na tej strani navedemo organizacije, kjer smo izvajali raziskovalno delo, poskuse,
računalniške in statistične obdelave ter podobno. Tuje ustanove navajamo z njihovim izvirnim
imenom.
Koler – Povh, T. 2005. Navodila za oblikovanje zaključnih izdelkov študijev na FGG in navajanje virov. 10
Ljubljana, UL, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo.
Na dnu te strani napišemo izjavo o avtorstvu dela in izjavo o odpovedi materialnim avtorskim
pravicam za potrebe elektronskega arhiva. Obe izjavi lastnoročno podpišemo.
Primer je na koncu dokumenta.
2.5 Stran z izjavo o pregledu naloge
Nekatere katedre želijo, da kandidat za zagovor diplome le-to še pred tem predloži nekaj
kompetentnim predavateljem in raziskovalcem za morebitne pripombe. Ti »recenzenti« s
svojim podpisom potrjujejo, da so nalogo videli.
Stran ni obvezna za vse!
Primer je na koncu dokumenta.
2.6 Bibliografsko-dokumentacijska stran z izvlečkom
Na tej strani navedemo podatke, pomembne za bibliografsko-dokumentacijsko prepoznavnost
in transparentnost dokumenta. Ti so naslednji:
UDK vrstilci Univerzalne decimalne klasif., pridobljeni v knjižnici
Avtor ime in priimek
Mentor ime in priimek, v oklepaju zapišemo vlogo (mentor)
Naslov naslov v slovenščini
Obseg in oprema obseg tekstnega dela, št. preglednic, št. slik, št. enačb, št. prilog
Ključne besede največ deset, ločene z vejicami
Izvleček največ 250 besed
Podobno tudi v angleščini, po možnosti na isti strani, po potrebi sta lahko vsaka na svoji
strani, zapisani v celoti.
UDC vrstilci Univerzalne decimalne klasif., pridobljeni v knjižnici
Autor ime in priimek
Supervisor ime in priimek, v oklepaju zapišemo njegovo vlogo (supervisor)
Title naslov v angleščini
Notes obseg tekstnega dela, št. preglednic, št. slik, št. enačb, št. prilog
Key words največ deset, ločene z vejicami
Abstract največ 250 besed
V slovenskem in angleškem izvlečku je po potrebi dovoljena uporaba velikosti črk 10 pik.
Izvlečki naj bodo informativni.
Primera bibliografsko-dokumentacijskih strani in izvlečkov sta na koncu Navodil.
Koler – Povh, T. 2005. Navodila za oblikovanje zaključnih izdelkov študijev na FGG in navajanje virov. 11
Ljubljana, UL, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo.
2.7 Stran za posvetila in zahvalo
Poglavje ni obvezno, praksa pa kaže, da je pogosto uporabljeno. Zahvala naj bo kratka in
objektivna. Primer je na koncu dokumenta.
2.8 Kazalo vsebine
Kazalo vsebine lahko obsega 2 ali več strani, odvisno od obsežnosti teme in razvejanosti
drevesne strukture. Začne se s kazalom in številčenjem uvodnih strani dokumenta, nadaljuje
se s kazalom preglednic, grafikonov, slik, prilog, upoštevaje ta vrstni red. Sledijo okrajšave in
simboli ter slovar strokovnih besed in tujk. Temu sledijo v drevesni strukturi oštevilčeni
naslovi in paginacije vseh poglavij in podpoglavij dokumenta.
Glavna poglavja so pisana z velikimi tiskanimi črkami in poudarjeno, poglavja nižjih redov so
pisana z malimi tiskanimi črkami in poudarjeno. Zamikov v desno ne uporabljamo.
Uporabljamo velikost črk 12 pik in medvrstični razmik 1,5, pred glavnimi poglavji
uporabljamo dvojni medvrstični razmik.
2.9 Kazala preglednic, grafikonov, slik in prilog
Vsako od omenjenih kazal začnemo na novi strani. V njih so navedene zaporedne številčne
oznake in naslovi vseh preglednic, grafikonov, slik, prilog ter stran nahajanja v dokumentu.
Razvrščene so naraščajoče po straneh objave v dokumentu. Preglednice, grafikone, slike in
priloge, ki so prevzete iz drugih objavljenih virov, ne označujemo niti v dokumentu niti v
kazalu. V dokumentu ob naslovu take preglednice oz. slike v okroglem oklepaju navedemo
avtorja oz. vir, za vejico navedemo stran(i) v viru. Na koncu dokumenta v poglavju Viri jih
ustrezno navajamo.
2.10 Okrajšave in simboli
Ta stran je namenjena razlagi uporabljenih okrajšav in simbolov. V dokumentu razlago
navedemo ob prvi uporabi okrajšave ali simbola. Umestimo jo v okroglem oklepaju za
okrajšavo oz. simbolom. Vse to v abecednem redu okrajšave ponovimo na tej strani. Za
okrajšave uporabljamo velike tiskane črke, razlago navedemo z malimi tiskanimi črkami,
upoštevajoč slovnična pravila.
Primer:
IBE Inženirski biro Elektro projekt Ljubljana
RŽV Rudnik Žirovski vrh
Koler – Povh, T. 2005. Navodila za oblikovanje zaključnih izdelkov študijev na FGG in navajanje virov. 12
Ljubljana, UL, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo.
2.11 Slovar manj znanih besed in tujk
Poglavje ni obvezno, je pa zelo uporabno, kadar delo vsebuje ozko specializirane izraze,
redko uporabljane strokovne izraze, tujke ali novo konstruirane besede, predvsem, kadar zanje
ni uveljavljenega slovenskega prevoda tujega izraza. V dokumentu jih ne pojasnjujemo!
Vire definicij oz. razlag navedemo na koncu dokumenta v poglavju Viri, v podpoglavju Ostali
viri.
Primer:
absorpcija Vezanje – asimilacija – snovi, ionov ali molekul, v geotehničnem
smislu prvenstveno tekočine, v notranjost trdne snovi. (Adamič, 1995).
Koler – Povh, T. 2005. Navodila za oblikovanje zaključnih izdelkov študijev na FGG in navajanje virov. 13
Ljubljana, UL, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo.
3 NAVAJANJE VIROV V ZAKLJUČNIH IZDELKIH ŠTUDIJEV NA FGG IN
PRIMERI
3.1 Osnovni pojmi
Znanstvenoraziskovalno delo doseže svoj namen z znanstveno ali strokovno objavo, s katero
strokovno ali znanstveno javnost seznanimo z rezultati konkretne raziskave. S tem
doprinesemo k razvoju stroke ali znanosti. Predno pa se lotimo raziskave, moramo proučiti
obstoječe vire, da ne bi raziskovali nečesa, kar je že odkrito. Pri tem se srečamo z različnimi
dokumenti. Po definiciji je dokument zapisek z važno vsebino, s pomembnimi podatki, vreden
ohranitve. V znanstvenoraziskovalnem delu uporabljamo objavljene, to je pisne dokumente,
neobjavljene samo izjemoma, zato so nadaljne delitve dokumentov osredotočene na pisne
dokumente.
Dokumenti znanstvene dokumentacije so zapisi, ki posredujejo kako znanstveno ali strokovno
informacijo, ki je lahko v pomoč znanstveniku ali strokovnjaku pri reševanju konkretnega
problema. Konvencionalni dokumenti omogočajo enostavno, neposredno uporabo, to so
tiskani dokumenti in rokopisi. Nekonvencionalne dokumente lahko uporabljamo samo s
pripomočki, običajno z računalniki. Nekonvencionalni dokumenti so mikrofilmi,
mikrokartice, diskete, zgoščenke.
Glede na izvirnost vsebine in materialni obseg ločimo primarne, sekundarne in terciarne
dokumente.
Primarni dokumenti so dokumenti,v katerih so objavljene izvirne informacije v izvirni
neskrajšani obliki. Sem prištevamo monografije, učbenike, priročnike, elaborate
znanstvenoraziskovalnega dela, poročila o delu, zaključne izdelke študijev (diplomske naloge,
magistrska dela, doktorske disertacije) ter članke, objavljene v serijskih publikacijah in
sestavke, objavljene v zbornikih posvetovanj. Za zagotavljanje kvalitete
znanstvenoraziskovalnega dela je nujna uporaba primarnih dokumentov.
Sekundarni dokumenti so rezultat analitične obdelave vsebine primarnih dokumentov.
Med monografijami so to enciklopedije, bibliografije, katalogi. Pomembni sekundarni
dokumenti so izvlečki, objavljeni v referatnih časopisih, in podatkovne zbirke z
bibliografskimi informacijami. Z njihovo uporabo si raziskovalci ustvarijo hiter pregled stanja
ter poznavanja in raziskanosti konkretnega znanstvenega ali strokovnega problema.
Terciarni dokumenti so imeniki, bibliografije bibliografij, geselniki, registri, ipd.
(Melihar, 1984).
Informacije so obvestila, pojasnila, podatki, ki so celota vednosti o neki dejavnosti,
dogodku, osebi, z namenom obveščanja javnosti. Zapisane so v dokumentih oz. virih. Vir je
stvar, besedilo, oseba, ki daje besedilo, podatek o čem (SSKJ, 1995.) Obstajajo materialni,
pisni, slikovni, ustni viri.
Koler – Povh, T. 2005. Navodila za oblikovanje zaključnih izdelkov študijev na FGG in navajanje virov. 14
Ljubljana, UL, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo.
Za podkrepitev svojih trditev se pogosto opremo na trditve drugih, katere v svojem delu
korektno uporabimo in jih na koncu dela predstavimo v obliki navedenih virov oz. citatov.
Ločimo dve vrsti navedkov (citatov):
Preprosti navedki (angl. Citation)
Preprosto navajamo literaturo, kadar trditve predhodnikov povzamemo in jih posredno
vključimo v svoj izdelek. Navajamo jih skladno z Navodili v nadaljevanju.
Dobesedni navedki (angl. Quotation)
Pri dobesednih navedkih dobesedno navajamo trditve predhodnikov, zato jih v besedilu
dokumenta zapišemo med narekovaje, v navedbi v oklepaju pa poleg avtorja in letnice
zapišemo še točno stran objave v viru. V seznamu virov ga navajamo kot ostale dokumente.
3.2 Splošni napotki
Pri znanstvenoraziskovalnem delu in objavi v dokumentu se praviloma sklicujemo samo na
tiste vire, ki smo jih dejansko videli in proučili. Če originalnega vira nikakor nismo uspeli
pridobiti, je izjemoma dovoljeno posredno citiranje. Pri delih, ki so dostopna v tiskani obliki
in preko interneta, navedemo oba vira, v kolikor smo oba tudi videli in uporabili.
Praviloma uporabljamo objavljene vire, izjemoma pa je dovoljena tudi uporaba neobjavljenih,
tako imenovanih ustnih oziroma osebnih virov. Pred navedbo takega vira moramo o svoji
nameri obvestiti avtorja vira in si zagotoviti njegovo privoljenje.
Za navajanje virov uporabljamo harvardski način, to je navajanje s priimkom in imenom
avtorja ter z letnico izdaje, navedene takoj za imenom avtorja. Vire ne številčimo niti v tekstu
dokumenta niti na koncu, kjer so navedeni v poglavju Viri.
Več del istega avtorja v seznamu virov razvrstimo kronološko padajoče. Če se sklicujemo na
dve različni deli istega avtorja z isto letnico izdaje, deli ločimo z oznakama »a« in »b«, pri
čemer upoštevamo zaporednost navedbe v tekstu. Oznaki zapišemo takoj za letnico izdaje,
brez presledka.
Primer:
Rackwitz, R. 2002a. Optimization and risk acceptability based on the life quality
index. Structural safety 24: 297-331.
Rackwitz, R. 2002b. How safe is safe enough? An approach by optimisation and the
life quality index. Glasgow, Proceeding of ASRANET International colloquium: 36-
44.
Koler – Povh, T. 2005. Navodila za oblikovanje zaključnih izdelkov študijev na FGG in navajanje virov. 15
Ljubljana, UL, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo.
Za navajanje virov v tekstu dokumenta uporabljamo navedbo s priimkom avtorja in letnico
objave, podatka sta ločena z vejico in zapisana v oklepaju. Če so avtorji več kot trije,
navedemo prvega, za ostale napišemo »in sod.« ali latinsko »et al.«
Če avtorji dela niso znani, navedbo vira začnemo z naslovom. Če so delo uredili eden ali več
urednikov, delo navedemo kot avtorsko delo, vendar takoj za imenom v oklepaju pojasnimo
sekundarno vlogo avtorja, zapisano v skrajšani obliki (npr. ur. za urednika, prev. za
prevajalca, ilustr. za ilustratorja, itd.) V besedilu dokumenta dolge naslove smiselno
okrajšamo tako, da navedemo le nekaj prvih besed, za ostale navedemo tri pike, njim sledi
leto izdaje.
Vire, dosegljive preko medmrežja, navajamo podobno kot ostale vire, URL naslova v
besedilu dokumenta ne navajamo.
Priporočamo tak način pisanja dokumenta, kjer so navedbe virov nevsiljivo vključene v
besedilo dokumenta. V tem primeru je v oklepaju samo letnica objave.
Primer:
Za širše območje Evrope smo upoštevali podatke, ki sta jih predstavila Rossetto in
Elnashai (2003).
Na koncu dokumenta v poglavju Viri podrobno popišemo vse vire, ki smo jih uporabili pri
svojem delu in se nanje v dokumentu tudi sklicujemo. Po potrebi poglavje razdelimo v dve
podpoglavji. Prvo podpoglavje so »Uporabljeni viri«. Ostale vire, na katere se v dokumentu
ne sklicujemo, smo jih pa uporabili (npr. za razjasnitev kakšnega pojma, za preverbo
kakšnega podatka) navedemo v drugem podpoglavju, imenovanem »Ostali viri«.
Vire razvrstimo po abecednem redu priimka prvega avtorja in jih ne številčimo. Če avtor ni
znan oz. je delo korporativno, ga v seznamu uvrstimo po abecedi naslova dela. Če je avtorjev
več, v poglavju Viri navedemo vse, po istem vrstnem redu, kot so objavljeni v dokumentu.
Dela s sekundarnimi avtorji navedemo kot avtorsko delo, vendar takoj za imenom v oklepaju
pojasnimo sekundarno vlogo avtorja, zapisano v skrajšani obliki (npr. ur. za urednika, prev. za
prevajalca, ilustr. za ilustratorja, itd.).
Zakone in predpise razvrstimo po abecedi naslova med ostale navedbe.
Če uporabimo veliko zakonov in predpisov, jih zaradi večje preglednosti navajamo na koncu
uporabljenih virov, razvrščene po abecedi naslova.
Koler – Povh, T. 2005. Navodila za oblikovanje zaključnih izdelkov študijev na FGG in navajanje virov. 16
Ljubljana, UL, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo.
4 NAVAJANJE VIROV V POGLAVJU VIRI IN PRIMERI
4.1 Monografija
• Navedbo monografije začnemo s priimkom in začetnico imena avtorja, zaradi
inverzije vmes zapišemo vejico. Na koncu navedbe imena je pika.
• Če sta avtorja dva ali so trije, navedemo vse. Če je avtorjev več, navedemo po
možnosti vse Če jih je preveč, navedemo prve tri, za ostale navedemo »et al.«. Med
seboj jih ločimo z vejicami.
• Za inicialko imena zadnjega avtorja navedemo leto izdaje.
• Sledi navedba naslova, zapisanega na naslovni strani dokumenta, to je prva tiskana
notranja stran dokumenta (ne navajamo naslova na platnici, saj je ta lahko drugačen,
velikokrat je krajši).
• Če obstaja navedba zaporednosti izdaje, jo navedemo za naslovom oz. podnaslovom.
• Sledi navedba kraja izdaje. Pri monografijah, v katerih je navedenih več krajev oz.
mest, navedemo vsa v monografiji navedena mesta. Vrstni red navedbe je vrstnemu
redu objave.
• Sledi navedba izdajatelja, kot je naveden v dokumentu. Če je izdajateljev več,
navedemo najpomembnejšega, če tega ne moremo izbrati, navedemo vse po istem
vrstnem redu, kot so navedeni v objavljenem dokumentu.
• Obseg dokumenta navedemo za izdajateljem, navedbi sta ločeni z dvopičjem.
Uporabljamo okrajšavo str., navedemo jo za številko. Pri sklicevanju na nekaj
posameznih strani iz obsežne monografije le-te navedemo vsako zase, ločimo jih z
vejicami. V tem primeru okrajšavo str. pišemo pred številko strani.
• Dela, za katera avtor ni znan, navedemo z naslovom, temu sledi leto objave in vsi
ostali podatki, kot je navedeno v teh navodilih.
• Vsako navedbo vira v poglavju Viri zaključimo s piko.
Primer:
Stanek, M., Turk, G. 1998. Osnove mehanike trdnih teles. Ljubljana, Univerza v
Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo: 254 str.
Primer monografije s sekundarnim avtorstvom
Če so delo uredili eden ali več urednikov, delo navedemo kot avtorsko delo, vendar takoj za
imenom v oklepaju pojasnimo vlogo avtorja, zapisano v skrajšani obliki.
Koler – Povh, T. 2005. Navodila za oblikovanje zaključnih izdelkov študijev na FGG in navajanje virov. 17
Ljubljana, UL, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo.
Primer:
Logar, J. (Ur.), Gaberc, A. M. (ur.). 2004. Razprave četrtega posvetovanja slovenskih
geotehnikov, Rogaška Slatina 04. Rogaška Slatina, 9. do 11. junij 2004.
Maribor, Slovensko geotehniško društvo: 343 str.
Primer z večjezičnim naslovom in podnaslovi
Če je naslov zapisan v več jezikih, ga navedemo v tistem jeziku, ki je na naslovni strani
naveden prvi. Temu sledi še naslov v jeziku, ki je najpogosteje uporabljan in razumljiv v
večjem delu sveta. Ločena sta s piko. Če naslovu sledi podnaslov, ga navedemo takoj za
naslovom. Od naslova je ločen z dvopičjem. Podnaslov zaključimo s piko.
Kadar obstaja prevod naslova, zapišemo najprej izvirni naslov, za tem za enačajem navedemo
prevedeni naslov, običajno je ta v angleškem jeziku. Pri večjezičnih naslovih, ki imajo tudi
podnaslove, upoštevamo pravilo, da sta naslov in podnaslov tesno povezana med seboj, torej
sta oba skupaj z enačajem (=) ločena od navedbe naslova in podnaslova v drugem jeziku.
Primer:
Četina, M., Rajar, R., Pintar, M., González-Farias, F. 2002. Modeliranje
onesnaževanja mehiških lagun s poljedelskih površin : prvi del : metodologija. =
Modelling of Agricultural Pollution in Mexican Lagoons : part 1 : methodology. Acta
hydrotechnica 20, 33: 25-55.
Primer navajanja objave na več posameznih straneh monografije
Berdajs, A., Bertoncelj, J., Gruden, T., Murn, Z., Musi, A., Paulik, B., Slokan, I.,
Štembalj – Capuder, M., Zorman, F., Žitnik, D., Žitnik, J. 2001. Gradbeniški
priročnik. Ljubljana, Tehniška založba Slovenije: str. 137, 305, 449.
Navajanje referenčne literature
Referenčna literatura je običajno delo več avtorjev, katere koordinira uredniški odbor.
Navajamo naslov in morebitni podnaslov dela, letnico izdaje ter urednike. Njihovo vlogo
zapišemo v okrajšani obliki v oklepaju. Sledijo navedbe kraja izdaje, izdajatelja in obseg
strani, ki jih navedemo enako kot pri avtorskih monografijah.
Koler – Povh, T. 2005. Navodila za oblikovanje zaključnih izdelkov študijev na FGG in navajanje virov. 18
Ljubljana, UL, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo.
Primera:
Berdajs, A., Bertoncelj, J., Gruden, T., Murn, Z., Musi, A., Paulik, B., Slokan,I.,
Štembalj – Capuder, M., Zorman, F., Žitnik, D., Žitnik, J. 2001. Gradbeniški
priročnik. Ljubljana, Tehniška založba Slovenije: 509 str.
Javornik, M. (ur.), Voglar, D. (ur.), Dermastia A. (ur.). 1987. Enciklopedija Slovenije:
A-Ca. Ljubljana, Mladinska knjiga: 421 str.
Poglavje v monografiji
Kadar se sklicujemo na posamezno poglavje v monografiji, navedemo najprej avtorja, letnico
izdaje in naslov poglavja, nato še avtorja in naslov monografije oz. urednika in naslov
monografije pri uredniško urejenih monografijah. Navezavo poglavja do celotne monografije
izrazimo s črko »V«. Na koncu navedemo obseg poglavja v obliki intervala (: str. od-do).
Primera:
Price, D. de Solla. 1980. A general theory of bibliometric and other cumulative
advantage processes. V: Griffith, B. C. Key papers in information science. New York,
Knowledge Industry Publications: str. 177-191.
Holmes, B.S., Kirkpatrick, J.W., Simons, J., Giovanola, H., Seaman, L. 1993.
Modelling the process of failure in structures. V: Jones, N., Wierzbicki, T. (ur.).
Structural Crashworthhiness and failure. Barking, Elsevier: ch. 2.
4.2 Članki in sestavki
Članek v periodični publikaciji (reviji, časopisu)
Za periodične publikacije velja, da izhajajo dlje časa pod istim naslovom in izdajateljem, zato
kraja izdaje in izdajatelja pri njih ne navajamo. Obvezni elementi navedbe pa so letnik
(zaporedno leto izhajanja, angleško Volume, nemško Jahrgang), številka in obseg strani.
Navedbe ločijo vejice, pred navedbo strani napišemo dvopičje. Okrajšavo str. izpustimo. Če
poznamo mednarodno veljavne okrajšave naslovov revij, jih pri navajanju uporabljamo, sicer
periodične publikacije navajamo s polnim naslovom.
Primer:
Štrukelj, A., Markelj, V., Lipnik, G. 1999. Meritve napenjalne sile v zunanjih kablih
viadukta Lešnica pri Ormožu. Gradb. vestn. 48, 1-2: 18-22.
Koler – Povh, T. 2005. Navodila za oblikovanje zaključnih izdelkov študijev na FGG in navajanje virov. 19
Ljubljana, UL, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo.
Članek v nadaljevanjih
Za navedbo letnice izdaje navedemo interval, ki zajema vse aktualne letnice, če sta letnici
samo dve, vmes zapišemo veznik »in«. Podobno navajamo letnike, številke in strani.
Majes, B. 2003 in 2004. O gradnji avtocest. Gradbeni vestnik 52 in 53, 43-44 in 12-1: 115-
119 in 12-20.
Prispevek v zborniku posvetovanja
Pri navajanju prispevkov, objavljenih v zbornikih posvetovanj, se pri navedbi vira najprej
osredotočimo na dogodek (posvetovanje) in navedemo razpoložljive podatke (kraj
posvetovanja, ustanova oz. mesto dogodka, datum dogodka), zatem pa navedemo podatke o
izdajatelju (kraj izdaje, izdajatelj), na koncu pa intervalni obseg strani.
Primer:
Pipenbaher, M. 2003. Viadukt Črni Kal – zasnova in tehnologija gradnje. V: Saje, F. in
Lopatič, J. (ur.). Zbornik 24. zborovanja gradbenih konstrukterjev Slovenije. Bled,
Festivalna dvorana, 14. – 15. november 2002. Ljubljana, Slovensko društvo gradbenih
konstrukterjev: str. 35-50.
Prispevek posvetovanja, objavljen v (tematski) številki revije
Pogosto so referati posvetovanj in konferenc objavljeni v tematski številki revije, ali pa se
uredništvo revije samo odloči za izdajo tematske številke. V takih primerih uporabljamo
uvajalko »V«, za katero navedemo najprej tematski naslov posebne številke revije, za njim
navedemo urednika ali urednike posebne številke, šele zatem navedemo revijo po pravilih
navajanja periodičnih publikacij.
Primer:
Davies, J.M. 2000. Recent research advances in cold-formed steel structures. V:
Special issue on stability and ductility of steel structures SDSS '99. Dubina, D. (ur.),
Dowling, P.J. (ur.), Harding, J.E. (ur.), Bjorhovde, R. (ur.) Journal of constructional
steel research 55, 1-3: 268-288.
Koler – Povh, T. 2005. Navodila za oblikovanje zaključnih izdelkov študijev na FGG in navajanje virov. 20
Ljubljana, UL, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo.
4.3 Navajanje pravilnikov in zakonov
Za predpise, objavljene v Uradnem listu Republike Slovenije, veljata dve možnosti navajanja.
• Ko je znana številka predpisa (odloka) v Uradnem listu, se pri navajanju sklicujemo na
številko predpisa in številko Uradnega lista.
Primer:
Sklep o določitvi vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na
območju Mestne občine Murska Sobota za leto 1998. UL RS št. 7-58/98: 53.
• Ko predpisi (odloki) v Uradnem listu niso številčeni, so za njihovo identifikacijo
odločilni številka Uradnega lista, leto izdaje in strani objave.
Primer:
Kolektivna pogodba gradbenih dejavnosti. UL RS št. 7/98: 414-430.
Navajanje statističnih podatkov
Pri navajanju statističnih podatkov se običajno sklicujemo na posamezne preglednice,
grafikone, poglavja v statističnih letopisih, ne pa na cel letopis. Navedba je podobna kot pri
navajanju poglavij iz monografij.
Primer:
Poraba gradbenega in pogonskega materiala v gradbeništvu. = Consumption of building and
propulsion material in construction. Statistični letopis 2003. 2003. Ljubljana, Statistični urad
Republike Slovenije: str. 346.
V dokumentu pa:
(Poraba gradbenega … materiala …, 2003).
Koler – Povh, T. 2005. Navodila za oblikovanje zaključnih izdelkov študijev na FGG in navajanje virov. 21
Ljubljana, UL, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo.
4.4 Elektronski viri
Navajanje objave na medmrežju
Za objave na medmrežju je značilno, da so spremenljivega in tudi minljivega značaja. Zato je
nujno, da si uporabnik dokument, pridobljen z medmrežja, shrani v tiskani ali elektronski
obliki. Pri sklicevanju na te vire je obvezni element navedbe tudi datum, ko smo dokument
pridobili z medmrežja. Navedemo ga v oklepaju na koncu navedbe lokacijskih podatkov, to
je URL naslova.
Pri delih, ki so dostopna v tiskani obliki in preko interneta, navedemo oba vira, v kolikor smo
oba tudi videli in uporabili.
Primer:
Mikoš, M., Krajnc, A., Matičič, B., Müller, J., Rakovec, J., Roš, M., Brilly, M. 2003.
Hidrološko izrazje = Terminology in hydrology. Acta hydrotechnica 20, 32.
http://ksh.fgg.uni-lj.si/ksh/acta/ (15. 4. 2004).
Navajanje elektronskih sporočil
Tudi osebna komunikacija v obliki elektronskih sporočil je lahko pomemben vir informacij.
Nujno si zagotovimo tiskano ali elektronsko obliko arhiviranega sporočila.
Primer:
Pritchard, S. Your request for information about ISO standards (online). Message to:
Morisrison, M. 18. februar 2000. Osebna komunikacija.
4.5 Elaborati, študije, zaključna dela študijev
Navajanje elaboratov, študij, projektne dokumentacije
Pri elaboratih, študijah in projektnih dokumentacijah, pridobljenih na javnih razpisih, kot
izdajatelja navedemo naročnika in plačnika študije. Pri elaboratih, izdelanih v okviru rednega
raziskovalnega dela, kot izdajatelja navedemo ustanovo, kjer je zaposlen avtor takega dela. V
podnaslovu navedemo tip dokumenta. Običajno so tiskani enostransko, zato obseg strani
označimo z okrajšavo »f.«, povzeto iz latinske besede folium, kar pomeni list, torej stran.
Primer:
Koler – Povh, T. 2005. Navodila za oblikovanje zaključnih izdelkov študijev na FGG in navajanje virov. 22
Ljubljana, UL, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo.
Fajfar, P., Dolšek, M., Marušič, D., Peruš, I. 2003. Pregled metod za ocenjevanje potresnega
tveganja. Razvoj in uvajanje metodologije za ocenjevanje potresnega tveganja v Sloveniji.
Razvojno-raziskovalna naloga. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in
geodezijo, Inštitut za konstrukcije, potresno inženirstvo in računalništvo: 98 f.
Design guide for stainless steel blastwalls. 1999. Ascot, Berks, The steel construction
institute, Fire and blast information group. Technical note 5.
Navajanje diplomskih nalog, magistrskih del, doktorskih disertacij
Dela, izdana ob zaključku študija, so samoizdajateljska. Zaradi večje informativnosti na mestu
izdajatelja navedemo ustanovo, kjer je bilo delo zagovarjano. Tudi pri teh delih v podnaslovu
navedemo tip dokumenta.
Primer:
Janežič, A. 2004. Analiza vozlišč paličnih konstrukcij iz okroglih in kvadratnih cevi.
Diplomska naloga. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo,
Oddelek za gradbeništvo, Konstrukcijska smer: 88 f.
4.6 Navajanje standardov
Navedbo začnemo z nosilcem avtorske pravice za patent, nato navedemo naslov patenta, za
tem pa navedemo izumitelja oz. izumitelje, če jih je več. Navedemo še naslov gostitelja (host)
in lokacijske podatke.
Primeri:
ISO 4066. 1994 (E). Construction drawings Bar scheduling: 11 str.
Carl Zeiss Jena, Veb. Anordnung zur lichtelektrichen Erfassung der Mitte eines Lichtfeldes.
Izumitelji: Feist, W., Wahnert, C., Feistauer, E. Int. Cl. 3: GO2 B 27/14. Schweiz
Patentschrift, 608 626. 1979-01-15.
ACI Committee 116. Cement and concrete terminology. Farmington Hills, American
Concrete Institute: 73 str.
C-EC3 – Concise EuroCode 3 for the Design of Steel Buildings in the United Kingdom, SCI
Publication P116.
Koler – Povh, T. 2005. Navodila za oblikovanje zaključnih izdelkov študijev na FGG in navajanje virov. 23
Ljubljana, UL, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo.
4.7 Posredno citiranje
Za vire, ki jih nismo uspeli pridobiti kot originalne primarne dokumente, so pa tako
pomembni, da se nanje moramo sklicevati, uporabimo posredno citiranje.
V besedilu dokumenta se najprej sklicujemo na originalni vir, nato na dejansko uporabljeni
vir, ločimo ju z vmesnikom »cit. po«. Vsakemu navedemo pripadajočo letnico. V seznamu
virov na koncu dokumenta navedemo samo videni in dejansko uporabljeni vir.
Primer:
O različnih metodah za rešitev problematike statike gradbenih konstrukcij so znanstveniki
pisali že pred 100 leti (Müller-Breslau, H., 1905, cit. po Lutar, J. in Duhovnik, J., 2004).
Od obeh spodaj navedenih virov smo videli samo slednjega, zato v seznamu virov navedemo
samo tega, kot sledi spodaj.
Lutar, B., Duhovnik, J. 2004. Metoda končnih elementov za linijske konstrukcije. Maribor,
Fakulteta za gradbeništvo: 190 str.
Koler – Povh, T. 2005. Navodila za oblikovanje zaključnih izdelkov študijev na FGG in navajanje virov. 24
Ljubljana, UL, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo.
5 VIRI
Ahlin, M., Bokal, L., Gložančev, A., et al. 1998. Slovar slovenskega knjižnega jezika.
Ljubljana, DZS: 1714 str.
Bartol T., Bradač J., Hočevar I., Koler-Povh T., Siard N., Stopar K. 2000. Navodila za
oblikovanje pisnih dodiplomskih in podiplomskih izdelkov na Biotehniški fakulteti Univerze
v Ljubljani. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta: 23 str.
Kališnik M., Fister P., Lah L., Dekleva Smrekar D. 2003. Uvod v znanstvenoraziskovalno
metodologijo na področju arhitekture in urbanizma. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Fakulteta
za arhitekturo: 120 str.
Košmrlj T., Popovič M. 2003. Oblikovanje dokumentov. Učbenik za predmet praktični pouk
– učno podjetje v 3. letniku v programu Ekonomski tehnik in v 1. letniku v programu
Ekonomski tehnik – PTI. Ljubljana, Tehniška založba Slovenije: 91 str.
Melihar I. 1984. Informatika z dokumentalistiko. Ljubljana, Dopisna delavska univerza
Univerzum: 141 str.
Stropnik J. 1997. Priporočila avtorjem študijskih in strokovnih publikacij na fakulteti za
strojništvo v Ljubljani. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo: 56 str.
Vodopivec, M., Vodopivec, M. 2004. Kako raziskujem, pišem, nastopam: sporočilna tehnika
pisanja. Ljubljana, Cankarjeva založba: 77 str.
Standardi:
ISO 8:1977 Documentation – Presentastion of periodicals.
ISO 215:1986 Documentation – Presentation of contributions to periodicals and other serials.
ISO 690:1997 Documentation - Bibliographic references – Content, form and structure.
ISO 2145:1978 Documentation – Numbering of Divisions and subdivisions in written
documents.
ISO 7144:1986 Documentation – Presentation of theses and similar documents.
ISO 7275:1985 Documentation – Presentation of title information of series.
JUS A.C1.200:1979 Informacija i dokumentacija – Indeksiranje sadržaja dokumenata.
Principi, pojmovi, opšta pravila.
Koler - Povh, T. 2005. Navodila za oblikovanje zaključnih izdelkov študijev na FGG in navajanje virov.
Ljubljana, UL, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo.
PRILOGA A: VZOREC ZA OBLIKOVANJE DIPLOMSKEGA DELA
Univerza
v Ljubljani Jamova c. 2
1000 Ljubljana, Slovenija
Fakulteta fgg@fgg.uni-lj.si
za gradbeništvo Univ. študij gradbeništva
in geodezijo Konstrukcijska smer
Kandidatka:
NANA KRAUBERGER
Termomehanska analiza jeklenih linijskih
konstrukcij pri požarni obtežbi
Diplomska naloga št.: 2693
Thermomechanical Analysis on
Steel Structures Exposed to Fire
Graduation thesis No. 2693
Mentor: Predsednik komisije:
izr. prof. dr. Stane Srpčič prof. dr. Janez Duhovnik
Somentor:
asist. dr. Sebastjan Bratina
Datum zagovora: Ljubljana, 24. julij 2003
Krauberger, N. 2003. Termomehanska analiza jeklenih linijskih konstrukcij pri požarni obtežbi.
Dipl. nal. – UNI. Ljubljana, UL, FGG, Odd. za gradbeništvo, Konstrukcijska smer.
II
IZJAVA O AVTORSTVU
Podpisana NANA KRAUBERGER izjavljam, da sem avtorica diplomske naloge z
naslovom: »TERMOMEHANSKA ANALIZA JEKLENIH LINIJSKIH
KONSTRUKCIJ PRI POŽARNI OBTEŽBI«.
Izjavljam, da se odpovedujem vsem materialnim pravicam iz dela za potrebe elektronske
separatoteke FGG.
Ljubljana, 07.07.03
Krauberger, N. 2003. Termomehanska analiza jeklenih linijskih konstrukcij pri požarni obtežbi.
Dipl. nal. – UNI. Ljubljana, UL, FGG, Odd. za gradbeništvo, Konstrukcijska smer.
III
IZJAVE O PREGLEDU NALOGE
Nalogo so si ogledali učitelji konstrukcijske smeri:
Krauberger, N. 2003. Termomehanska analiza jeklenih linijskih konstrukcij pri požarni obtežbi.
Dipl. nal. – UNI. Ljubljana, UL, FGG, Odd. za gradbeništvo, Konstrukcijska smer.
IV
BIBLIOGRAFSKO – DOKUMENTACIJSKA STRAN IN IZVLEČEK
UDK: 624.014.2:624.072(043.2)
Avtor: Nana Krauberger
Mentor: izr. prof. dr. Stane Srpčič
Naslov: Termomehanska analiza jeklenih linijskih konstrukcij pri požarni
obtežbi
Obseg in oprema: 99 str., 2 pregl., 5 sl., 10 en.
Ključne besede: jeklene konstrukcije, požarna obtežba, termomehanska analiza
Izvleček
Diplomsko delo obravnava izračun časovnega odziva napetosti in deformacij tenkostenskih
jeklenih nosilcev pri visokih, časovno spremenljivih temperaturah. Prvi del računa obsega
določitev časovne porazdelitve temperatur po konstrukciji. Uporabimo računalniški
programom HEATC, ki je zasnovan na teoriji nelinearnega in nestacionarnega prevajanja
toplote po trdni snovi. V drugi fazi sledi računsko zasledovanje mehanskega odziva
konstrukcije na predpisane temperaturne in mehanske vplive tekom požara. Ta del analize
podrobneje prikažemo. Podane so enoosne konstitucijske enačbe za konstrukcijska jekla pri
spremenljivi temperaturi. Uporabljeno je adicijsko pravilo pri razčlenitvi prirastkov
geometrijskih deformacij na prirastke elastičnih, plastičnih, temperaturnih in viskoznih
deformacij. Slednje so izvrednotene z Williams-Leir-ovim zakonom viskoznega tečenja, ki
predstavlja poenostavljen Harmathy-jev zakon. Elastično-plastični del deformacij je opisan z
dvema materialnima modeloma. Prvi je bilinearni elastično-plastični materialni model, ki
upošteva možnost kinematičnega utrjevanja materiala, drugi pa je napetostno deformacijska
zveza jekla pri povišani temperaturi po ENV 1993-1-2. Kinematični model utrjevanja
predstavlja najenostavnejši model za opis Bauschinger-jevega efekta. Omenjena modela sta
vgrajena v računalniški program FIRE, namenjen za nelinearno analizo linijskih konstrukcij v
požaru po metodi končnih elementov. Uporabimo visoko učinkovit deformacijski linijski
končni element, ki ga je razvil doc.dr. I. Planinc. Analizo prikažemo na konkretnih primerih.
Zasledujemo mehanski odziv konstrukcij in jih primerjamo z že obstoječimi primeri,
obravnavanimi v okviru doktorskega dela izr. prof. S. Srpčiča (s programom NONFIRE).
Krauberger, N. 2003. Termomehanska analiza jeklenih linijskih konstrukcij pri požarni obtežbi.
Dipl. nal. – UNI. Ljubljana, UL, FGG, Odd. za gradbeništvo, Konstrukcijska smer.
V
BIBLIOGRAPHIC-DOCUMENTALISTIC INFORMATION
UDC: 624.014.2:624.072(043.2)
Author: Nana Krauberger
Supervisor: prof. dr. Stane Srpčič
Title: Thermomechanical Analysis on Steel Structures Exposed to Fire
Notes: 99 p., 2 tab., 5 fig., 10 eq.
Key words: planar frames, steel frames, fire load, thermomechanical analysis
Abstract
The present work focuses on the time dependent stress and strains analysis of steel frames
exposed to high temperatures. In the first part of the calculation procedure we described the
time dependent distribution of temperature over the cross-section. For this phase we used
computer program, HEATC, which is based on the theory of transient nonlinear heat
conduction in solid structures.
The second part of the calculation procedure focuses on the mechanical analysis of the
behaviour of steel plane frames. This part is presented in detail. The uniaxial constitutive
equations for steel exposed to high temperatures are described. We used the addition rule,
where elastic, plastic, temperature and viscosious strain are combined to obtain the total
strain. Viscosious strain is determined by Willians-Leir creep model, which is a simplyfied
Harmathy model. Elastic-plastic material is modelled by two numerical models. The first one
is bilinear, which considers kinematic hardening rule. The second one is stress-strain
relationship for steel at elevated temperature according to ENV 1993-1-2. The kinematic
model of hardening is a simplyfied model of the Bauschinger effect. Both material models
are inplemented in computer program FIRE, developed for the nonlinear analysis of steel
plane frames exposed to fire. We used highly efficient deformation based finite element,
developed by Asist. Prof. I. Planinc. In numerical examples the mechanical behaviour of the
structures is estimated and the results are compared to the existing values described in the
Ph.D. thesis of Assoc. Prof. S. Srpčič (who used the computer program NONFIRE).
Krauberger, N. 2003. Termomehanska analiza jeklenih linijskih konstrukcij pri požarni obtežbi.
Dipl. nal. – UNI. Ljubljana, UL, FGG, Odd. za gradbeništvo, Konstrukcijska smer.
VI
ZAHVALA
Za pomoč pri nastajanju diplomske naloge se iskreno zahvaljujem mentorju izr. prof. dr. S.
Srpčiču in somentorju asist. dr. S. Bratini. Hvala tudi vsem na katerdi, ki so mi omogočili
prijetno delovno vzdušje.
Zahvalila bi se tudi svojima staršema. Ki sta mi skozi vsa leta študija nudila pomoč in mi
pomagala vsak dan narediti lepši.
Krauberger, N. 2003. Termomehanska analiza jeklenih linijskih konstrukcij pri požarni obtežbi.
Dipl. nal. – UNI. Ljubljana, UL, FGG, Odd. za gradbeništvo, Konstrukcijska smer.
VII
KAZALO VSEBINE
1 UVOD 1
2 ANALIZA POŽARNE ODPORNOSTI JEKLENIH KONSTRUKCIJ 3
2.1 Časovni potek temperature okolja med požarom 3
2.2 Časovni potek temperature konstrukcije med požarom 4
2.2.1 Konvekcija 6
2.2.2 Sevanje 6
2.2.3 Ostali toplotni viri 6
2.2.4 Termični parametri 6
2.2.5 Račun temperatur v kovinskih tankostenskih nosilcih 7
2.2.6 Toplotno zaščiteni tankostenski nosilci 9
3 KONSTITUCIJSKE ENAČBE ZA KONSTRUKCIJSKA JEKLA12
3.1 Mehanske lastnosti jekla v odvisnosti od temperature 12
3.1.1 Gostota jekla 12
3.1.2 Spreminjanje modula elastičnosti 12
3.1.3 Spreminjanje meje plastičnega tečenja v odvisnosti od temperature 15
3.1.4 Koeficient temperaturnega raztezanja in krčenja 17
3.2 Konstitucijske zveze za konstrukcijsko jeklo pri enoosnem
apetostnem stanju 18
3.2.1.1.1 Bilinearni elastično-plastični materialni model 19
3.2.1.1.2 Napetostno deformacijska zveza jekla po ENV 1993-1-227
4 RAČUNALNIŠKI PROGRAM 30
4.1 Program NONFIRE 30
4.2 Program FIRE 30
4.2.1 Račun temperaturnega polja s programom HEATC 31
4.2.2 Podatki o časovni dinamiki obtežnega primera 31
4.2.3 Podatki o materialu
4.2.4 Podatki o geometriji prečnega prereza 32
Krauberger, N. 2003. Termomehanska analiza jeklenih linijskih konstrukcij pri požarni obtežbi.
Dipl. nal. – UNI. Ljubljana, UL, FGG, Odd. za gradbeništvo, Konstrukcijska smer.
VIII
5 RAČUNSKI PRIMERI 33
5.1 Računski primeri N 33
5.2 Računski primeri O 88
6 ZAKLJUČKI 98
7 POVZETEK*
8 SUMMARY*
VIRI 100
* Obvezno pri magistrskih delih in doktorskih disertacijah.
Krauberger, N. 2003. Termomehanska analiza jeklenih linijskih konstrukcij pri požarni obtežbi.
Dipl. nal. – UNI. Ljubljana, UL, FGG, Odd. za gradbeništvo, Konstrukcijska smer.
IX
KAZALO PREGLEDNIC
Preglednica 1: Redukcijski koeficienti kET, kyT in kpT pri povišanju temperature T16
Preglednica 2: Konstante viskoznega modela 34
Krauberger, N. 2003. Termomehanska analiza jeklenih linijskih konstrukcij pri požarni obtežbi.
Dipl. nal. – UNI. Ljubljana, UL, FGG, Odd. za gradbeništvo, Konstrukcijska smer.
X
KAZALO SLIK
Slika 1: Časovni razvoj realnega požara3
Slika 2: Standardna požarna krivulja ISO 8344
Slika 3: Vpliv masivnosti na spreminjanje temperature tankostenskih nosilcev8
Slika 4: Prehod toplote skozi toplotno zaščito9
Slika 5: Vpliv toplotne zaščite na spreminjanje temperature tankostenskih nosilcev11
Krauberger, N. 2003. Termomehanska analiza jeklenih linijskih konstrukcij pri požarni obtežbi.
Dipl. nal. – UNI. Ljubljana, UL, FGG, Odd. za gradbeništvo, Konstrukcijska smer.
XI
VIRI
Srpčič, S. 1991. Račun vpliva požara na jeklene konstrukcije. Doktorska disertacija.
Ljubljana, Univerza v Ljubljani, FGG: 104 f.
Saje M., Turk, G. 1987. HEATC, program za račun nelinearnega in nestacionarnega
prevajanja toplote. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, FGG.
Bratina, S. 2003. Odziv armiranobetonskih linijskih konstrukcij na požarno obtežbo.
Doktorska disertacija, Ljubljana, Univerza v Ljubljani, FGG: 159 f.
Turk, G. 1987. Programska oprema za račun nelinearnega in nestacionarnega prevajanja
toplote z upoštevanjem raznih robnih pogojev in notranjega vira toplote zaradi hidratacije
cementa. Diplomska naloga. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, FGG: 95 f.
Vratanar, B. 1994. Numerična analiza napetosti in deformacij tenkostenskih jeklenih nosilcev
pri visokih temperaturah. Diplomska naloga. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, FGG: 91 f.
EUROCODE 3, Design of steel structures - Part 1-2: General rules-Structural fire design.
SIST ENV 1993-1-2, 1991.
Koler - Povh, T. 2005. Navodila za oblikovanje zaključnih izdelkov študijev na FGG in navajanje virov.
Ljubljana, UL, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo.
PRILOGA B: DVOJEZIČNO POIMENOVANJE TIPOV DOKUMENTOV
Tipi dokumentov
Slovensko poimenovanje Angleško poimenovanje Okrajšana oznaka
Doktorska disertacija Doctoral Dissertation Dokt. dis.
Magistrsko delo M. Sc. Thesis Mag. d.
Diplomska naloga –
Univerzitetni študij
Graduation Thesis –
University studies
Dipl. nal. -UNI
Diplomska naloga –
visokošolski strokovni študij
Graduation Thesis – Higher
professional studies
Dipl. nal. - VSŠ
Fizični opis
Naziv Slovenska
okrajšava
Angleška
okrajšava
Stran str. p.
Preglednica (tabela) pregl. tab.
Grafikon graf. graph.
Slika (risba, fotografija) sl. fig.
Priloga (karta, obrazec) pril. ann.
Enačba en. eq.
Viri vir. ref.
Koler - Povh, T. 2005. Navodila za oblikovanje zaključnih izdelkov študijev na FGG in navajanje virov.
Ljubljana, UL, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo.
PRILOGA C: NAZIVI ODDELKOV IN KATEDER FGG
Naziv v slovenščini
Naziv v angleščini
Odelek za gradbeništvo Department of Civil Engineering
- Hidrotehniška smer - Hydrotechnical Direction
Oddelek za geodezijo Department of Geodetic Engineering
Inštitut za komunalno gospodarstvo (IKG) Municipal Economics Institute
Inštitut za konstrukcije, potresno
inženirstvo in računalništvo (IKPIR)
Institute for Structural Engineering,
Earthquake Engineering and Construction IT
Inštitut za zdravstveno hidrotehniko (IZH) Institute of Sanitary Engineering
Katedra za gradbeno informatiko (KGI) Chair of Construction Informatics
Katedra za konstrukcije in potresno
inženirstvo (KKPI)
Chair of Structural and Earthquake
Engineering
Katedra za masivne in lesene konstrukcije
(KMLK)
Chair of Concrete, Masonry and Timber
Structures
Katedra za mehaniko (KM) Chair of Mechanics
Katedra za mehaniko tal z laboratorijem
(KMTal)
Chair of Soil Mechanics with Laboratory
Katedra za mehaniko tekočin z
laboratorijem (KMTe)
Chair of Fluid Mechanics with Laboratory
Katedra za metalne konstrukcije (KMK) Chair of Steel Structures
Katedra za operativno gradbeništvo
(KOG)
Chair of Project Management
Katedra za preskušanje materialov in
konstrukcij (KPMK)
Chair of Testing in Materials and Structures
Katedra za stavbe in konstrukcijske
elemente (KSKE)
Chair of Buildings and Constructional
Elements
Prometno tehniški inštitut (PTI) Traffic Technical Institute
Katedra za splošno hidrotehniko Chair of Hydrology and Hydraulic
Engineering
Katedra za matematiko in fiziko Chair of Mathematics and Physic
Katedra za geodezijo (KG) Chair of Geodesy
Katedra za inženirsko geodezijo (KIG) Chair of Engineering Geodesy
Katedra za matematično in fizikalno
geodezijo ter navigacijo (KMFGN)
Chair of Mathematic and Physical Geodesy
and Navigation
Katedra za geoinformatiko in katastre
nepremičnin (KGKN)
Chair of Geodetic Information Technology
and Real Estate Cadastres
Katedra za kartografijo, fotogrametrijo in
daljinsko zaznavanja (KKFDZ)
Chair of Cartography, Photogrammetry and
Remote Sensing
Katedra za prostorsko planiranje (KPP) Chair of Spatial Planning |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
